346 mrtvih in vprašanje, ki še vedno odmeva: novi dokumentarec odkriva, kaj se je dogajalo v Boeingu?

0

Boeing, nekoč simbol zanesljivosti in vrhunske ameriške letalske industrije, se je v zadnjih letih znašel v središču ene največjih kriz zaupanja v zgodovini letalstva. Novi dokumentarec Freefall: Reckoning for Boeing ponovno odpira vprašanja o varnostnih standardih podjetja, notranji kulturi odločanja in posledicah pritiska po čim večji učinkovitosti.

Kriza se je zaostrila po dveh tragičnih nesrečah letal 737 MAX. Leta 2018 je strmoglavilo letalo družbe Lion Air, nekaj mesecev pozneje pa še letalo Ethiopian Airlines. V nesrečah je umrlo 346 ljudi, preiskave pa so pokazale na težave, povezane s sistemom za nadzor leta MCAS, postopki certificiranja in načinom zagotavljanja varnosti.

Dokumentarec raziskuje razvoj modela 737 MAX in odločitve, ki so spremljale njegovo uvedbo. Kritiki podjetju očitajo, da je pri razvoju želelo predvsem ostati konkurenčno Airbusu in zmanjšati stroške za letalske družbe. Ena od prednosti novega modela naj bi bila možnost, da bi piloti potrebovali manj dodatnega usposabljanja, kar je bilo za prevoznike pomemben finančni dejavnik.

Opozorila Johna Barnetta

Pomemben del zgodbe predstavlja John Barnett, nekdanji inženir kakovosti pri Boeingu, ki je po upokojitvi javno opozarjal na domnevne težave v proizvodnih procesih in nadzoru kakovosti. Trdil je, da so bili nekateri deli letal neustrezni ter da opozorila zaposlenih niso bila vedno ustrezno obravnavana.

Barnettova smrt leta 2024 je primer še dodatno izpostavila. Čeprav je bila uradno opredeljena kot samomor, je zaradi njegove vloge žvižgača in takratnih pravnih postopkov proti Boeingu sprožila številne razprave o zaščiti zaposlenih, ki opozarjajo na morebitne nepravilnosti v velikih korporacijah.

Varnost ali finančni cilji?

Dokumentarec se ne osredotoča le na tehnične napake, temveč predvsem na širše vprašanje poslovne kulture. Osrednje vprašanje je, kaj se zgodi, ko finančni cilji in zahteve po zmanjševanju stroškov začnejo vplivati na odločitve, povezane z varnostjo.

Kritiki Boeinga menijo, da je podjetje po združitvi z družbo McDonnell Douglas in spremembah v vodstveni strukturi postalo bolj usmerjeno v finančne rezultate kot v tradicionalno inženirsko kulturo. Po njihovem mnenju naj bi se s tem spremenil tudi način sprejemanja odločitev.

Boeing te očitke zavrača in poudarja, da je varnost vedno na prvem mestu. Kljub temu pa dokumentarec odpira širšo razpravo o odgovornosti velikih podjetij, pomenu neodvisnega nadzora in zaupanju javnosti v industrijo, kjer lahko že ena napačna odločitev povzroči tragične posledice.

Ljubitelji psov si bodo med tem filmom grizli nohte: Brad Pitt in njegov štirinožni partner se borita za preživetje

0

V kina bo konec septembra prišel film, ki ne bo najbolj povšeči ljubiteljem psov. Napovednik filma Srce zveri (Heart of the Beast) razkriva zgodbo, ob kateri si bodo grizli nohte. Snemali so jo v slikoviti novozelandski regiji Otago, natančneje v okolici jezera Wakatipu.

Film o tesni vezi človeka in psa

Srce zveri je napeta zgodba o nekdanjem vojaku Jamesu, ki po letalski nesreči obtiči v neizprosni aljaški divjini. Njegov edini zaveznik je vojaški pes Odin, s katerim se poda v boj za preživetje, kjer sta prisiljena popolnoma zaupati drug drugemu.

Pred izidom filma je Brad Pitt predstavil svojega posebnega soigralca, vojaškega psa Odina, ki ga upodablja pes Uber. Igralec je razkril, kako tesno vez sta spletla med snemanjem, in v šali priznal: »Že cel film improvizirava.«

Odmaknjena narava in zahtevne razmere so od igralcev zahtevale veliko medsebojnega zaupanja, zato je bilo pristno sodelovanje med Pittom in njegovim štirinožnim partnerjem ključnega pomena. »Čudovito je videti, kako sodelujeta in se zaneseta drug na drugega,« pravi Pitt, ki Odina opiše kot najboljšega psa, kar jih je kdaj obstajalo.

Na režiserski stolček napete pustolovske drame je sedel priznani filmski ustvarjalec David Ayer (režiser filmov Bes in Zadnji obhod), scenarij je napisal Cameron Alexander, Pitt pa sodeluje tudi kot producent. Scenarij je bil leta 2017 na tako imenovani Črni listi scenarijev izbran kot tisti, ki bo najverjetneje postal film.

V stranskih vlogah se pojavita še J.K. Simmons in Anna Lambe.

Iz slovenskih gnezd letos poletelo že 773 mladičev: Bele štorklje pri nas že četrto leto zapored podirajo rekorde

0

Rezultati letošnjega, že 28. vseslovenskega popisa bele štorklje prinašajo izjemne novice. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je v letu 2026 zabeležilo kar 346 gnezdečih parov, kar je največja številka doslej.

Bela štorklja tako že četrto leto zapored podira rekorde v zasedenosti gnezd

Rast populacije belih štorkelj v Sloveniji je v zadnjih treh letih izjemna, saj se je od leta 2023, ko so popisovalci zabeležili 305 zasedenih gnezd, število gnezdečih parov povečalo za kar 41.

Tudi letošnji gnezditveni uspeh je bil zelo dober, saj je iz slovenskih gnezd uspešno poletelo 773 mladičev, kar predstavlja drugo najboljše leto v zgodovini spremljanja te vrste pri nas.

Popisovalci so v sklopu terenskega dela med koncem junija in začetkom julija obiskali skupno 461 gnezd ter preverili njihovo zasedenost, gnezditveno uspešnost, stabilnost in varnost.

Stork flapping wings while standing on large nest silhouetted against glowing sunset sky during peaceful evening. Warm golden light and dramatic horizon create striking wildlife scene with calm natural atmosphere.
Foto: Logist Tehnik iz iStock

Strokovnjaki hvalijo njihovo prilagajanje na spremembe

Uspeh belih štorkelj strokovnjaki med drugim pripisujejo njihovi izjemni prilagodljivosti na spremembe, povezane z globalnim segrevanjem. Zaradi vse milejših zim štorklje skrajšujejo svoje selitvene poti ali pa celo prezimujejo v Evropi, kar opažamo tudi v Sloveniji. V zimi 2025/2026 so pri nas zabeležili rekordno število, saj je v Sloveniji prezimovalo najmanj 30 belih štorkelj. Zaradi krajših poti in višjih spomladanskih temperatur so se nekatere ptice vrnile na gnezda že v februarju in z gnezdenjem začele znatno prej kot običajno. Ker so mladiči na nekaterih gnezdih poleteli že konec junija, so morali terenski popisovalci svoje delo začeti kakšen teden prej kot običajno, da so uspeli prešteti vse mladiče.

Urša Očko, koordinatorka popisa bele štorklje pri DOPPS, ob tem poudarja, da je navdihujoče spremljati uspeh štorkelj v času, ko beležimo vse bolj zaskrbljujoče upade ptic kmetijske krajine. Vendar opozarja, da uspeh štorklje ne sme zasenčiti dejstva, da večina drugih vrst kmetijske krajine nima takšne prilagodljivosti in nujno potrebuje ugodnejše okoljske razmere za preživetje.

Čeprav so bele štorklje prilagojene toplejšemu podnebju, jim lahko dolgotrajna suša povzroči težave pri iskanju hrane in vode, kar še posebej prizadene mlade in neizkušene ptice. Občani lahko štorkljam v sušnih obdobjih pomagamo tako, da imamo v mislih njihove potrebe in jim v primeru izsušitve bližnjih vodnih teles v bližino gnezda nastavimo posode s svežo vodo. Če pa opazimo poškodovano, oslabljeno ali obnemoglo ptico, ki ne more leteti, nemudoma pokličemo številko 112 ali Zavetišče za prostoživeče živali na Muti, da ji zagotovimo ustrezno oskrbo.

Na faks s kolesom? Aplikacija Cycle2Connect te lahko pripelje do evropskega finala

0

Študenti iz 12 evropskih držav zbirajo kilometre, tekmujejo v aplikaciji in se potegujejo za nastop na European Student Cycling Challenge 2027. Bi se jim pridružili?

Budilka zazvoni. Predavanje se začne čez dobro uro. Avtobus spet zamuja, parkirišča okoli fakultete pa so že polna. Namesto da bi izgubljali čas v prometu, se številni študenti odločijo za preprostejšo rešitev – kolo. Toda kaj, če bi vsak kilometer, ki ga prevozite na poti do fakultete, študentskega doma, službe ali treninga, štel za nekaj več?

Prav na tej ideji temelji evropski projekt Cycle2Connect, ki želi mlade spodbuditi k bolj aktivnemu življenjskemu slogu in trajnostni mobilnosti. Projekt povezuje študente, univerze, športne organizacije in mesta iz 12 evropskih držav, pri tem pa uporablja nekaj, kar je mladim najbližje – mobilno aplikacijo.

Kolo, aplikacija in evropski izziv

Cycle2Connect ni klasičen športni projekt. Njegova posebnost je, da vsakodnevne poti spremeni v izziv.

Osrednji del projekta predstavlja mobilna aplikacija Cycle2Connect, prek katere uporabniki beležijo svoje vožnje, zbirajo kilometre in spremljajo svojo aktivnost. Aplikacija prikazuje prevoženo razdaljo, zgodovino voženj, osebno statistiko, lestvice uporabnikov ter podatke o prihranjenih emisijah CO₂. Vsaka vožnja tako postane del širše zgodbe, ki povezuje študente po vsej Evropi.

Najbolj zanimivo pri tem pa je, da ne štejejo le športni treningi. Štejejo tudi povsem običajne vsakodnevne poti. Pot na predavanja. Pot do študentskega doma. Pot do službe ali na druženje s prijatelji. Kilometri se seštevajo, rezultati rastejo, uporabniki pa lahko spremljajo svoj napredek in se primerjajo z drugimi študenti iz različnih držav.

cycle2connect
Foto: on cycle2connect

Malo tekmovalnosti naredi vse skupaj še bolj zanimivo

Če obstaja nekaj, kar študente hitro pritegne, je to zdrav odmerek tekmovalnosti. Cycle2Connect zato mobilnost spreminja v igro. Uporabniki zbirajo kilometre, sodelujejo v ekipah in spremljajo lestvice najboljših posameznikov ter skupin. Projekt tako združuje šport, trajnost, digitalna orodja in elemente gamifikacije, zaradi katerih vsakodnevno kolesarjenje postane bolj zanimivo in motivacijsko.

Namesto vprašanja »koliko časa bom porabil za pot do faksa« se hitro pojavi novo vprašanje: »Koliko kilometrov sem ta teden že zbral?«

Od poti na predavanja do evropskega finala

Tukaj pa zgodba postane še zanimivejša.

Najuspešnejši udeleženci iz sodelujočih držav se bodo uvrstili na European Student Cycling Challenge 2027 v Ljubljani, kjer jim projekt krije potne stroške, nastanitev, prehrano ter sodelovanje v spremljevalnem programu in delavnicah. Tam bodo zastopali svoje univerze in se pridružili mednarodnemu finalu v okviru Maratona Franja BTC City, največjega rekreativnega kolesarskega dogodka v Sloveniji. Organizatorji napovedujejo mednarodni ekipni izziv, delavnice, druženje s študenti iz vse Evrope in številne spremljevalne aktivnosti.

Z drugimi besedami: vsak kilometer, ki ga danes prevozite do predavanj, vas lahko korak bližje pripelje do mednarodnega študentskega dogodka v Ljubljani.

Slovenska ideja z evropskim dosegom

Morda še bolj zanimivo je dejstvo, da je projekt nastal prav v Sloveniji. Cycle2Connect je zasnovalo Kolesarsko društvo Rog s podporo Mestne občine Ljubljana, Evropske univerzitetne športne zveze (EUSA) in številnih mednarodnih partnerjev. Projekt želi dolgoročno spodbuditi več kolesarjenja med mladimi ter pokazati, da lahko vsakodnevne navade pomembno vplivajo na zdravje, okolje in kakovost življenja v mestih.

Več kot le zbiranje kilometrov

Čeprav je aplikacija osrednje orodje projekta, Cycle2Connect ni zgolj zbiranje statistike.

Projekt vključuje tudi delavnice o trajnostni mobilnosti, zdravem življenjskem slogu, prometni varnosti in vključevanju ranljivih skupin. Njegov cilj ni ustvariti profesionalnih kolesarjev, ampak spodbuditi mlade, da kolo ponovno vključijo v svoj vsakdan.
V času, ko številni študenti večino dneva preživijo za računalnikom, na predavanjih ali v knjižnicah, je to morda ena najbolj preprostih priložnosti za več gibanja. Brez članarin, brez dragih naprav in brez posebnih priprav.

Koliko kilometrov bi zbrali vi?

Morda se zdi, da nekaj kilometrov do fakultete ne pomeni veliko. Toda ko jih začnete beležiti, se številke hitro seštevajo. Pet kilometrov danes. Sedem jutri. Deset konec tedna.

Kar je sprva videti kot običajna vožnja po mestu, lahko čez nekaj mesecev postane del največjega evropskega študentskega kolesarskega izziva. In morda celo vozovnica za evropski finale v Ljubljani.

Slovenski biolog Boštjan Kobe izvoljen v ugledno institucijo The Royal Society

0

Prof. dr. Boštjan Kobe, alumnus Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, je postal član britanske Kraljeve družbe (The Royal Society), ene najuglednejših znanstvenih ustanov na svetu.

Boštjan Kobe spada med vodilne strukturne biologe

Kobe je eden vodilnih svetovnih strukturnih biologov, ki raziskuje tridimenzionalne strukture proteinov in drugih bioloških makromolekul ter s svojim delom pomembno prispeva k razumevanju temeljnih življenjskih procesov.

Njegova znanstvena pot se je začela na Univerzi v Ljubljani, kjer se je med študijem kemije navdušil nad strukturno biologijo. Doktorski študij je nadaljeval v Združenih državah Amerike, danes pa že tri desetletja deluje v Avstraliji, kjer je mednarodno prepoznan raziskovalec.

Kljub uspešni karieri v tujini ostaja tesno povezan s Slovenijo in Univerzo v Ljubljani. Sodeloval je tudi pri delu Svetovne mreže Univerze v Ljubljani (SMUL), ki povezuje slovenske raziskovalce in strokovnjake po svetu.

Članstvo v The Royal Society, ustanovljeni leta 1660, predstavlja izjemno priznanje njegovemu raziskovalnemu delu in pomemben dosežek za slovenski znanstveni prostor.

Baby Lasagna ekskluzivno za Študent.si: »Všeč mi je, ko me pozdravijo s pelinkovcem«

0

Pred dvemi leti si je Baby Lasagna s svojim nastopom in visoko uvrstitijo na Evroviziji, prislužil številne oboževalce. In ker je od samega nastopa na Evroviziji še bolj pomembno, kako svojo slavo izkoristiš po tem, se pevec trenutno mudi po številih evropskih odrih.

Tik pred njegovim nastopom pri naših sosedih na festivalu Sziget v Budimpešti, pa smo ga za kratek eksluziven intervju ujeli tudi mi. Z nami je delil kje išče inspiracijo in kakšni (če sploh) so načrti za prihodnosti.

Za tabo sta pestri dve leti. Kaj je ena pomembna stvar, ki si jo odnesel od Evrovizije in vsega, kar je sledilo?

Ne podcenjuj priložnosti, ki te obdajajo. Vredno je poskusiti, tudi če je uspeh malo verjeten. Vredno je poskusiti karkoli, četudi se zdi neumno in nepomembno.

Nastop na enem izmed največjih festivalov v Evropi (če ne celo na svetu) je kar velik korak od odra Evrovizije. Kako se ob tem počutiš?

To je neverjeten adrenalin. Najbolj mi pomeni, da so povabila na Sziget in Nova Rock prišla šele dolgo po tem, ko je ta navdušenje zajelo regijo in širše. To je potrditev, da delamo dobro, da nas organizatorji spremljajo in verjamejo, da lahko prispevamo k festivalom tega kalibra.

Imaš morda kakšne posebne rituale, s katerimi se pripravljaš na koncerte?

Konkretne, a dolgočasne: natanko eno uro pred nastopom se začnem oblačiti v določenem vrstnem redu, ki ga upoštevam že dve leti. Sicer pa nič posebnega, le molitev s člani benda.

Vsi smo že slišali govorice o zvezdah, ki imajo izjemno specifične želje glede hrane in pijače v zaodrju. Imate tudi vi kakšne posebne želje, kaj vas mora nujno čakati?

Nasprotno. Poskušam, da so naše zahteve čim bolj realistične, preproste in skromne. Pravzaprav, kadar se spomnim, organizatorje vnaprej obvestim, naj ne pripravijo vsega, kar je na seznamu zahtev, saj je to zapravljanje denarja, če tega ne bomo uporabili.

Organiziranje koncertov, še posebej festivalov, je težko in kaotično delo, zato menim, da bi morali organizatorjem olajšati delo, če le lahko. Edino, všeč mi je, ko me pozdravijo s pelinkovcem, a ga tam sploh nimajo, zato sem se tudi na to navadil.

 

Kaj pa trema? Je po vseh koncertih in prireditvah še prisotna?

Moram priznati, da se je precej zmanjšala. Intenzivnost je ostala enaka, vendar se tesnoba pojavi vedno pozneje.

Spomnim se, da sem dva ali tri dni pred festivalom Nova Rock tako upal, da se bo nekaj zgodilo in da bo koncert odpovedan, saj sem že nekaj dni prej imel grozno tremo pred nastopom, ki me je popolnoma ohromila.

V kateri državi do sedaj, si se imel najbolje? So kakšne očitne razlike med publikami?

Seveda, vedno so. Obstajajo kulture, kjer so ljudje bolj zadržani, in druge, kjer so zelo strastni. Ugotovil sem, da se najbolje znajdem v državah, ki so podobne naši, a dovolj oddaljene, da še vedno čutiš, da nisi doma: Poljska, Češka, Madžarska, …

Čeprav je bila največja zabava v Španiji, so moje nerodne šale najbolj zabavale oboževalce v Italiji. Težko je izbrati eno konkretno, ker ima vsaka nekaj, kar jo naredi posebno.

Baby Lasagna music

Zadnja skladba je slogovno precej bližje metalu, je to premik, ki si ga vedno videl v svoji prihodnosti? Kaj je bil tvoj navdih?

No, ni me navdihnilo nič posebnega. Vedno smo bili otroci v črnem s čudnimi slogani na majicah. Od 4. razreda osnovne šole, ko sem si kupil album skupine Korn »Take a Look in the Mirror«, je metal glavni žanr v mojem repertoarju. Poleg tega sem bil član nekaj metalovskih bendov in pisal za še več drugih.

Baby Lasagna je nastala v obdobju eksperimentiranja in tako me je širša javnost spoznala, a nisem mogel nadaljevati s tem; moral sem se posvetiti tistemu, kar resnično ljubim, to pa je težji zvok.

Iz kje običajno črpaš navdih za pesmi?

Ponavadi pogledam vase in vidim veliko »smeti«, ki jih je treba odstraniti. Glasba je le eden od načinov, kako se spopadam s svojimi občutki, mislimi in svojim notranjim jazom na splošno.

 

V enem izmed preteklih intervjujev si omenil Rammstein, da to niso koncerti, ampak gledališče. Je to nekaj, kar tudi vi skušate doseči na svojih nastopih?

Ja. Prvi denar, ki smo ga zaslužili z Baby Lasagno, smo vložili v nakup ognjemetov, generatorjev megle, ogenjenih stebrov in podobnih stvari. Skoraj dobesedno smo zažgali ogromen odstotek dobička od koncerta na Šalati, saj smo ga investirali v predstavo.

Upam, da bom zaslužil čim več, da bom lahko še več vložil v vse mogoče neumnosti na odru haha.

In kakšni so kaj načrti za prihodnost? Nas čakajo še kakšni novi žanri ali sodelovanja?

Iskreno povedano, sploh ne vem, kaj nas čaka, zdaj ko smo se spet lotili pisanja pesmi. Izdali smo dva singla, tretji pa bo kmalu izšel. Po tem bomo letos izdali nov album, nato pa se odpravljamo na evropsko turnejo.

»Vaš račun je začasno blokiran«: Ne nasedajte takšnim sporočilom, njihov cilj je izprazniti vašo denarnico

0

Phishing oziroma spletno ribarjenje, pri katerem storilci uporabljajo lažna elektronska sporočila, in smishing, ki poteka prek sporočil SMS, sodita med najbolj razširjene varnostne grožnje današnjega časa. Storilcem ni več treba biti vrhunski računalniški strokovnjaki, saj se predvsem zanašajo na človeški dejavnik, kot so nepazljivost, strah in zaupanje. Njihove metode postajajo vse prepričljivejše, sporočila pa so pogosto skoraj povsem enaka uradnim obvestilom bank, dostavnih služb ali državnih ustanov.

Napadi niso več omejeni le na elektronsko pošto. Storilci uporabljajo tudi kode QR, telefonske klice in sporočila na družbenih omrežjih, njihov cilj pa je praviloma enak: ukrasti gesla, podatke o plačilnih karticah in na koncu tudi vaš denar. Sporočila so pogosto oblikovana tako, da pri prejemniku sprožijo takojšen odziv in mu ne pustijo časa za premislek. Opozorila, kot so »Vaš račun je začasno blokiran«, »Zaznana je bila sumljiva dejavnost« ali »Vašega paketa ni bilo mogoče dostaviti«, so namenjena temu, da vas prestrašijo in spodbudijo k nepremišljenemu ukrepanju.

Napadalci vedo, da bo človek v paniki verjetneje spregledal sumljive podrobnosti in kliknil na zlonamerno povezavo. Pogosto se sklicujejo tudi na avtoriteto ter se predstavljajo kot bančni uslužbenci, davčni inšpektorji ali celo vaši nadrejeni, pri tem pa zahtevajo takojšnje plačilo ali posredovanje zaupnih podatkov. Pomembno si je zapomniti, da legitimne ustanove praviloma ne komunicirajo na tako alarmanten način in ne zahtevajo nujnega ukrepanja prek neobičajnih komunikacijskih poti.

Google potihem snema vse, kar govorimo: preverite, kako lahko to preprosto izklopite

Kako prepoznati poskus spletne prevare?

Čeprav postajajo sporočila vse bolj dovršena, še vedno obstajajo tehnični znaki, po katerih je mogoče prevaro prepoznati. Prvi korak naj bo vedno natančen pregled elektronskega naslova pošiljatelja. Goljufi pogosto uporabljajo naslove, ki so zelo podobni pravim, vendar vsebujejo komaj opazne spremembe, na primer zamenjavo črke »m« z »rn« ali uporabo domene ».co« namesto ».com«.

Včasih je ponarejeno tudi ime pošiljatelja, zato je videti povsem legitimno. Pravi elektronski naslov je pogosto mogoče preveriti tako, da z miškinim kazalcem zapeljete čez ime pošiljatelja. Prav ta podatek lahko razkrije, da gre za prevaro. Enako pomembne so povezave. Nanje nikoli ne klikajte, preden jih ne preverite. Če z miškinim kazalcem zapeljete nad povezavo, ne da bi kliknili nanjo, se običajno prikaže dejanski spletni naslov, na katerega vodi. Če se ta razlikuje od naslova, prikazanega v sporočilu, ali je sestavljen iz nenavadnega oziroma naključnega zaporedja znakov, gre lahko za lažno spletno stran, namenjeno kraji vaših prijavnih podatkov.

Cropped hands image in criminal anonymous male approaching credit card of personal information database for codding encryption scam program in privacy system at night at blue neon light room. Surmise.
Foto: NanoStockk iz iStock

Poleg tehničnih podrobnosti lahko nevarnost razkriva tudi sama vsebina sporočila. Previdni bodite pri vsakem nepričakovanem pozivu k vnosu občutljivih podatkov. Banke in druge finančne ustanove opozarjajo, da svojih strank nikoli ne bodo pozivale, naj prek elektronske pošte ali sporočila SMS posredujejo številko PIN, geslo, varnostno kodo CVC oziroma CVV s kartice ali druge zaupne podatke.

Vsak takšen poziv je zato lahko jasen znak poskusa prevare. Prav tako bodite previdni pri nepričakovanih priponkah, še posebej če gre za datoteke z neobičajnimi končnicami, kot so .iso, .js ali .scr. Tudi če sporočilo prejmete od osebe, ki jo poznate, vendar vsebuje zgolj povezavo in splošno besedilo, kot je »Poglej to!«, je najbolje pristnost preveriti s telefonskim klicem ali sporočilom prek drugega komunikacijskega kanala.

Zoisova štipendija 2026/2027: Višina štipendije, oddaja vloge in nerazdružljivost z drugimi štipendijami

Ob objavi vloge za dodelitev Zoisove štipendije za šolsko in študijsko leto 2026/2027 smo pripravili vodič po Zoisovi štipendiji. Izvedeli boste vse o višini, podrobnostih vloge in združjivostih z drugimi štipendijami.

Vlogo za Zoisovo štipendijo se mora oddati do konca septembra ali oktobra

Vloga je na voljo na spletni strani štipendijskega sklada in na portalu eUprava. Rok za vložitev vloge za dodelitev Zoisove štipendije je določen kot zaprti rok za vložitev vlog in sicer:

  • za dijake od ponedeljka, 3. 8. 2026, do srede, 30. 9. 2026,
  • za študente od ponedeljka, 3. 8. 2026, do petka, 30. 10. 2026.

Vse informacije o prijavi.

Koliko znaša Zoisova štipendija v letu 2026?

Višina Zoisove štipendije za dijake znaša 155,04 evrov mesečno. Za tujino pa znaša 310,07 evra mesečno.

Možno je pridobiti dodatka za bivanje v višini 103,36 evra in za dijake s posebnimi potrebami v višini 64,60 evra.

Višina Zoisove štipendije za študente znaša 180,88 evrov mesečno. Za tujino pa znaša 361,76 evra mesečno.

Možno je pridobiti dodatka za bivanje v višini 103,36 evra in za dijake s posebnimi potrebami v višini 64,60 evra.

Višina Zoisove štipendije od 1. marca 2026. Višina Zoisove štipendije se usklajuje na način in v roku, ki velja za transferje v skladu z zakonom, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji.

Komu se dodeli Zoisova štipendija?

Zoisove štipendije se dodelijo najuspešnejšim vlagateljem vlog, ki izpolnjujejo splošne in posebne pogoje:

  • izkazujejo vsaj en ustrezen izjemni dosežek,
  • dosegajo zahtevan šolski oziroma študijski uspeh,
  • izpolnjujejo tudi ostale zahtevane pogoje in
  • prehajajo na višjo raven izobraževanja, na kateri Zoisove štipendije še niso prejemali (npr. prehod iz srednje šole na fakulteto) ali se vpisujejo v višji letnik na isti ravni izobraževanja, pa štipendije še niso prejemali na tej ravni (npr. prehod iz 1. v 2. letnik srednje šole).

Izplačila Zoisove in državne štipendije v letu 2026: vsi datumi

S katerimi štipendijami ni združljiva?

Zoisova štipendija ni združljiva s štipendijo Ad futura, niti s štipendijo za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Kako preživeti izpitno obdobje brez neprespanih noči in hektolitrov kave?

0

Vsi poznamo tiste legende s faksov, ki se med izpitnim obdobjem normalno družijo na pijačah, spijo po osem ur na noč, na koncu pa izpite opravijo z devetkami in desetkami. Po drugi strani pa večina študentov prakticira klasični “kampanjski stil” – tri dni pred izpitom preživijo ob hektolitrih kave, ne spijo cele noči in panično upajo na prehodno oceno. Razlika med tema dvema skupinama ni v stopnji inteligence, ampak v sistemu. Uspešni študenti imajo specifične navade, ki jim prihranijo čas in živce.

Uporaba tehnike aktivnega priklica (Active Recall)

Branje zapiskov in podčrtovanje teksta z barvnimi markerji je najbolj neučinkovita oblika učenja – daje ti le lažen občutek, da snov poznaš, ker ti je znana na pogled. Uspešni študenti se učijo tako, da se sprašujejo. Zaprejo zvezek in poskušajo iz glave obnoviti definicijo, ali pa uporabljajo aplikacije, kot je Anki, za izdelavo digitalnih kartic (flashcards). S tem prisiliš možgane, da aktivno iščejo informacije, kar drastično pospeši pomnjenje.

Učenje v blokih in načrtovan počitek

Nihče se ne more zbrano učiti pet ur skupaj. Tisti, ki trdijo, da to počnejo, polovico časa preživijo na telefonu. Produktivni študenti uporabljajo modificirano Pomodoro tehniko: učijo se 50 minut v stanju popolne fokusa (telefon je v drugi sobi), nato pa si vzamejo 10 minut za popoln odklop (kratek sprehod, raztegovanje). Po treh takšnih blokih je delo za tisti dan končano, snov pa dejansko ostane v glavi.

Pametno urejanje zapiskov med predavanji

Namesto da na predavanjih slepo prepisuješ vsako besedo profesorja, si zapisuj le ključne koncepte, grafe in povezave. Najboljši študenti si že med samim predavanjem na rob zvezka zapišejo vprašanja, ki se jim porodijo – ta vprašanja nato med izpitnim obdobjem služijo kot idealna osnova za učenje. Če uvedeš le dve od teh navad v svojo rutino, boš hitro opazil, da ti bo poleg opravljenih izpitov ostalo še ogromno prostega časa za resnično uživanje v študentskih letih.

Zakaj si zjutraj uničen, čeprav si spal osem ur?

0

Poznaš občutek: budilka zazvoni, ti pa se zbudiš z glavo, polno melase, čeprav si šel spat ob spodobni uri in prespal celih osem ur. Prva reakcija je po navadi >moram spati še več<. Problem je, da to redko pomaga. Vse več raziskav namreč kaže, da za jutranjo izčrpanost ni kriva toliko količina spanja kot njegova kakovost. In ta se lahko podre tudi ob teoretično popolnem številu ur.

Telefon v temi ni tako nedolžen, kot se zdi

Klasična razlaga gre takole: modra svetloba iz zaslona zavira izločanje melatonina, hormona, ki telesu sporoča, da je čas za spanje. Raziskava iz leta 2011, objavljena v reviji Journal of Applied Physiology, je to povezavo prva jasneje pokazala, kasnejše študije pa so ugotovile, da modra svetloba lahko skrajša čas, ki ga preživiš v globokem in REM spanju: fazah, ki so ključne za to, da se zjutraj počutiš spočit.

Res je, da novejša raziskava kanadske Toronto Metropolitan University iz letošnjega leta to sliko nekoliko zaplete. Pri odraslih, ki so telefon uporabljali vsak večer, ni bilo bistvene razlike v kakovosti spanja v primerjavi s tistimi, ki ga sploh niso. Najslabše so spali tisti, ki so telefon uporabljali le občasno, nekajkrat na teden. Kar torej najbolj šteje, ni nujno sama svetloba, ampak to, kaj gledaš. Doomscrollanje novic ali prepirov na Redditu možgane vzdržuje v budnem, budnem stanju veliko dlje, kot bi si mislil. Če se že ne moreš odreči telefonu v postelji, je vsaj vsebina tista, ki jo velja premisliti.

Kozarec vode zjutraj ni samo wellness kliše

Manj znano dejstvo: že 1,5-odstotna izguba telesne vode, kar je definicija blage dehidracije, po raziskavah Human Performance Laboratory na univerzi UConn povzroči glavobol, težave s koncentracijo in utrujenost. In to ne glede na to, ali si tisti dan telovadil ali ves dan presedel za mizo.

Čez noč telo izgublja vodo z dihanjem in znojenjem, tudi če ne opaziš, zato marsikdo zjutraj že vstopi v blago dehidracijo, še preden sploh popije prvo kavo. Kava pri tem ne pomaga, deluje diuretično, kar pomeni, da telesu dejansko odvzema tekočino namesto da bi mu jo vračala. Kozarec vode takoj po prebujanju zato ni prazen nasvet iz Instagram objav, ampak nekaj, kar se da podpreti s podatki.

Paradoks gibanja: manj se premikaš, bolj si utrujen

Tretji krivec je morda najbolj protiintuitiven. Logika bi rekla, če si utrujen, moraš počivati, ne pa še dodatno porabljati energije z gibanjem. Raziskava Univerze Georgia iz leta 2007 kaže ravno nasprotno: sedeči ljudje, ki so uvedli redno, nizkointenzivno telesno aktivnost, so po šestih tednih poročali o 20-odstotnem povečanju energije in 65-odstotnem zmanjšanju simptomov utrujenosti.

Razlaga je precej logična, ko jo enkrat slišiš. Telo, ki se ves dan ne premika, postane manj učinkovito pri uporabi energije, srce in pljuča pa slabše prenašata kisik do mišic. Rezultat je, da se tudi povsem vsakdanje stvari, kot so hoja po stopnicah in nošenje nakupovalnih vrečk, začnejo počutiti nesorazmerno naporne. Ni ti treba teči maratona; že 20 do 30 minut hoje na dan lahko po teh podatkih obrne trend.

Kaj to pomeni za tvoj večer (in jutro)

Če povzamemo brez čarobne formule, gre za kombinacijo treh stvari, ki jih vsak dan podcenjujemo. Telefon v postelji naj gre raje v drugo sobo, ali pa vsaj zamenjaj scrollanje za nekaj manj vznemirljivega. Kozarec vode zjutraj, še preden seže po kavo, ni odveč. In če te ves dan vleče v posteljo, poskusi ravno obratno. Pojdi na kratek sprehod, namesto da bi legel.

Nobena od teh treh stvari sama zase ne bo rešila kronične izčrpanosti, če gre za nekaj resnejšega. V tem primeru je smiselno obisk zdravnika, ne dodatnega kozarca vode. Za tisto vsakodnevno, nerazložljivo jutranjo meglo pa so to trije konkretni koraki, s katerimi se splača poskusiti, preden posežeš po še eni skodelici kave.