Botulizem: Redka, a izjemno nevarna zastrupitev, ki jo lahko preprečite

Maxim Dovečar
-
0
Botulizem: Redka, a izjemno nevarna zastrupitev, ki jo lahko preprečite

Botulizem je ena najnevarnejših oblik zastrupitve s hrano, vendar se pojavlja zelo redko. Kljub temu lahko že majhna količina botulinum toksina povzroči resne zdravstvene težave. Pomembno je poznati živila, pri katerih obstaja večje tveganje, ter vedeti, kako jih pravilno pripraviti in shranjevati.

Kaj je botulizem?

Botulizem je zastrupitev, ki jo povzroča toksin bakterije Clostridium botulinum. Gre za enega najmočnejših naravnih strupov, kateri napade živčni sistem. Če oseba ne prejme pravočasnega zdravljenja, lahko povzroči težave z dihanjem, ohromelost in v najhujših primerih tudi smrt.

Botulizem je sicer zelo redek. Tveganje pa lahko močno zmanjšamo z ustreznim ravnanjem s hrano.

Woman, girl, experiencing sickness, vomiting, pregnancy, poisoning and morning discomfort, sitting over the toilet
Foto: tatyana_tomsickova iz iStock

Katera živila predstavljajo tveganje?

Največ primerov botulizma je povezanih z živili, ki so bila pripravljena ali shranjena v pogojih brez kisika. To so:

  • Doma konzervirana zelenjava, kot so fižol, paprika, rdeča pesa, korenje in koruza.
  • Doma pripravljene mesne in ribje konzerve.
  • Fermentirane in dimljene ribe.
  • Česen, shranjen v olju.
  • Zelišča, shranjena v olju.
  • Vakuumsko pakirana živila, ki so bila nepravilno shranjena.

Pomembno je vedeti, da toksin botulizma ne spremeni vedno videza, okusa ali vonja hrane. Zato živila, pri katerih sumite na nepravilno pripravo ali shranjevanje, nikoli ne poskušajte preveriti z okušanjem.

Kako preprečiti nastanek botulizma?

To lahko storimo z nekaj preprostimi ukrepi. To so:

  • Pri domačem konzerviranju vedno uporabljajte preverjene postopke sterilizacije.
  • Živila shranjujte pri priporočeni temperaturi.
  • Ne uživajte napihnjenih konzerv ali kozarcev.
  • Vakuumsko pakirane izdelke hranite v skladu z navodili proizvajalca.
  • Ostanke hrane čim preh ohladite in shranite v hladilnik.
  • Ne uporabljajte poškodovanih pločevink ali kozarcev.
Glass boxes and bottles with fresh food refrigerator decanting concept organized home simple stylish storage no plastic
Foto: Angelina Zinovieva iz iStock

Kakšni so simptomi botulizma?

Simptomi se običajno pojavijo od nekaj ur do nekaj dni po zaužitju okužene hrane. Najpogostejši simptomi so:

  • Zamegljen ali dvojni vid.
  • Povešene veke.
  • Težave pri govorjenju.
  • Težave pri požiranju.
  • Suha usta.
  • Mišična oslabelost.
  • Težave z dihanjem.

Če se po zaužitju sumljive hrane pojavijo takšni simptomi, je potrebna takojšnja zdravniška pomoč. Botulizem je nujno medicinsko stanje.

Velika pozornost pri medu

Med lahko vsebuje spore bakterije Clostridium botulinum. Za odrasle in starejše otroke običajno ne predstavlja nevarnosti, saj jih prebavni sistem uniči. Pri dojenčkih, mlajših od enega leta, pa lahko spore povzročijo dojenčkov botulizem. Zato medu nikoli ne ponujamo otrokom, mlajšim od 12 mesecev.

Fresh honey is poured into a glass jar. close-up, selective focus and blurred background. Taking a spoon of honey from jar top view photo
Foto: Sofya Drugakova iz iStock

Čeprav je botulizem redek, njegove posledice niso nedolžne. Največ lahko storimo s pravilnim konzerviranjem, ustreznim shranjevanjem živil in previdnostjo pri uživanju doma pripravljenih konzerv. Kadar ste v dvomih o varnosti živila, velja preprosto pravilo. Če niste prepričani, ga raje zavrzite. Tako lahko preprečite resno zastrupitev in zaščitite svoje zdravje.

Za mlade odprte prijave za plačano pripravništvo v Evropski komisiji

Žiga Kastelic
-
0
Za mlade odprte prijave za plačano pripravništvo v Evropski komisiji

Mladi, ki bi želeli pridobiti mednarodne izkušnje in vpogled v delovanje institucij Evropske unije, bodo prišli na račun. Evropska komisija je namreč odprla prijave za Blue Book pripravništvo.

Plačano pripravništvo bo trajalo pet mesecev

Gre za petmesečno plačano pripravništvo, ki bo potekalo od 1. marca do 31. julija 2027. Pripravniki lahko sodelujejo na različnih področjih dela Evropske komisije, njenih služb, agencij in drugih evropskih organov, pri tem pa pridobijo praktične izkušnje s področja evropskih politik, javne uprave, komuniciranja, prava, ekonomije, prevajanja in drugih vsebin.

Namenjeno je tistim, ki želijo razvijati svoje strokovne kompetence v mednarodnem okolju, spoznati delo evropskih institucij od znotraj ter nadgraditi znanje, pridobljeno med študijem.

Prijavijo se lahko kandidati, ki izpolnjujejo pogoje posamezne vrste pripravništva, med drugim ustrezno izobrazbo, znanje jezikov in druge razpisne pogoje.

Evropska komisija za marčevski cikel 2027 ponuja več vrst pripravništev, med drugim administrativno pripravništvo in prevajalsko pripravništvo. Kandidati lahko oddajo eno prijavo na posamezni prijavni rok in vrsto pripravništva.

Rok za prijavo je 4. september 2026 ob 10. uri.

Najredkejša drevesna vrsta v Evropi

Jan Nebec
-
0
Najredkejša drevesna vrsta v Evropi

Predstavljajte si drevo, ki je na našem kontinentu veljalo za izumrlo, nato pa ga je skupina botaničnih raziskovalcev povsem naključno znova odkrila na strmem pobočju odročnega otoka. To je resnična zgodba o sicilijanski jelki (Abies nebrodensis), kraljici redkosti na območju severne in južne Evrope.

V Evropi trenutno ne obstaja nobeno drugo drevo, ki bi imelo v naravnem okolju tako kritično nizko populacijo.

Od zlatega obdobja do 30 preživelih osebkov

Še v antičnih časih je ta posebna vrsta jelke prekrivala obsežna gorata območja Severne Sicilije. S stoletji intenzivnega krčenja gozdov za gradnjo ladij in širjenje kmetijskih površin pa je vrsta skoraj povsem izginila. V začetku 20. stoletja so jo znanstveniki že uradno razglasili za izumrlo.

Preobrat se je zgodil leta 1957, ko so v pogorju Madonie na Siciliji ponovno našli nekaj preživelih dreves. Temeljit popis je razkril šokantno resnico: na celotnem planetu je ostalo le še 30 odraslih primerkov te vrste.

Boj Evrope za rešitev naravne dediščine

Ker je bila genska baza sicilijanske jelke tako ozka, so se evropske naravovarstvene organizacije in lokalni botaniki združili v boju za njeno zaščito. Vsako od tridesetih dreves je danes pod strogim nadzorom in oštevilčeno. Poleg tega botaniki ročno oprašujejo storže, zbirajo semena in jih vzgajajo v specializiranih drevesnicah. Tisoče mladih sadik so v zadnjih desetletjih ponovno posadili na varovanih območjih pogorja Madonie. Kljub uspešnemu razmnoževanju v nadzorovanem okolju pa divja populacija še vedno ostaja na robu preživetja, saj so mlada drevesa izjemno občutljiva na podnebne spremembe in poletne požare.

Najredkejša drevesna vrsta v Sloveniji

Nik Triler si poletja ne predstavlja brez teh pet športov

Huawei
-
0
Nik Triler si poletja ne predstavlja brez teh pet športov

Zakaj Nik Triler pravi, da je najboljša športna ura tista, na katero med treningom skoraj pozabiš?

Če Nika Trilerja pokličete ob sončnem poletnem dnevu, obstaja velika verjetnost, da ga ne boste našli doma.

Morda bo ravno v fitnesu. Morda bo igral nogomet. Lahko bo nekje v hribih ali pa bo plaval. Če ne bo nič od tega, bo skoraj zagotovo našel kakšen drug razlog za gibanje.

»Ne znam biti pri miru. Če imam prost dan, ga skoraj zagotovo preživim nekje zunaj. Rad imam občutek, da sem nekaj naredil zase. Ni pomembno, kateri šport je na vrsti, pomembno je samo, da se gibam.« In prav zato je Huawei Watch Fit 5 Pro postala ura, ki jo ima na zapestju praktično ves čas.

Hribi ostajajo njegov najljubši pobeg

Čeprav je fitnes pomemben del njegove rutine, priznava, da se v hribih najlažje odklopi. Tam ni telefona v roki. Ni hitenja. Samo pot, narava in občutek, da z vsakim korakom puščaš vsakdan nekoliko nižje.

»V hribih res izklopim glavo. Ko pridem domov, pa skoraj vedno odprem aplikacijo Huawei Zdravje in pogledam celotno pot. Koliko višinskih metrov sem naredil, kako dolgo sem hodil in kje vse sem bil. GPS na uri je res natančen in to mi je všeč.«

Ura ima namreč izjemno natančen sistem določanja lokacije, zato brez težav beleži pohodniške poti, razdaljo, tempo in višinske metre. Vse podatke lahko uporabnik pozneje pregleda tudi v omenjeni aplikaciji.

Nogomet? Vsak dan

Če obstaja šport, ki ga spremlja že praktično vse življenje, je to nogomet. »Pri nogometu sploh nimaš občutka, koliko si pretekel. Ko pogledaš podatke po tekmi, ugotoviš, da je bil to pravzaprav zelo konkreten trening.«

Huawei Watch Fit 5 Pro med aktivnostjo spremlja srčni utrip, porabo energije in druge podatke, zato ima Nik dober pregled nad intenzivnostjo treninga. Ker ura podpira več kot sto športnih načinov, ga spremlja ne glede na to, ali igra nogomet, košarko ali se odpravi na tek.

Ko temperature narastejo, je čas za plavanje

Poletja si skoraj ne predstavlja brez vode. »Plavanje je ena tistih stvari, pri katerih se hkrati sprostim in naredim nekaj dobrega zase. Če že plavam, mi je všeč, da lahko potem pogledam še podatke o aktivnosti.«

Ura ga spremlja tudi v vodi. Poleg beleženja plavanja podpira potapljanje na vdih do 40 metrov, med aktivnostjo pa prikazuje tudi temperaturo vode. Za nekoga, ki poletje rad preživi v naravi, na plaži ali ob jezeru, je to le še en razlog, da ura ostane na zapestju tudi takrat, ko večina elektronike ostane na brisači.

Fitnes ostaja osnova vsega

Čeprav poletje prinese več aktivnosti na prostem, fitnes ostaja njegov temelj: »Fitnes je baza. Vse ostalo samo nadgradi to, kar delaš skozi celo leto.«

Pri športu pa trening predstavlja le polovico zgodbe. Prav zato mu veliko pomeni, da ura spremlja tudi kakovost spanja: »Če slabo spim, to hitro občutim na treningu. Zanimivo mi je spremljati podatke o spanju, ker vidiš, da tudi počitek šteje.«

S spremljanjem kakovosti spanja ima Nik boljši vpogled v to, kako dobro si je telo opomoglo po napornem dnevu. Tako lažje presodi, kdaj lahko trening stopnjuje in kdaj je pametneje telesu nameniti nekaj več počitka.

Danes košarka, jutri namizni tenis. Zakaj bi izbiral?

Poletje pri Niku nima urnika. Včasih se dan začne v fitnesu, nadaljuje na nogometnem igrišču in konča ob partiji namiznega tenisa. Če je na voljo žoga ali lopar, ga ni treba dolgo prepričevati.

»Nikoli nisem bil človek samo enega športa. Če je priložnost za gibanje, grem.«

Prav zato mu je všeč, da Huawei Watch Fit 5 Pro podpira več kot 100 športnih načinov. Ne glede na to, ali se odpravi na pohod, igra nogomet ali s prijatelji odigra partijo košarke, ura zabeleži aktivnost in mu omogoča, da spremlja svoje rezultate.

Šport pa ni edini razlog, da uro nosi ves dan: »Redko grem od doma samo na trening. Običajno skočim še na kavo, po kakšnih opravkih ali do prijateljev. Če mi ni treba nositi še denarnice, je to zame res velik plus.«

Prav zato pogosto uporablja tudi Curve Pay, ki omogoča brezstično plačevanje kar z uro. Po treningu lahko brez denarnice in brez telefona skoči še na kavo ali po manjši nakup, saj plačilo opravi kar z uro na zapestju.

Prav tako Nik poudarja še eno stvar, ki mu veliko pomeni: »Všeč mi je, da deluje ne glede na to ali imaš v roki Android telefon ali iPhone. Samo povežeš in uporabljaš.«

»Najboljša ura je tista, na katero med treningom pozabiš.«

Ko ga vprašamo, katera funkcija ga je najbolj navdušila, odgovori precej drugače, kot bi pričakovali. »To, da je skoraj ne čutim na roki. Nosim jo od jutra do večera in sploh ne razmišljam o njej. Zvečer pa pogledam, kaj vse sem naredil. Takrat vidiš, koliko gibanja se dejansko nabere v enem dnevu.«

In morda je prav to največji kompliment, ki ga lahko dobi športna ura. Da nanjo med treningom skoraj pozabiš. Ker takrat veš, da dela točno to, kar mora: tiho opravlja svoje delo, medtem ko ti uživaš v športu.

Ekipa infoPoti razkrila, kateri projekt v Sloveniji bi dokončala v tem trenutku, če bi imela to moč

Žiga Kastelic
-
0
Ekipa infoPoti razkrila, kateri projekt v Sloveniji bi dokončala v tem trenutku, če bi imela to moč

Portal infoPot je v zadnjih letih postal eden najbolj prepoznavnih virov prometnih informacij v Sloveniji. Njihove objave spremljajo vozniki, ki jih zanimajo zapore, prometne spremembe, obnove cest in dogajanje na številnih slovenskih gradbiščih. Za portal MojPrihranek so spregovorili o njihovih začetkih, vrtoglavi statistiki in stanju na slovenskih cestah.

Ekipa infoPoti o preprostih začetkih iz preproste želje

Ekipa infoPota pravi, da se je vse skupaj začelo precej preprosto, z občutkom, da voznikom pomembne informacije pogosto niso na voljo pravočasno ali dovolj jasno. »Preprosto smo opazili, da vozniki pogosto nismo pravočasno ali dovolj jasno obveščeni o delovnih zaporah in drugih prometnih spremembah,« pojasnjujejo.

Zato so na Facebooku odprli stran infoPot in začeli pripravljati pregledne grafike ter zemljevide, s katerimi so želeli voznikom olajšati razumevanje zapor, prometnih omejitev in možnih obvozov.

Njihov cilj je bil tudi nekoliko širši, želeli so spodbuditi uradne institucije k jasnejšemu in predvsem pravočasnejšemu obveščanju. Čeprav večjih sistemskih sprememb niso dosegli, so hitro ugotovili, da je potreba po tovrstnih informacijah med vozniki velika.

➡️ Preberite celoten intervju z ekipo infoPot.

Rast brez enega samega prelomnega trenutka

Ko je infoPot začel pridobivati sledilce, ekipo rast ni presenetila. Potreba po informacijah je namreč obstajala že pred njihovim prihodom na sceno.

»Že leta 2021 so bila družbena omrežja polna skupin, v katerih so si vozniki izmenjevali informacije o razmerah na cestah,« pravijo. Ob vse večji prometni obremenjenosti pa je potreba po hitrih in razumljivih informacijah samo še večja.

Pri tem ne izpostavljajo enega samega trenutka, ki bi čez noč spremenil njihov projekt. Rast je bila postopna. Izboljševali so grafike, izpopolnjevali zemljevide, dodajali fotografije z gradbišč in vsebine s terena.

»Verjamemo, da je današnje število sledilcev predvsem naravna posledica potrebe po preglednih in uporabnih prometnih informacijah, ki smo jo očitno uspeli prepoznati in vsaj deloma zapolniti,« ocenjujejo.

Za objavami stoji precej večja ekipa, kot se zdi

InfoPot ni le nekaj ljudi, ki sedijo za računalnikom in spremljajo prometne informacije. Ekipo sestavljata stalnejše jedro, ki pripravlja grafike, zemljevide in objave, ter širša mreža sodelavcev in prostovoljcev, ki pošiljajo fotografije in informacije s terena.

»Mnogi med njimi tudi sami z zanimanjem spremljajo infrastrukturne projekte in z veseljem prispevajo k vsebinam, ki jih objavljamo,« pravijo.

Ker sodelovanje prostovoljcev ni stalno, pa je delo pogosto padlo tudi neposredno na člane ekipe. V zadnjih dveh letih so zato sami opravljali številne terenske obhode gradbišč. Koliko jih lahko opravijo, je odvisno od časa, motivacije in, nenazadnje, denarja.

Prometni mozaik, ki ga je treba sestaviti

Ena od posebnosti infoPota je, da objave pogosto združujejo informacije, ki so sicer razpršene po številnih različnih virih. Ekipa to delo opisuje kot sestavljanje prometnega mozaika.

Podatki so večinoma javno dostopni, vendar jih je treba iskati pri upravljavcih cest, koncesionarjih, občinah, izvajalcih del in organizatorjih prireditev. Nato jih je treba povezati in prevesti v obliko, ki jo voznik hitro razume.

Največji problem je pogosto čas

»Največji izziv je, da informacije pogosto prispejo zelo pozno,« opozarjajo. Takrat je treba grafike in objave pripraviti praktično tik pred spremembo prometne ureditve, kar otežuje tako pravočasno obveščanje kot pripravo kakovostne vsebine.

Pri razlagah večjih infrastrukturnih projektov uporabljajo tudi starejšo strokovno literaturo, arhivsko gradivo, projektno dokumentacijo, pogodbe in druge javno dostopne vire.

Ena objava lahko zahteva več dni dela

Med projekti, ki so jim vzeli največ časa, izpostavljajo lansko obnovo odseka štajerske avtoceste. Priprave so trajale več dni, končni sklop pa je obsegal približno deset predhodnih objav, grafike ob večjih spremembah prometne ureditve in fotografije gradbišča v različnih fazah.

Pri manjših projektih je lahko za pripravo objave potrebnih nekaj ur. Ko je grafika pripravljena, ji dodajo še ključne informacije, ki jih voznik potrebuje, da čim hitreje razume, kaj ga čaka na poti.

»Mislijo, da imamo vpliv na prometne ureditve«

Prepoznavnost pa ima tudi nekoliko nepričakovano posledico. Nekateri uporabniki namreč menijo, da je infoPot povezan z državnimi institucijami.

»Ker objavljamo prometne informacije, zemljevide zapor in fotografije z gradbišč, marsikdo domneva, da smo del katere od državnih institucij ali da imamo celo vpliv na prometne ureditve in potek del,« pravijo.

Posledično se nanje obračajo tudi jezni vozniki, ki imajo vprašanja ali kritike glede zapor in prometnih ureditev. Ekipa njihove frustracije razume, saj se z zastoji srečuje tudi sama, vendar večkrat poudari, da infoPot ni povezan z DARS, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo ali ministrstvom za infrastrukturo.

Na terenu niso doživeli samo prijetnih zgodb

Delo na terenu prinaša tudi manj prijetne trenutke. Ekipa pravi, da so ob obiskih gradbišč pogosto deležni radovednosti in zanimanja ljudi, a se je zgodilo tudi marsikaj bolj nepričakovanega.

»Med enim od obhodov so nam na parkirišču poškodovali vozilo, med preleti nas je že ustavila policija, doživeli pa smo tudi anonimno prijavo zaradi več objavljenih fotografij in posnetkov iz zraka,« razkrivajo.

Zaradi domnevnih kršitev pravil pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov so morali sodelovati v postopku pred Javno agencijo za civilno letalstvo Republike Slovenije. Postopek se je po njihovih besedah končal hitro in korektno, saj so predložili potrebna dokazila in dovoljenja.

Čeprav so obiskali številna slovenska gradbišča, je njihov favorit še vedno viadukt Črni Kal. »Njegova višina, dolžina in predvsem umestitev v kraški svet še danes delujejo zelo mogočno,« pravijo. Šele pogled od spodaj po njihovem mnenju zares pokaže razsežnost in zahtevnost gradnje.

Skoraj 21 milijonov ogledov

Da je zanimanje za njihove vsebine veliko, potrjuje tudi statistika. Na Facebooku so lani objavili 799 prispevkov, ki so skupaj dosegli 20.914.907 ogledov.

»Naše objave si je ogledalo približno 1,2 milijona različnih uporabnikov,« pravijo. Večina jih prihaja iz Slovenije, okoli štiri odstotke pa si razdelijo uporabniki iz Nemčije, Avstrije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine.

Najbolj se primejo objave o velikih zaporah in spremembah prometne ureditve, ki vplivajo na veliko število voznikov. Veliko zanimanja pritegnejo tudi fotografije in posnetki rekonstrukcij avtocest.

»Očitno vsi radi preverimo, kaj se dogaja za ograjo gradbišča,« ugotavljajo.

Vozniki vidijo asfalt, ne vidijo pa vsega, kar pride pred njim

Ena od stvari, ki jo želi infoPot približati javnosti, je tudi dejstvo, da gradnja oziroma obnova ceste ni samo polaganje novega asfalta.

»Nekateri uporabniki predvsem ne vidijo dela, ki je potrebno še preden se položi prva plast asfalta,« opozarjajo. Sem sodijo ureditev terena, odvodnjavanje, stabilizacija tal, zaščita brežin in prestavitve različnih vodov.

Na avtocestah so posegi še posebej zahtevni, saj morajo prenovljeni odseki zdržati izjemne prometne obremenitve. Cena za to pa so med drugim tudi zastoji in omejitve v času del.

Tretja razvojna os bi morala biti hitrejša

Če bi lahko pospešili en infrastrukturni projekt v Sloveniji, ekipa ne bi dolgo razmišljala. Izpostavili bi tretjo razvojno os, tako severni kot južni del.

Posebej problematična se jim zdi povezava med Slovenj Gradcem, Velenjem in Žalcem, ki je po njihovem mnenju dotrajana, prometno obremenjena, na številnih mestih nevarna in predvsem časovno potratna. Podobno vidijo pomen južnega dela, ki bi Belo krajino bolje povezal z Novim mestom in preostalim avtocestnim omrežjem.

Za zastoje niso vedno krive zapore

Ekipa infoPota opozarja tudi na nekoliko drugačen pogled na prometne zastoje. Po njihovem mnenju ni mogoče vseh pripisati zgolj gradbiščem in zaporam.

Pomembno vlogo imajo tudi vozniki sami, s prilagajanjem začasni prometni ureditvi, upoštevanjem signalizacije, enakomerno vožnjo, varnostno razdaljo in strpnostjo.

»Zapora je ovira, vendar lahko s svojim ravnanjem vsi prispevamo k temu, da so zastoji krajši, promet pa varnejši.«

Ko ocenjujejo razvoj slovenske prometne infrastrukture v zadnjem desetletju, niso brez zadržkov. »Skrbi nas predvsem odsotnost dolgoročne prometne strategije, ki bi se izvajala ne glede na menjave oblasti,« pravijo. Ob tem dodajajo: »Gremo naprej, vendar nekoliko prepočasi«

Veliki infrastrukturni projekti trajajo dlje od enega političnega mandata, zato po njihovem potrebujejo širše strokovno in družbeno soglasje.

Ob tem opozarjajo, da nekateri avtocestni odseki že presegajo svoje zmogljivosti. Širitev lahko pomaga, vendar verjetno ne za vedno. Dolgoročna rešitev bi morala vključevati tudi zmanjšanje števila avtomobilov na cestah.

»Resničen premik bi dosegli, če bi ljudem ponudili javni potniški promet, ki bi bil časovno, stroškovno in uporabniško primerljiva alternativa avtomobilu.«

Po njihovem bi bilo treba kraje, kot so Kamnik, Domžale, Mengeš, Vrhnika, Grosuplje in Kranj, čim prej bolje povezati z železniškim in avtobusnim prometom.

Ta dodatek k jajcem ne topi maščobe, a spremeni eno stvar pri zajtrku: dve pesti surovih listov in lakote ne boste občutili vse do popoldan

Simon Uršič
-
0
Ta dodatek k jajcem ne topi maščobe, a spremeni eno stvar pri zajtrku: dve pesti surovih listov in lakote ne boste občutili vse do popoldan

Dve pesti surove špinače se v ponvi skrčita na približno dve žlici. To je vsa resnica o količini kalorij, ki ste jih dodali obroku. Špinača ob jajcih sama po sebi ne bo stopila niti grama maščobe na trebuhu. Takšen zajtrk pa vas lahko nasiti do popoldneva, predvsem zaradi jajc in ne zelenih listov.

Zakaj špinača sama ne odpravlja trebušne maščobe

Kot navaja mednarodna znanstvena revija Nutrients, nobeno živilo ne more določiti, na katerem delu telesa se bo začela izgubljati maščoba. Sto gramov špinače vsebuje približno 23 kalorij in manj kot dva grama vlaknin. To je koristno, vendar premalo, da bi špinača sama opazno vplivala na telesno težo. Znanost prav tako ne pozna živila, ki bi ciljno odpravljalo visceralno maščobo okoli notranjih organov.

Najboljši zajtrk na svetu: po mnenju nutricionistov in dietetikov tako izgleda idealen zajtrk

Koristi špinače so bolj preproste. Vsebuje kalij, folate in lutein, obenem pa poveča prostornino obroka, ne da bi mu dodala veliko kalorij. Zajtrk je zato videti večji in je lahko nasitnejši. Pomembnejšo vlogo imajo beljakovine. Tri jajca vsebujejo približno 18 gramov beljakovin, kar lahko pripomore k daljšemu občutku sitosti. Beljakovinski zajtrk vpliva tudi na hormone, ki uravnavajo tek, zato je lahko poznejša želja po prigrizkih manjša. Prehranska dopolnila in izvlečki špinače, ki se oglašujejo kot zaviralci teka, praviloma niso boljša rešitev od polnovredne hrane. Pri sladkorni bolezni, težavah s ščitnico ali povišanem holesterolu se je o primerni količini jajc priporočljivo posvetovati z zdravnikom.

Napaka pri pripravi, ki lahko doda veliko kalorij

Špinača med segrevanjem izloči veliko vode. Če jo v ponev dodate hkrati z razžvrkljanimi jajci, lahko umešana jajca postanejo vodena. Mnogi nato dodajo smetano ali več masla, s čimer močno povečajo energijsko vrednost obroka. Dvajset gramov masla vsebuje približno 150 kalorij, kar je precej več kot dodana špinača. Boljša rešitev je, da špinačo najprej približno dve minuti podušite v suhi ali le rahlo naoljeni ponvi. Odvečno tekočino odlijte oziroma špinačo odcedite, nato pa dodajte jajca. Tako bodo ostala kremasta brez dodatne smetane ali masla.

Na obseg pasu ne vpliva en sam zajtrk, temveč celotna prehrana in gibanje skozi daljše obdobje. Sladke pijače, večerni prigrizki in živila s transmaščobami lahko hitro izničijo učinek uravnoteženega zajtrka. Več koristi običajno prineseta redna hoja in zadosten dnevni vnos vlaknin. Uporabite lahko tudi zamrznjeno špinačo, vendar jo morate najprej odtajati in dobro odcediti. Svežo mlado špinačo pa lahko v vroča jajca vmešate šele tik pred koncem priprave.

 

Je spanje z ventilatorjem res nevarno za zdravje?

Jan Nebec
-
0
Je spanje z ventilatorjem res nevarno za zdravje?

V vročih poletnih nočeh, ko se zrak v spalnici ne premakne niti za milimeter, se marsikdo zateče k najhitrejši rešitvi: ventilator usmeri neposredno v obraz in ga pusti delovati vso noč. Čeprav piš hladnega zraka prinaša hitro olajšanje, se zjutraj pogosto zbudimo s suhim grlom, zamašenim nosom ali celo z zategnjenim vratom. Med ljudmi krožijo celo opozorila o hudih nevarnostih, a kje je meja med resničnimi tveganji in miti?

Miti o kapeh in pomanjkanju zraka

Občasno je mogoče slišati opozorila, da lahko močan zračni tok med spanjem povzroči možgansko kap ali človeka celo »pusti brez zraka«. Stroka tukaj ostaja jasna: gre za povsem napačno razumevanje delovanja človeškega telesa.

Navadni hišni ventilatorji ustvarjajo le kroženje zraka v prostoru. Njihov pritisk je daleč prešibek, da bi oviral delovanje pljuč ali mehansko preprečil vdihe. Prav tako hladilni zrak sam po sebi ne povzroča krvnih strdkov ali poškodb možganskega ožilja, ki vodijo do kapi. A čeprav ventilator ne ogroža življenja, to še ne pomeni, da je neposredno pihanje v obraz popolnoma nenevarno.

Izsuševanje sluznice in vnetja sinusov

Glavna težava nenehnega zračnega toka je izsuševanje. Ko zrak vso noč piha neposredno v obraz, iz vaše kože pospešeno izhlapeva vlaga, ust, nosu in oči:

  • Težave s sinusi: Ko se nosna sluznica izsuši, telo v odziv začne proizvodnjo dodatne sluzi, da bi se zaščitilo. Rezultat je jutranja zamašenost nosu, sinusitis in boleče grlo.

  • Iritacija oči: Včasih lahko suh zrak povzroči hudo draženje, rdečico in občutek peska v očeh.

  • Suha koža: Nenehno izhlapevanje vlage lahko poslabša stanja, kot sta dermatitis ali splošna suhost kože.

Dvigovanje prahu in alergijskih delcev

Ventilator ne hladi zraka, temveč ga le premika po prostoru. S tem ko ustvarja zračni tok, s tal in pohištva dviguje mikroskopske delce prahu, cvetnega prahu, plesni in pršic.

Če te delce vso noč vdihavate v bližini ventilatorja, to za astmatike in alergike pomeni neposreden napad na dihalne poti. Posledica so nočni napadi kašlja, kihanje in oteženo dihanje.

Glavno je, da ventilator ne povzroča življenksih nevarnosti, a če ga uporabljate ponoči, je vseeno bolje, da ga usmerite nekoliko vstran.

V kinu avgusta 2026: Gajin svet 3, Zvezde nad tišino, Konec Hrastove ulice, Tačke na patrulji: Dino film …

Žiga Kastelic
-
0
V kinu avgusta 2026: Gajin svet 3, Zvezde nad tišino, Konec Hrastove ulice, Tačke na patrulji: Dino film …

Kaj bomo avgusta gledali na velikih platnih? Še najbolj bodo veseli ljubitelji dinozavrov, ki bodo lahko gledali kar dva filma – Konec Hrastove ulice in Tačke na patrulji: Dino film. Ljubitelji knjižnih predelav se bodo najbolj razveselili filma Zvezde nad tišino, posnetem po romanu Petra Hellerja, v režiji Ridleyja Scotta. Pa še malo morje drugih. To so najbolj pričakovani filmi avgusta.

V kinih ne spreglejte filmov, kot sta Odiseja in Spider-Man: Novi dan.

V ospredju: Gajin svet 3

  • Kdaj? 29. avgust

Na filmska platna prihaja družinska akcijska komedija Gajin svet 3. Po več desetletjih je to prvi slovenski film, ki je dobil tretji del. Do sedaj je to uspelo samo legendarnemu Kekcu. V filmu spremljamo 16-letno Gajo (Uma Štader), ki vstopa v novo življenjsko obdobje – začetek srednje šole, prve ljubezni in prva razočaranja. Njen vsakdan pa se popolnoma spremeni, ko pred njenimi očmi ugrabijo mamo, zdravnico na misiji, ki se z organizacijo Zdravniki brez meja nahaja na vojnem območju. Gaja se ne sprijazni s svojo nemočjo, zato pogumno prevzame pobudo in se poda na nevarno reševalno misijo, kjer mora združiti moči z nepričakovanim zaveznikom, kriminalcem Alexom (Jurij Zrnec).

Tačke na patrulji: Dino film

  • Kdaj? 6. avgust

Ko plovilo reševalnih kužkov zajame skrivnostna nevihta, jih nehote naplavi na neznan tropski otok, poln dinozavrov. Spoznajo mladička po imenu Rex, ki je na otoku obtičal že več let in postal strokovnjak za vse, kar je povezano z dinozavri. Ko glavni tekmec kužkov, župan Humdinger, na otoku prične nepremišljeno rudariti, da bi izkoriščal naravne vire otoka, s tem nehote povzroči izbruh ogromnega, mirujočega vulkana. Reševalni kužki se znajdejo v vrsti tveganih reševalnih akcij v velikosti dinozavrov, večjih od česarkoli, kar so doslej počeli, saj morajo ustaviti Humdingerja, preden na otoku izumre vse življenje. Tudi tretje nadaljevanje animirane akcijske avanture je režiral Cal Brunker, ki je znova tudi napisal scenarij skupaj z Bobom Barlenom, po televizijski seriji avtorja Keitha Chapmana. Pri nas bo film na ogled v sinhronizirani različici.

Konec Hrastove ulice

  • Kdaj? 13. avgust

Po skrivnostnem kozmičnem dogodku se Hrastova ulica iztrga iz resničnosti in pristane v neznanem, nevarnem svetu. Ujeti brez razlage in brez poti nazaj se prebivalci znajdejo v brutalnem boju za preživetje, kjer vsak korak pomeni novo grožnjo. V središču zgodbe je družina Platt, ki mora kljub strahu, napetostim in nepredstavljivim okoliščinam ostati skupaj. Le z zaupanjem drug v drugega lahko preživijo in odkrijejo skrivnost, ki bi jih lahko pripeljala nazaj domov. Film v katerem v galsvnih vlogah spremljamo z oskarjem nagrajenima Anne Hathaway in Ewan McGregor pod režijsko taktirko Davida Roberta Mitchella prinaša napeto in vizualno osupljivo kinematografsko izkušnjo, ki vas bo držala na robu sedeža. Produkcijo vodi J. J. Abrams v sodelovanju z vrhunsko ustvarjalno ekipo.

Nepozabno poletje

  • Kdaj? 13. avgust

Po svetovnem uspehu serije The Last of Us mlada zvezdnica Bella Ramsey navdušuje v duhoviti, ganljivi in življenjski zgodbi o prijateljstvu, ljubezni ter iskanju svojega mesta v svetu. Medtem ko njeni vrstniki zadnje poletje pred polnoletnostjo preživljajo v zabavi, zaljubljanju in brezskrbnih dogodivščinah, se sedemnajstletna Ivy sooča s povsem drugačno resničnostjo. Njeni skrbni starši jo pošljejo v rehabilitacijski tabor za mlade, ki so se soočili s težkimi življenjskimi preizkušnjami, zato je prepričana, da je pred njo najhujše poletje v življenju. A tisto, kar se začne kot nezaželena kazen, se kmalu spremeni v nepozabno izkušnjo. Obkrožena s pisano druščino mladih posebnežev Ivy najde nova prijateljstva, doživi prve ljubezni in odkrije, kako polno je lahko življenje, ko si upamo odpreti drugim.

Okus strahu

  • Kdaj? 20. avgust

V na videz mirnem mestecu poletje prinaša brezskrbne dni, otroški smeh in priljubljeni zvok sladoledarskega tovornjaka. A idila se kmalu spremeni v nočno moro, ko skrivnostni sladoledar začne deliti svoje neustavljive sladice, po katerih otroci začnejo kazati zastrašujoče in nerazložljive spremembe. Med prebivalci se širi panika, meja med resničnostjo in norostjo pa postaja vse tanjša. Skupina obupanih staršev skuša odkriti, kdo je v resnici človek za nasmejanim obrazom in kakšno mračno skrivnost skriva njegova ledena poslastica. V dirki s časom bodo morali ustaviti zlo, preden celotno mesto postane njegova naslednja žrtev.

Spa vikend

  • Kdaj? 20. avgust

Avgusta se na velika platna selimo z najboljšimi prijateljicami, ki imajo družinskih in službenih obveznosti vrh glave, zato si privoščijo pobeg od vsakdanjega življenja in razvajanje za konec tedna v komediji Spa vikend (Spa Weekend). Pod režijo in scenarij težko pričakovane komedije sta se podpisala Jon Lucas in Scott Moore, režiserja komedije Poredne mame in scenarista uspešne franšize Prekrokane noči. V glavnih vlogah igrajo Isla Fisher, Leslie Mann, Anna Faris in Michelle Buteau. Najboljše prijateljice iz otroštva – Jane (Leslie Mann; To so 40), Coco (Michelle Buteau; Poročiva se) in Sophie (Anna Faris; Film, da te kap) – si zaradi hitrega tempa življenja privoščijo oddih in razvajanje v luksuznem letovišču. Ko pa se tam nepričakovano pojavi njihova prijateljica Mel (Isla Fisher; Mojstri iluzij), ki se jo držijo same težave, se sprostitev hitro sprevrže v kaos s silno zabavnimi posledicami, polnimi nerodnih situacij.

Zakleti: Med nami so

  • Kdaj? 20. avgust

V filmu Amelia Eve igra Gemmo, mlado mamo, ki s hčerko živi v hiši, kjer je odraščala, in odkrije, da lahko potuje v vmesni svet izgubljenih duš, ki je v središču vesolja Zakleti. Ko začne nekaj zloveščega prežati nanjo, Gemma odkrije svojo sposobnost, ki spremeni vse: ne more le vstopiti v svet izgubljenih duš, temveč lahko bitja od tam pripelje nazaj v resnični svet. Ko demoni spoznajo njeno moč, naš svet postane njihovo igrišče.

Zvezde nad tišino

  • Kdaj? 27. avgust

Film temelji na istoimenskem romanu Petra Hellerja iz leta 2012, ki je postal kultna uspešnica v žanru postapokaliptične fikcije. Knjiga pripoveduje o Higu, moškem, ki po uničujočem virusu živi skoraj povsem sam – v svetu, kjer so preživeli le on, njegov sosed, nekdanji marinc Bangley, in njegov zvesti pes Jasper. V svetu, kjer je smrtonosni virus izbrisal večino človeštva, pilot Hig (Jacob Elordi) živi izolirano na opuščeni letalski bazi v Coloradu. Ko Hig na radiju ujame skrivnosten signal, se v njem prebudi novo upanje – obstaja življenje izven njihove baze. Odloči se poleteti onkraj znanih mej in se podati na nevarno pot, ki bo razkrila, da je svet zunaj hkrati lepši in grozljivejši, kot si je kadarkoli predstavljal.

Kojot proti sistemu

  • Kdaj? 27. avgust

Dogajanje se bo vrtelo okoli večnega rivalstva med kojotom in njegovim dostavljavcem pošte. Gre za animirani film serije Looney Tunes, v kateri nastopata Kojot (v izvirniku: Wile E. Coyote) in Cestni dirkač (v izvirniku: Road Runner).Potem, ko se vsi izdelki, ki jih proizvaja korporacija ACME kojotu maščujejo, v svojem zasledovanju Cestnega tekača najame prav tako nesrečnega človeškega odvetnika, da toži podjetje. Ko ugotovi, da je zastrašujoči šef njegove nekdanje odvetniške pisarne izvršni direktor ACME-ja, se združi s kojotom, da bi zmagala na sodišču.

Želim seks

  • Kdaj? 27. avgust

Olivia Wilde in Cooper Hoffman v provokativnem psihološkem trilerju o poželenju, moči in obsedenosti, ki uide nadzoru. Ko mladi in ambiciozni Elliot dobi priložnost delati za Eriko Tracy, slavno umetnico, kulturno ikono in nepopustljivo provokatorko, se zdi, da so se mu uresničile vse sanje. A njegovo življenje se korenito spremeni, ko ga Erika izbere za svoj novi umetniški navdih in osebno muzo. Kar se začne kot vznemirljiv vstop v svet umetnosti, strasti in ustvarjalne svobode, se kmalu spremeni v nevarno potovanje, prežeto s poželenjem, obsedenostjo in manipulacijo. Ko se Elliot vse globlje zapleta v Erikin kompleksni svet, se sooči z razmerji moči, izdajo in mračnimi skrivnostmi, ki grozijo, da bodo uničile vse, kar pozna. V napeti igri privlačnosti in nadzora postaja meja med žrtvijo in manipulatorjem vse bolj zabrisana, posledice pa vse smrtonosnejše.

Poletni festivali: kako se jih udeležiti čim bolj poceni na praktičnem primeru

Žan Sotlar
-
0
Poletni festivali: kako se jih udeležiti čim bolj poceni na praktičnem primeru

Sezona festivalov je tu, denarnica pa ne bo počakala. Poletje pomeni festivale, festivali pa po navadi pomenijo, da račun na koncu meseca izgleda precej bolj plosk, kot bi si želel. Dobra novica je, da se da s pravim časingom in malo organizacije stroške precej znižati. Ne da bi zato žrtvoval katero od glavnih imen na line-upu. Na praktičnem primeru smo preverili, kako privarčevati.

Tolmin ni več to, kar je bil, a še vedno ponuja isto reko

Če si iskal MetalDays 2026, imamo slabo in dobro novico. Slaba: festival je bil uradno ukinjen leta 2024, po letih na Sotočju pri Tolminu in kratkem izletu v Velenje. Dobra: na istem prizorišču ob Soči in Tolminki od leta 2023 poteka Tolminator, ki nadaljuje isti format. Koncerti med kopanjem v reki, kampiranje na mestu. Letošnja izvedba pa je potekala med 24. in 28. julijem, zgodnja festivalska vstopnica (early bird) pa je stala 210 evrov.

Zveni veliko, dokler ne pomisliš, da gre za pet dni glasbe in bivanja na enem od redkih evropskih festivalov, kjer je reka del izkušnje, ne le dodatek. Če primerjaš z rednimi cenami, ki po navadi pridejo naknadno in so precej višje, je zgodnja karta tu tista, ki dejansko naredi razliko.

Zgodnja karta ni marketinški trik, ampak realen prihranek

Domači primer, ki to najlepše pokaže, je ljubljanski Castle Festival. Njihova 4-dnevna festivalska in kamp vstopnica po ceni super early bird je stala 59,90 evra in bila razprodana, še preden je prišla na vrsto redna cena. Ob vstopu v kamp je treba dodatno plačati ekološki doplačilo, 7 evrov na osebo, kar je edini dodatni strošek, ki ga zgodnja karta ne pokrije.

Razlika med super early bird in redno ceno na festivalih tipa Castle je po navadi 20 do 40 evrov na vstopnico, kar pri skupini štirih prijateljev hitro pomeni 80 do 160 evrov skupnega prihranka, ovolj za dodaten dan hrane in pijače na festivalu.

EXIT letos ni v Novem Sadu

Če si načrtoval pot na EXIT festival v Novem Sadu, preveri še enkrat. Organizatorji so letos namesto klasične izvedbe na Petrovaradinski trdnjavi napovedali svetovno turnejo z izvedbami na Hrvaškem (maj), v Severni Makedoniji (junij), na Malti (avgust), v Egiptu (oktobru) in Indiji (novembru), zaključno pa dogodek No Sleep Festival v Beogradu. Za marsikoga, ki je vsako leto avtomatsko računal na julijski termin v Novem Sadu, gre za precejšnjo spremembo načrtov in razlog, da si termine letos preveri dvakrat, preden karto kupiš.

Deljen prevoz: največji skriti strošek, ki ga nihče ne izračuna

Vstopnica je le del zgodbe. Gorivo, cestnina in parkirnina pri večini festivalov znajo skupaj preseči ceno karte, če greš sam. Konkretno: pot iz Ljubljane do Tolmina je približno 75 kilometrov, kar pri porabi 6,5 l/100 km in ceni goriva okoli 1,55 evra na liter pomeni približno 7,5 evra za gorivo v eno smer. Če se v avtu razdeli med štiri ljudi namesto enega, znaša strošek na osebo za pot tja in nazaj manj kot 4 evre v primerjavi z 30 evri, če greš sam.

Isto velja za festivale v tujini, kot je Sea Star v Umagu ali kateri od hrvaških poletnih dogodkov — skupinski prevoz ne skrajša le stroška goriva, ampak pogosto tudi cestnin in parkirnine, ki se razdelijo enako.

Kampiranje namesto hotela

Skoraj vsi večji poletni festivali v regiji imajo lasten kamp, vključen v ceno vstopnice ali dostopen za majhno doplačilo. Alternativa, najem apartmaja ali hotela v bližnjem mestu, po navadi stane 50 do 100 evrov na noč, kar pri več dneh festivala hitro preseže ceno same vstopnice. Če imaš svoj šotor in vrečo za spanje, je kamp na kraju samem skoraj vedno cenejša in tudi bolj praktična izbira, ker ne izgubljaš časa z vožnjo naprej-nazaj.

Kaj torej dejansko naredi razliko?

Če povzamemo, zgodnja karta, deljen prevoz in kampiranje na kraju samem so trije koraki, ki skupaj lahko prepolovijo strošek festivalskega vikenda. Nobeden od njih ni zahteven ali časovno potraten, so pa taki, ki jih ljudje pogosto odložijo, dokler ni prepozno in karte niso več po najnižji ceni. Če imaš festival na radarju za letošnje poletje, je zdaj pravi trenutek, da preveriš termine in ceno zgodnje karte, ne šele teden pred dogodkom.

Umrl je legendarni mladinski pisatelj Slavko Pregl, njegova dela so zaznamovala mnoga otroštva

Žiga Kastelic
-
0
Umrl je legendarni mladinski pisatelj Slavko Pregl, njegova dela so zaznamovala mnoga otroštva

V 81. letu starosti je umrl Slavko Pregl, eden najbolj prepoznavnih slovenskih mladinskih pisateljev, pripovednikov, basnopiscev in založnikov. Vest o njegovi smrti so sporočili iz združenja pisateljev PEN Slovenija, katerega dolgoletni član je bil.

Bogato življenje Slavka Pregla

Pregl je v svoji bogati karieri ustvaril več kot 50 knjig, ki so izšle v nekaj deset tisoč izvodih in bile prevedene v kar 15 jezikov. S svojim pisanjem je zaznamoval številne generacije mladih bralcev, njegova dela pa so postala pomemben del slovenske mladinske književnosti.

Med njegovimi najbolj znanimi deli so Geniji v kratkih hlačah, Srebro iz modre špilje, Priročnik za klatenje, Odprava zelenega zmaja in Usodni telefon. Poleg pisanja je bil dejaven tudi kot urednik, založnik in kulturnik ter je pomembno prispeval k razvoju slovenskega knjižnega in kulturnega prostora.

Za svoje delo je prejel številna priznanja. Med drugim so mu podelili večernico, Župančičevo nagrado, desetnico in Levstikovo nagrado. Leta 2017 je za svoje dolgoletno kulturno udejstvovanje prejel tudi državno odlikovanje red za zasluge.

Slavko Pregl je tako za seboj pustil obsežen literarni opus, predvsem pa številne zgodbe, ki so desetletja spremljale mlade bralce. Njegove knjige bodo ostale del slovenskega mladinskega literarnega spomina.

1...252627...2.164Stran 26 od 2.164