V letu 2025 se je Ljubljana ponovno znašla med svetovno elito mest, ki jih je najlažje raziskovati peš. Po lestvici, ki jo je objavila platforma GuruWalk, je slovenska prestolnica zasedla 50. mesto med 100 najbolj prehodnimi mesti na svetu. To priznanje ni presenetljivo za tiste, ki mesto redno obiskujejo ali v njem živijo, saj je že vrsto let znano po svoji zavezanosti k trajnostnemu razvoju in udobju za pešce.
Kaj pomeni »prehodno mesto«?
Prehodno ali »walkable« mesto je urbanistično okolje, kjer so ključne storitve, infrastruktura in kulturne znamenitosti dostopne peš v razumni razdalji – pogosto se uporablja koncept »15-minutnega mesta«. To pomeni, da lahko prebivalec ali obiskovalec večino vsakodnevnih opravkov opravi brez avtomobila, kar prispeva k zmanjševanju emisij, izboljšanju zdravja in večji kakovosti življenja.
Po podatkih iz študije objavljene v reviji Nature Cities (2024), so prav evropska mesta tista, ki vodijo na področju prehodnosti – med njimi Kopenhagen, Zürich in Milano, kjer več kot 95 % prebivalcev živi v območju 15-minutne hoje do osnovnih storitev. S tem se mesta približujejo željam in potrebam njenih meščanov, hkrati pa postajajo turistom prijazna mesta. Ljubljana s svojo zasnovo sledi podobnim smernicam.
Zakaj je Ljubljana idealno mesto za sprehode?
Ljubljana se ponaša z izjemno dobro ohranjenim starim mestnim jedrom, ki je v veliki meri zaprto za motorni promet. Že leta 2007 je mesto začelo aktivno omejevati avtomobilski promet v središču in ga nadomestilo z alternativami, kot je električno vozilo Kavalir, ki starejšim in gibalno oviranim omogoča lažje gibanje.
Leta 2016 je bila Ljubljana izbrana za Evropsko zeleno prestolnico, kar potrjuje njena prizadevanja za okolju prijazno urbanizacijo. Zeleni pas, obrežje Ljubljanice, številni parki (Tivoli, Špica), in dobro razvita mreža za kolesarje dopolnjujejo to vizijo.
Prednosti življenja v prehodnem mestu
Mesta, kjer so ulice varne, površine urejene, in so storitve blizu, dokazano prispevajo k višji ravni zdravja, družbeni povezanosti in zmanjšanju socialne izolacije. Poleg tega pešcem prijazna infrastruktura pomeni nižje stroške za mobilnost in manjšo odvisnost od avtomobilov, kar je še posebej pomembno za ranljive skupine, kot so otroci, starejši in osebe z nižjimi dohodki.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) hoja in aktivna mobilnost prispevata k zmanjšanju tveganja za bolezni srca in ožilja, depresijo ter debelost. Ljubljana kot prehodno mesto sledi načelom zdravega urbanega okolja.
Ljubljana v družbi evropskih in svetovnih prestolnic
Na vrhu seznama GuruWalk so se znašli Rim, Budimpešta in Madrid – mesta z bogato zgodovino in razvejeno mrežo znamenitosti, dostopnih peš. Rim, ki je znan kot muzej na prostem, še naprej ohranja prvo mesto na lestvici. Posebej izstopa Španija, ki ima kar 10 mest na seznamu – od Seville in Toleda do Valencije in Bilbaa.
Uvrstitev Ljubljane med svetovno pešcem prijazno elito ni le turistični kompliment, temveč priznanje dolgoročnemu urbanističnemu načrtovanju. Kot piše v poročilu platforme Guruwalk lestvica temelji na številu vodenih ogledov, enostavnosti dostopa, urbanistični zasnovi in odzivih popotnikov.
