Vrnete se z izleta, slečete majico pred ogledalom in nenadoma na koži zagledate majhno črno piko. V glavi se pojavi samo eno vprašanje: kako odstraniti klopa, da v koži ne ostane delček njegovega telesa? A brez panike. Klopa je treba odstraniti čim prej, a mirno in pravilno. Najvarnejši način je uporaba koničaste pincete, s katero ga primete čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečete naravnost navzgor. Pomlad in poletje sta čas, ko klopi prežijo v visoki travi, gozdovih, parkih in ob poteh. Pripnejo se na pse, prav tako hitro pa tudi na človeka. Po vsakem sprehodu v naravi zato skrbno preglejte telo, saj lahko ta majhen zajedavec prenaša resne bolezni.
Kje se klop najpogosteje prisesa?
Preden se klop zarije v kožo, lahko po telesu hodi več ur. Išče topla, mehka in vlažna mesta, zato ga najpogosteje najdemo v dimljah, pod pazduhami, na trebuhu, za koleni ali v lasišču oziroma na zatilju. Po izletu se zato čim prej oprhajte, temeljito preglejte kožo in si umijte lase. Pozorni bodite tudi na oblačila. Če so pralna, jih operite, sicer pa jih dobro skrtačite.
Kako pravilno odstraniti klopa?
Klopov ne mažite z oljem, alkoholom, kremami, vazelinom, lakom za nohte ali drugimi sredstvi. Takšne metode se pogosto širijo kot domači nasveti, vendar niso priporočljive, saj lahko odstranjevanje odložijo ali povečajo tveganje za zaplete. Cilj je jasen: klopa odstranite čim prej. Najhitrejši in priporočljiv način je pinceta s tanko konico. Klopa primite čim bližje koži, nato pa ga počasi, mirno in enakomerno povlecite naravnost navzgor. Pri tem ga ne vrtite, ne mečkajte in ne stiskajte njegovega telesa. Ko ga odstranite, mesto ugriza očistite z milom in vodo ter ga po potrebi razkužite. Če v koži ostane del klopa in ga ne morete varno odstraniti, ne kopljite po koži z iglo ali drugimi ostrimi predmeti. V takem primeru se raje posvetujte z zdravnikom.
Velika napaka, ki jo še vedno dela veliko ljudi
Mesta, kjer je prisesan klop, nikar ne mažite z oljem, vazelinom, alkoholom ali lakom za nohte. Prav tako ga ne skušajte »zadušiti« ali čakati, da bo sam odpadel. Takšni triki niso zanesljivi, predvsem pa po nepotrebnem podaljšujejo čas, ko je klop prisesan na kožo. Pomembno je, da ukrepate hitro, a pravilno. Manj kot je klop časa prisesan, manjše je tveganje za prenos nekaterih okužb.
Kdaj morate k zdravniku?
Klop ni nedolžen zajedavec. V Sloveniji sta med boleznimi, ki jih povezujemo s klopi, najbolj znani lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Zdravnika obiščite, če se okoli ugriza pojavi rdeč kolobar, ki se širi, če dobite povišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih, če klopa niste mogli odstraniti v celoti ali če gre za ugriz pri majhnem otroku. Odstranjenega klopa lahko shranite v zaprto vrečko ali posodico, saj je to lahko v pomoč pri morebitnem posvetu z zdravnikom. Po ugrizu še nekaj tednov opazujte kožo in počutje.
Kako se zaščititi pred izletom?
Najboljša obramba je, da klopu sploh preprečite pot do kože. V naravo se odpravite v dolgih hlačah in zaprtih čevljih, nogavice potegnite čez hlačnice, oblecite svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazite, in uporabite repelent, ki odganja klope. Po vrnitvi domov natančno preglejte telo, se oprhajte in preverite tudi lasišče. NIJZ priporoča tudi, da oblačila po vrnitvi iz narave dobro skrtačite oziroma operete, če so pralna.
Prav Laura Đorđević Betteto je delila svojo osebno izkušnjo iz mladosti, ko je kot alpska smučarka dolge dneve preživljala na snegu in soncu brez ustrezne zaščite: »Spomnim se smučarskega kampa v Franciji, kjer sem se vrnila domov z opeklinami po obrazu in ustnicah. Takrat se nismo zavedali, kako nevarna je lahko izpostavljenost soncu. Danes kot dermatologinja z grozo gledam nazaj, kako nezaščiteni smo bili športniki,« je povedala. »Še danes se dobro spominjam trenerja, ki si je vsako jutro obraz, ušesa in lasišče premazal z debelo plastjo bele zaščitne kreme, medtem ko smo se mu pogosto smejali.«
Sodelujoči so poudarili, da predvsem otroci in mladostniki pogosto trenirajo ravno med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje najmočnejše, sončne opekline v otroštvu pa pomembno povečujejo tveganje za razvoj melanoma v odrasli dobi. Okrogla miza je hkrati pokazala veliko pripravljenost vseh vpletenih akterjev za skupno delovanje. Športne zveze, dermatološka in onkološka strokovna društva ter tudi društva in organizacije bolnikov so si enotni, da je zdaj ključno oblikovati sistemski okvir, ki bo to pripravljenost pretvoril v konkretne ukrepe.
Melanom velja za eno najbolj agresivnih oblik kožnega raka, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je mogoče v veliki meri preprečiti z odgovornim vedenjem na soncu, uporabo zaščitnih krem, zaščitnih oblačil, pokrival ter izogibanjem soncu v času najmočnejšega UV sevanja.
