Kaj storiti, ko se klop prisesa na kožo: posujte ga s to sestavino in sam bo odpadel v 20 minutah

Parasitic insect mite - bacterial or viral pathogens carrier. Lyme disease or tick-borne encephalitis transmission danger
Foto: Ladislav Kubeš iz iStock

Vrnete se z izleta, slečete majico pred ogledalom in nenadoma na koži zagledate majhno črno piko. V glavi se pojavi samo eno vprašanje: kako odstraniti klopa, da v koži ne ostane delček njegovega telesa? A brez panike. Klopa je treba odstraniti čim prej, a mirno in pravilno. Najvarnejši način je uporaba koničaste pincete, s katero ga primete čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečete naravnost navzgor. Pomlad in poletje sta čas, ko klopi prežijo v visoki travi, gozdovih, parkih in ob poteh. Pripnejo se na pse, prav tako hitro pa tudi na človeka. Po vsakem sprehodu v naravi zato skrbno preglejte telo, saj lahko ta majhen zajedavec prenaša resne bolezni.

Kje se klop najpogosteje prisesa?

Preden se klop zarije v kožo, lahko po telesu hodi več ur. Išče topla, mehka in vlažna mesta, zato ga najpogosteje najdemo v dimljah, pod pazduhami, na trebuhu, za koleni ali v lasišču oziroma na zatilju. Po izletu se zato čim prej oprhajte, temeljito preglejte kožo in si umijte lase. Pozorni bodite tudi na oblačila. Če so pralna, jih operite, sicer pa jih dobro skrtačite.

Kako pravilno odstraniti klopa?

Klopov ne mažite z oljem, alkoholom, kremami, vazelinom, lakom za nohte ali drugimi sredstvi. Takšne metode se pogosto širijo kot domači nasveti, vendar niso priporočljive, saj lahko odstranjevanje odložijo ali povečajo tveganje za zaplete. Cilj je jasen: klopa odstranite čim prej. Najhitrejši in priporočljiv način je pinceta s tanko konico. Klopa primite čim bližje koži, nato pa ga počasi, mirno in enakomerno povlecite naravnost navzgor. Pri tem ga ne vrtite, ne mečkajte in ne stiskajte njegovega telesa. Ko ga odstranite, mesto ugriza očistite z milom in vodo ter ga po potrebi razkužite. Če v koži ostane del klopa in ga ne morete varno odstraniti, ne kopljite po koži z iglo ali drugimi ostrimi predmeti. V takem primeru se raje posvetujte z zdravnikom.

Velika napaka, ki jo še vedno dela veliko ljudi

Mesta, kjer je prisesan klop, nikar ne mažite z oljem, vazelinom, alkoholom ali lakom za nohte. Prav tako ga ne skušajte »zadušiti« ali čakati, da bo sam odpadel. Takšni triki niso zanesljivi, predvsem pa po nepotrebnem podaljšujejo čas, ko je klop prisesan na kožo. Pomembno je, da ukrepate hitro, a pravilno. Manj kot je klop časa prisesan, manjše je tveganje za prenos nekaterih okužb.

tick, lyme, insect, ixodes scapularis, deer tick, black-legged tick, ixodes ricinus, castor bean tick, disease, illness, sheep tick, parasitic, nature, animal, hard-bodied tick, arthropod, tick, tick, tick, deer tick, deer tick, deer tick, deer tick, deer tick, black-legged tick, ixodes ricinus
Foto: Erik_Karits iz Pixabay

Kdaj morate k zdravniku?

Klop ni nedolžen zajedavec. V Sloveniji sta med boleznimi, ki jih povezujemo s klopi, najbolj znani lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Zdravnika obiščite, če se okoli ugriza pojavi rdeč kolobar, ki se širi, če dobite povišano telesno temperaturo, glavobol, bolečine v mišicah ali sklepih, če klopa niste mogli odstraniti v celoti ali če gre za ugriz pri majhnem otroku. Odstranjenega klopa lahko shranite v zaprto vrečko ali posodico, saj je to lahko v pomoč pri morebitnem posvetu z zdravnikom. Po ugrizu še nekaj tednov opazujte kožo in počutje.

Kako se zaščititi pred izletom?

Najboljša obramba je, da klopu sploh preprečite pot do kože. V naravo se odpravite v dolgih hlačah in zaprtih čevljih, nogavice potegnite čez hlačnice, oblecite svetla oblačila, na katerih klopa hitreje opazite, in uporabite repelent, ki odganja klope. Po vrnitvi domov natančno preglejte telo, se oprhajte in preverite tudi lasišče. NIJZ priporoča tudi, da oblačila po vrnitvi iz narave dobro skrtačite oziroma operete, če so pralna.

FOTO: Umetnine, ki bodo krasile novo Veterinarsko fakulteto

Veterinarska fakulteta
Veterinarska fakulteta Foto: on vf-uni-lj

Izbranih je bilo šest umetniških del, ki bodo bogatila nove univerzitetne prostore Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Kot navajajo bodo prispevala k ustvarjanju z umetnostjo prežetega akademskega okolja.

Strokovna komisija je dela izbrala med 91 natečajnimi predlogi, pri čemer je sledila kriterijem umetniške kakovosti in primernosti umestitve v prostor.

6. Veduta: Aleksij Kobal

Veduta. Aleksij Kobal
Veduta Foto: Aleksij Kobal on uni-lj

Slika Veduta predstavi panoramski izsek dreves v času mirovanja. Vse kar je bujnega v krošnjah se v poznojesenskem času preseli na tla, ki pa niso zelena, temveč obarvana s številnimi odtenki okre, rumene in rjave. Kader se zdi ustavljen, zamrznjen v specifični rezini časa. Podoba radovednega jelena je komaj opazna, saj skozi razpoke barvnih impresij proseva naš digitalno poustvarjen svet. Nebo in tla sta sestavini iste računalniške tkanine, za katero se nam zdi, da v celoti nadomesti prvotno vlogo realnosti. Mestoma nagubana mreža je sestavljena iz kock s tremi ploskvami, na katerih odsevajo krogci v rdeči, modri in zeleni. RGB namig sestavi vtis ekranske slike, ki prek mehkih gub in različnih perspektiv daje hipnotičen učinek. Gre za »paravan resničnosti«, kjer podobe iz realnega sveta dopolnjujejo znakovni pomeni.

Opravljanje veterinarskega dela lahko razumemo tudi kot simbolično dejanje, kot vračanje naravi in njenim nemočnim prebivalcem vse tisto, kar ji je bilo odvzeto na račun človekovega razvoja. Naša temeljna ozaveščenost terja ponovno vzpostavitev sožitja, zato slika ne poskuša vrednotiti ali presojati kakršne koli realnosti, saj brez sobivanja narave in znanosti življenje danes ni več mogoče. Kakor sodobna medicinska oprema pomaga preživeti nemočnim živalim, tako v vsebinskem smislu slika skuša slednje ponazoriti v sožitju računalniške miške z naravnimi potezami čopiča.

5. Diptih ‘V okvirjih': Eva Gorišek

Diptih 'V okvirjih'
Diptih ‘V okvirjih' Foto: Eva Gorišek on uni-lj

Slikarsko delo v obliki diptiha sestavlja mreža krogov, skozi katero vidimo plastenje barve in sledi spontanega ustvarjalnega giba na slikarskem platnu. Diptih na simbolni ravni predstavlja vizualni dialog med redom in spontanostjo, med raziskovalno natančnostjo in živim, nepredvidljivim organizmom. Dvojnost dela je nosilni koncept, ki se smiselno povezuje s prostorom vhodne avle Veterinarske fakultete UL.

Kompozicija dela je mreža krogov, ki jo lahko razumemo kot sistem, strukturo, metodo – temelj vsakega znanstvenega raziskovanja. Krog pa kot univerzalna oblika simbolizira celico, organizem, cikel življenja.

Barvna zasnova diptiha dodatno poudarja konceptualno dvojnost. Prva slika temelji na odtenkih bele in vzpostavlja občutek svetlobe in čistosti – kot laboratorij ali prostor začetka raziskave. Druga slika, zaznamovana s sivo-vijoličnimi toni vnaša globino, spominja na notranjost organizma, tkiva in procese, ki potekajo pod površino.

V kontrastu z mrežo se skozi kroge razkrivajo plasti barve in hitre, energične poteze. Te so posledica spontanosti in igre ter simbolizirajo živost organizma – njegovo nepredvidljivost, kompleksnost in stalno spreminjanje. Veterina kot raziskovalno področje deluje prav na presečišču med znanstveno urejenostjo in živim, pogosto neobvladljivim organizmom. Ta napetost med znanim in še neraziskanim je ključna tudi za razumevanje sodobnih izzivov, s katerimi se sooča veterinarska stroka: od novih bolezni in epidemioloških vprašanj do etike skrbi za živali in trajnostnega sobivanja.

4. Hippopotamus domesticus: Boštjan Drinovec, Mina Gutović, Špela Kuhar, Robert Potokar

Hippopotamus domesticus
Hippopotamus domesticus Foto: Boštjan Drinovec, Mina Gutović, Špela Kuhar, Robert Potokar on uni-lj

Izhodišče za skulpturo, umeščeno v vhodno avlo nove Veterinarske fakultete UL, je podoba povodnega konja, ki se namaka v kadi – prostoru, ki je sicer namenjen človeku. Gre za zavesten premik živali v človeški kontekst, ki odpira vprašanja sobivanja, skrbi in odgovornosti, ki jo ima človek in še posebej veterinar do drugih živih bitij.

Povodni konj v podsaharski Afriki simbolizira fizično moč, pogum in avtoriteto. Študentom sporoča, da delo z živalmi zahteva spoštovanje, razumevanje in odgovornost. Povodni konj je žival, ki velik del dneva preživi v vodi; ta mu omogoča uravnavanje telesne temperature, zaščito kože in občutek varnosti. Kad, kot simbol intimnega, zaščitenega in negovalnega prostora, postane skupna točka človeka in živali. Skulptura briše mejo med vrstama in poudarja univerzalno potrebo po udobju in negi. Deluje kot metafora poslanstva veterinarske stroke – skrbi za živali, razumevanja njihovih potreb ter iskanja ravnotežja med človeškim in živalskim svetom. Humoren prizor povodnega konja v kadi, obiskovalca najprej pritegne, nato pa povabi k razmisleku o odnosu med človekom in živaljo, moči, ranljivosti in soodvisnosti, hkrati pa ga nagovori, da se ga dotakne in morda zagotovi dobro oceno pri naslednjem preverjanju znanja.

3. Beg možganov: Vladimir Leben

Beg možganov
Beg možganov Foto: Vladimir Leben on uni-lj

Poliptih reflektira sodobne znanstvene raziskave o kognitivnih procesih pri primatih (in drugih živalskih vrstah) ter s parafrazo podobe Misleca mehča mejo med človeškim in živalskim svetom. Poleg kritike antropocentričnega pogleda na svet opozarja tudi na »odtekanje znanja«, ko v Sloveniji visoko izobraženi ljudje v tej isti Sloveniji ne vidijo možnosti kariernega razvoja.

Poliptih, sestavljen iz štirih delov, v klasičnem portretnem slogu izstopanja subjekta iz teme. Figura v likovnem jeziku nakazuje zamišljenost/razmišljanje. Klasična tehnika olja na platnu poudarja kontinuiteto, prenos in razvoj misli in znanja skozi generacije ter pomen kontekstualizacije sedanjega trenutka v širšem časovnem okviru. Odsotnost okvirjev je namerna. Okvir sliko zamejuje, namen dela pa je spodbujati občutek poistovetenja in krepitev empatije.

2. Kaplje: Tanja Pak

Kaplje
Kaplje Foto: Tanja Pak on uni-lj

Dve vertikalni kompoziciji jeklenih struktur z visečimi steklenimi kapljami ustvarjata občutek pogleda izpod vodne gladine proti svetlobi. Kaplja kot simbol pretoka, cikličnosti in soodvisnosti živih sistemov sugerira idejo ravnovesja med človekom, živaljo in okoljem. Svetloba, perspektiva in dinamika postavitve oblikujejo subtilno, a izrazito prostorsko izkušnjo, v kateri se volumen arhitekture sreča z navidezno fluidnostjo stekla in ki poudarja jasno avtorsko poetiko.

Delo izvirno nadgrajuje tradicionalni medij stekla s sodobnim oblikovalskim pristopom, ki presega zgolj materialno dimenzijo in odpira širši vsebinski kontekst. Sestavljajo ga jeklene konstrukcije oblike vzvalovane površine vode, obešene na varnostno dimenzioniranih jeklenicah ter unikatno izdelane matirane steklene kaplje z integriranim sistemom pritrditev. Vsaka kaplja je ročno pihana zgolj s pomočjo diha in gravitacije brez uporabe kalupa, kar rezultira v neponovljivih oblikah in subtilni mikroraznolikosti. Inherentna variabilnost ni zgolj estetski učinek, temveč nosi jasno konceptualno vzporednico z raznolikostjo živega sveta. Ročno pihano steklo in ročna obdelava površine z napredno lasersko tehnologijo oblikovane kovine poudarjata vedno večji pomen človeške prisotnosti in dotika v dobi digitalizacije in avtomatizacije.

V tematskem smislu delo relevantno in kritično nagovarja vprašanja trajnosti, krhkosti življenja ter soodvisnosti ekosistemov v kontekstu sodobnih okoljskih izzivov. Vertikalna artikulacija pomensko nadgrajuje zazelenitvene elemente avle z mislijo, da brez vode ni življenja. Intervencija upošteva prostorske osi, komunikacijske poti in vizualne povezave med etažami. Polprosojnost materiala omogoča dinamično igro naravne in umetne svetlobe brez posega v funkcionalnost prostora.

1. Specimen: Damjan Kracina

Specimen
Specimen Foto: Damijan Kracina on uni-lj

Skulptura Specimen predstavlja novo, nepoznano obliko živega bitja. Nenavadno bitje se ovija okoli kovinskega držala; ima jasno nakazano hrbtenico ter mehko, organsko telo z lovkam podobnimi izrastki v zgornjem delu. Skulpturo lahko interpretiramo na več načinov. Lahko jo razumemo kot primerek, ki je predmet znanstvenega preučevanja in bo v takšnem okolju kot novo odkrita vrsta prvič klasificiran ter umeščen v sistem živalskih vrst. Lahko pa jo vidimo tudi kot bitje, ki mirno visi in počiva na geometrijski konstrukciji v avli Veterinarske fakultete UL ter se ne meni za študente, ki ga opazujejo.

Srečamo se z nečim nepoznanim in nenavadnim. Delo deluje kot živo bitje, ki gledalca oziroma mimoidočega subtilno provocira – predvsem v smeri zavedanja, da je živalski svet in narava nasploh nekaj izjemnega in presenetljivega, hkrati pa krhkega in občutljivega. Zaradi velikosti, ki nekoliko presega človeško mero, skulptura učinkuje monumentalno ter vzpostavlja neposreden odnos do posameznika. Ob soočenju z njo je težko ostati ravnodušen; ne gre zgolj za estetski predmet v prostoru, temveč za celostno izkušnjo.

Po svoji zasnovi je Specimen klasična prostorska skulptura, ki gledalca nagovarja k opazovanju z različnih zornih kotov. Oblike se prostorsko prepletajo in so zasnovane tako, da opazovalca vodijo okoli dela, na njegovo drugo stran. Površina je gladka in napeta, z organskim, skoraj mehkim učinkom. Skulptura tako vzpostavlja izrazit kontrast z geometrijsko zasnovo arhitekture ter arhitekturnimi elementi prostora.

 

Zakaj je BB krema ‘must-have’ vsake študentke?

Laughing young woman is demonstrating good mood and feel of happiness. Vivid makeup with bright red lipstick on her face and long, curly hairstyle on the head. Positive emotions for advertisement.Beauty and fashion.
Foto: Sofia Zhuravets iz iStock

Če si želiš poenotene polti, a med učenjem in zabavo nimaš časa ali volje za zapleteno rutino ličenja, je BB krema lahko idealna izbira. Izraz »BB cream« je marketinški pojem in pomeni blemish balm, blemish base ali beblesh balm, na zahodnih trgih pa tudi beauty balm oziroma beauty blend.

Gre za večnamenski izdelek, ki je zasnovan tako, da hkrati deluje kot lahka podlaga, vlažilna krema in zaščita pred soncem.

Med študenti so BB kreme priljubljene predvsem zato, ker prihranijo čas. Zjutraj jih naneseš s prsti, brez posebnih pripomočkov, in v nekaj minutah dosežeš bolj enoten, spočit videz. Prekrivanje je lahkotno do srednje, zato koža še vedno deluje naravno, brez občutka težke plasti na obrazu.

Vlaženje in nega v enem

Veliko BB krem vsebuje sestavine, kot so hialuronska kislina, glicerin ali pantenol, ki pomagajo ohranjati vlago v koži. To je še posebej pomembno, če večino dneva preživiš v predavalnicah ali pred računalnikom, kjer je zrak pogosto suh. Dobro hidrirana koža je bolj sveža in manj poudari suhe predele.

Kaj pa zaščita pred soncem?

Večina BB krem vsebuje tudi SPF, kar je velik plus. A pozor: količina izdelka, ki jo običajno nanesemo na obraz, pogosto ni dovolj za optimalno zaščito. Zato naj BB krema ne nadomesti izdelkov, ki nudijo SPF zaščito.

White and beige lotion or cream swatches with oil puddle cosmetic product textures. 3d rendering skin care concept flat lay background.
Foto: VPanteon iz iStock

Za vsak tip kože se najde prava

Na voljo so formule za mastno, suho, mešano ali občutljivo kožo. Nekatere so nekomedogene, kar pomeni, da ne mašijo por in so primerne tudi za kožo, nagnjeno k nepravilnostim. Če se tvoja koža hitro sveti, izberi matirajočo različico. Če je bolj suha, posezi po bolj hranilni teksturi.

BB krema ali puder?

Puder nudi več prekrivanja in daljšo obstojnost. BB krema pa navduši z naravnim videzom in lahkotnostjo. Za vsakdan na fakulteti, v službi ali na kavi je pogosto povsem dovolj.

In še nekaj: čeprav se ti morda zdi, da je koža pri dvajsetih samoumevno lepa, se prve posledice nege ali zanemarjanja pokažejo šele kasneje. Redno čiščenje, vlaženje in zaščita pred soncem so osnova, ki se dolgoročno obrestuje. BB krema je lahko odličen začetek preproste, a premišljene rutine.

 

Tehnologija, ki skuša izbrisati svet okoli tebe

slušalke freeclip 2

Če bi mi nekdo pred kratkim rekel, da lahko slušalke postanejo nekaj, o čemer čez dan skoraj ne razmišljaš več, mu verjetno ne bi verjela. Navajeni smo, da jih vstavljamo v ušesa, popravljamo med hojo, snemamo med pogovorom z ljudmi ali po nekaj urah komaj čakamo, da jih odložimo. Potem pa pride izkušnja, ki nekoliko spremeni pogled na to, kako naj bi slušalke sploh delovale.

Priznam, ko sem prvič vzela Huawei FreeClip 2 iz škatlice, sem bila zmedena. Kje je del, ki gre v uho? Kako se to sploh nosi? Na prvi pogled bolj spominjajo na modni dodatek kot na klasične brezžične slušalke. In morda je prav v tem njihov največji čar.

Ko jih enkrat namestiš, hitro postane jasno, da je ideja popolnoma drugačna od vsega, kar smo vajeni. Ne zaprejo te vase in ne ustvarijo občutka izolacije od okolice. Namesto tega se nežno oprimejo ušesa in ostanejo skoraj neopazne. Tako neopazne, da sem po nekaj urah dejansko pozabila, da jih sploh nosim. V nekem trenutku sem iskala slušalke po torbi, škatlica pa je bila prazna. Našla sem jih šele, ko sem dobila klic in zaslišala zvonjenje v svojih ušesih.

In ravno ta občutek lahkotnosti najbolj spremeni celotno izkušnjo poslušanja.

Ko ostaneš povezan tudi z okolico

Danes ogromno časa preživimo s slušalkami v ušesih. Med sprehodi, na poti v službo, med delom, treningom ali ob kavi v mestu. Klasične slušalke nas pogosto popolnoma odklopijo od okolice, kar je včasih super, včasih pa tudi precej nepraktično.

Pri open-ear zasnovi je občutek drugačen. Med poslušanjem glasbe ali podcasta še vedno slišiš mesto okoli sebe, promet, ljudi, ambient. Ne na moteč način, ampak ravno toliko, da ostaneš prisoten v trenutku. In presenetljivo hitro ugotoviš, kako naravno je to v resnici.

To je tista vrsta tehnologije, ki ne poskuša popolnoma izbrisati sveta okoli tebe, ampak se mu prilagodi.

Zvok, ki pozitivno preseneti

Seveda sem se spraševala tudi, ali takšna zasnova pomeni kompromis pri zvoku. Pričakovala sem, da bo izkušnja bolj “vizualno zanimiva” kot dejansko uporabna. A me je ravno tukaj čakalo največje presenečenje.

Zvok je čist, prijeten in dovolj poln za vsakodnevno uporabo. Glasba zveni lahkotno, podcasti zelo jasno, pri klicih pa sem razliko opazila skoraj takoj. Tudi v bolj hrupnem okolju sogovornik ostane razumljiv, brez tistega občutka, da moraš ves čas iskati miren kotiček za pogovor.

In ko veliko dneva preživiš na telefonu, začneš takšne stvari hitro ceniti.

Od jutra do večera brez razmišljanja

Najbolj zanimivo pri celotni izkušnji pa je, kako hitro postanejo del rutine. Brez posebnega načrtovanja jih vzameš s seboj zjutraj na kavo, uporabljaš med opravki, med delom na računalniku, med sprehodom po trgovinah ali pozno popoldne še na treningu.

Ker so lahke in udobne, jih ne nosiš samo takrat, ko “potrebuješ slušalke”, ampak preprosto ostanejo s tabo skozi dan. In ja, tudi med nekoliko bolj intenzivnim treningom ostanejo na mestu veliko bolj zanesljivo, kot bi pričakovala glede na njihov minimalističen videz.

Tehnologija, ki ne komplicira

Pri sodobnih napravah pogosto najbolj cenimo ravno stvari, ki jih skoraj ne opazimo. Povezovanje brez zapletov, hitro preklapljanje med napravami, baterija, o kateri ni treba razmišljati vsak večer.

Huawei FreeClip 2 brez težav delujejo z različnimi napravami, hkrati pa jih lahko povežeš z dvema napravama naenkrat. Kar pomeni manj preklapljanja in manj tistega vsakodnevnega “zakaj se zdaj ne poveže”.

Tudi baterija brez težav sledi tempu dneva. Ne gre za napravo, ki bi jo moral neprestano polniti ali preverjati odstotke baterije. In iskreno — to je danes že skoraj luksuz.

Morda prihodnost ni v tem, da s slušalkami slišimo bolje. Ampak da jih manj opazimo.

Mogoče prihodnost slušalk ni samo v močnejšem basu ali še več funkcijah. Mogoče je v tem, da postanejo bolj naraven del vsakdana. Manj vsiljive, bolj udobne in bolj prilagojene načinu, kako dejansko živimo. Fashion piece.

Huawei FreeClip 2 niso klasične slušalke, kričijo modno in prav zato so tako zanimive.

Jagode bodo še slajše: znanstveniki stavijo na ta gen

Sweet tasty berry ready for sell or making jam.
Foto: Vitalii Petrushenko iz iStock

Pomlad predstavlja sezono jagod in za vse ljubitelje tega sadeža se obeta sladka novica: znanstvenikom je uspelo identificirati gen, ki lahko močno izboljša kakovost sadežev brez kakršnih koli negativnih posledic za rast rastlin.

Kakovost plodov in optimalna rast ter bogat pridelek namreč v kmetijstvu že dolgo časa predstavlja velik kompromis. Nova raziskava pa kaže, da bi bilo doseganje tega ravnovesja lahko lažje, kot so domnevali doslej.

Gen, ki poskrbi za barvo, aromo in antioksidante

Raziskava, objavljena v znanstveni reviji Horticulture Research, izpostavlja gen FveIPT2. Gre za tako imenovani »hišni gen« (angleško housekeeping gene), kar pomeni, da naj bi opravljal le rutinske celične funkcije in naj ne bi aktivno vplival na lastnosti rastline. Posledično mu doslej nihče ni posvečal preveč pozornosti.

Vendar se je izkazalo, da je z dodatno aktivacijo tega gena mogoče izboljšati kakovost plodov. Gensko spremenjene rastline so proizvedle več antocianinov in terpenoidov v zrelih plodovih, medtem ko se glede rasti, velikosti plodov ali vsebnosti sladkorja niso razlikovale od običajnih rastlin. Ta ugotovitev izpodbija dolgoletno prepričanje, da imajo hišni geni zgolj pasivno vlogo, ter poudarja njihov potencial za izboljšanje kmetijskih kultur.

Spremenila se je kemijska struktura jagod

Čeprav je rast rastlin ostala stabilna, se je kemična sestava plodov bistveno spremenila. Ravni antocianinov, flavonoidov in fenolnih spojin so se povečale, zaradi česar so plodovi dobili globljo rdečo barvo. Podrobna analiza je pokazala povečanje devetih specifičnih antocianinov, nekateri med njimi pa so dobro znani po svojih antioksidativnih lastnostih.

Hkrati se je povečala skoraj polovica zaznanih terpenoidov, spojin, ki imajo pomembno vlogo pri aromi in okusu. Po drugi strani se je zmanjšala količina spojin, ki prinašajo ostrejše, smolnate vonje.

Univerza proti zbiranju podpisov: Razlog? Študentov se ne sme izpostavljati agitaciji

Ljubljana, Slovenia – July 14, 2025: The grand Neo-Renaissance façade of the University of Ljubljana’s central building glows in the morning light. Located in the heart of the old town.
Foto: todamo iz iStock

Ljubljanska univerza se je odzvala na zbiranje podpisov za referendume v prostorih članic.

Na dekane in tajnike so naslovili obvestilo o ravnanju v takšnih primerih. Kot navajajo, spodbujajo podbuja odprto razpravo, kritično mišljenje in akademsko svobodo, kar vključuje tudi izmenjavo mnenj o družbeno pomembnih vprašanjih, kot so volitve in referendumi.

Pri univerzi spodbujajo odprtost in svobodo, agitiranja pač ne

»Univerza v Ljubljani spodbuja odprto razpravo, kritično mišljenje in akademsko svobodo, kar vključuje tudi izmenjavo mnenj o družbeno pomembnih vprašanjih, kot so volitve in referendumi. Ob tem spoštujemo in priznavamo legitimno vlogo sindikatov pri zastopanju interesov zaposlenihter njihovo sindikalno delovanje. Sindikati lahko v skladu z veljavno zakonodajo in kolektivnimi dogovori obveščajo svoje člane ter druge zaposlene o sindikalnih dejavnostih, prav tako zbiranje podpisov v sindikalnih centralah oziroma v prostorih sindikalnih zaupnikov ni sporno,« dodajajo.

»Vendar pa v prostorih in v okviru delovanja univerze ni dopustno organizirano politično ali drugo agitiranje,« sporoča Univerza v Ljubljani.

V skladu s 7. členom Statuta Univerze v Ljubljani ter drugim odstavkom 18. člena Etičnega kodeksa Univerze v Ljubljani to vključuje tudi javno nagovarjanje k podpori ali nasprotovanju posameznim referendumskim pobudam ali političnim opcijam, na primer s postavljanjem stojnic, obešanjem plakatov ali podobnimi oblikami javne kampanje.

Izpostavili so, da večji del univerzitetne skupnosti predstavljajo študentke in študenti, ki niso del sindikalnih struktur, zato jih v skladu z avtonomijo univerze ne smemo izpostavljati politični ali drugi agitaciji.

»Članice smo pozvali, naj zagotovijo spoštovanje navedenih načel ter omogočijo sindikalnim zaupnikom, da svoje delo opravljajo v za to predvidenih okvirih in po ustaljenih komunikacijskih kanalih, hkrati pa preprečijo oblike javnega agitiranja v prostorih univerze,« so še sporočili.

Spletni portal za študente obvešča: zamenjajte gesla

Girl trying to keep her internet data confidential typing password in secret
Foto: nicoletaionescu iz iStock

Portal osebnega in profesionalnega razvoja (POPR) uporabnike obvešča, da je zaradi preprečevanja varnostnih tveganj pri delu uporabnikov potrebna menjava gesel.

POPR je spletni portal za študente, diplomante in alumne UL ter zaposlene na UL, namenjen spremljanju kariernih priložnosti, prijavam na dogodke in drugim dejavnostim.

Uporabniki, ki se na POPR ne prijavljajo prek enotne prijave (SSO) z digitalno identiteto UL, bodo morali ob naslednji prijavi spremeniti svoje geslo.

Kot so sporočili, priporočajo, da so uporabniki v prihodnjih dneh posebej pozorni na morebitna sumljiva elektronska sporočila, zlasti takšna, ki bi od njih zahtevala vnos gesla, posredovanje osebnih podatkov ali klik na nepreverjene povezave.

Klopi so še tu: kako se jim zoperstaviti pred poletjem?

Sucking tick Macro photo on human skin. Ixodes ricinus. Bloated parasite bitten into pink irritated epidermis. Small red drops. Dangerous insect mite. Encephalitis, Lyme disease infection.
Foto: EvgeniyQ iz iStock

Prvi toplejši dnevi nas hitro zvabijo na sprehode v naravo, na izlete v gozd ali na delo na vrtu. Pomlad pomeni več gibanja na prostem, žal pa tudi začetek sezone klopov.

Strokovnjaki opozarjajo, da se klopi lahko prebudijo že zelo zgodaj spomladi, pogosto takoj, ko se temperature dvignejo nad približno 5 do 7 stopinj Celzija. Ostanejo pa lahko tudi dlje.

Čeprav so majhni in jih pogosto sploh ne opazimo, lahko prenašajo resne bolezni. Slovenija namreč spada med države, kjer je pojavnost bolezni, ki jih prenašajo klopi, razmeroma visoka.

Kje jih najpogosteje srečamo?

Mnogi še vedno mislijo, da klopi padajo z dreves, vendar to ne drži. Klopi ne skačejo in ne padajo z vej. Najpogosteje čakajo na vrhu travne bilke ali na listu rastline in se oprimejo človeka ali živali, ko ta pride mimo. Najraje imajo vlažna in senčna območja z veliko rastlinja.

Pogosto jih najdemo na gozdnih robovih, v grmovju, na travnikih z višjo travo ter ob sprehajalnih poteh. V zadnjih letih jih opažajo tudi v mestnih parkih in na domačih vrtovih. V Sloveniji so posebej pogosti v osrednji Sloveniji, na Gorenjskem, Štajerskem ter na območju Kočevskega in Notranjske, vendar jih lahko srečamo skoraj povsod.

Infected ticks warning sign in a forest. Risk of tick-borne and lyme disease.
Foto: 24K-Production iz iStock

Zanimivosti o klopih, ki jih mnogi ne vedo

Klopi so precej bolj zanimivi, kot se zdi na prvi pogled. Zaradi zelo počasnega metabolizma lahko brez hrane preživijo več mesecev, v nekaterih primerih celo več let. Večino časa sicer živijo na živalih, kot so glodavci, ptice ali srne, človek pa je zanje le naključni gostitelj. Še ena zanimivost je, da ugriza klopa pogosto sploh ne občutimo. Klop namreč ob ugrizu izloča snovi z blagim anestetičnim učinkom, zato ugriz običajno ni boleč. Poleg tega imajo klopi poseben čutni organ na sprednjih nogah, s katerim zaznavajo toploto telesa, vlago in ogljikov dioksid v zraku. Tako lahko zaznajo, da se jim približuje potencialni gostitelj.

Kako se zaščititi?

Če radi hodite v naravo, to še ne pomeni, da se morate klopov bati. Z nekaj preprostimi navadami lahko tveganje precej zmanjšate. Pri sprehodih je priporočljivo nositi dolge hlače, majice z dolgimi rokavi in zaprto obutev. Svetla oblačila so dobra izbira, saj klopa na njih hitreje opazimo. Uporabni so tudi repelenti proti klopom. Po prihodu domov pa si vedno vzemite nekaj minut za pregled telesa. Klopi se pogosto skrijejo v pregibe kože, pod kolena, v dimlje, pazduhe, za ušesa ali na lasišče.

Proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) obstaja tudi učinkovito cepljenje, ki ga v Sloveniji pogosto priporočajo ljudem, ki veliko časa preživijo v naravi. Ker zdravila za to bolezen ni, je preventiva še toliko pomembnejša.

Kaj storiti, če opazite klopa?

Če na koži opazite prisesanega klopa, ga čim prej odstranite. Uporabite tanko pinceto, klopa primite čim bližje koži in ga počasi izvlecite naravnost navzgor. Mesto ugriza nato razkužite. Pomembno je, da klopa ne vrtite in nanj ne nanašate olja ali krem, saj lahko to poveča možnost prenosa okužbe.

Šport, sonce in koža: zakaj nas lahko nezaščitena izpostavljenost v mladosti spremlja vse življenje

sunburned

Ob današnjem evropskem dnevu melanoma je včeraj v Kopru potekala okrogla miza Za šport brez kožnega raka, na kateri so strokovnjaki, športniki in predstavniki različnih organizacij opozorili na nevarnosti prekomerne izpostavljenosti soncu, predvsem v otroštvu in mladosti.

okrogla mizaDogodek, ki so ga soorganizirali Nacionalno društvo bolnikov z melanomom, Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem ter Univerzitetna knjižnica Univerze na Primorskem, je odprl pomembno vprašanje: kako šport in gibanje ohraniti zdrava tudi z vidika zaščite kože.

O tem so spregovorili prof. dr. Štefko Miklavič, prof. dr. Nejc Šarabon in Igor Gluvić, predsednik Nacionalnega društva bolnikov z melanomom.

O pomenu preventive in vplivu sonca na kožo sta spregovorila Katarina Šmuc Berger, dr. med., specialistka dermatovenerologije ter prof. dr. Jernej Pikalo.

Na okrogli mizi so sodelovali tudi različni strokovnjaki, športniki in predstavniki športnih organizacij, med njimi doc. dr. Barbara Perić z Onkološkega inštituta Ljubljana, olimpijka Marina Tomič Jurgele, Boštjan Božič iz Olimpijskega komiteja Slovenije, Rok Perko, Jakob Teržan, Aleksandar Samardžija, Marko Bolha in mag. Janez Sirše. Dogodka so se udeležili tudi Marjeta in Mirko Pogačar, starša Tadeja Pogačarja, ter dermatovenerologinja Laura Đorđević Betteto, dr. med.

sun burn facePrav Laura Đorđević Betteto je delila svojo osebno izkušnjo iz mladosti, ko je kot alpska smučarka dolge dneve preživljala na snegu in soncu brez ustrezne zaščite: »Spomnim se smučarskega kampa v Franciji, kjer sem se vrnila domov z opeklinami po obrazu in ustnicah. Takrat se nismo zavedali, kako nevarna je lahko izpostavljenost soncu. Danes kot dermatologinja z grozo gledam nazaj, kako nezaščiteni smo bili športniki,« je povedala. »Še danes se dobro spominjam trenerja, ki si je vsako jutro obraz, ušesa in lasišče premazal z debelo plastjo bele zaščitne kreme, medtem ko smo se mu pogosto smejali.«

 

»Danes vem, zakaj je to počel. Takrat se nam je zdelo pretirano, danes pa vemo, da je bila to odgovorna zaščita. Izpostavljenost soncu v mladosti je eden ključnih dejavnikov tveganja za razvoj melanoma kasneje v življenju,« je poudarila. Opozorila je tudi, da številne športne prireditve še vedno potekajo v času najmočnejšega sonca, pogosto brez sence ali dostopnih zaščitnih krem. Športniki so tako lahko več ur izpostavljeni neposrednim sončnim žarkom, ne da bi bila zaščita pred UV sevanjem sistemsko urejena.

»Veliko športnih dogodkov se začne po 10. uri dopoldne in traja več ur. Pogosto ni zagotovljene niti osnovne zaščite, kot sta senca ali dostop do zaščitnih krem. Tukaj imamo kot družba še ogromno prostora za izboljšave,« je opozorila.

Na okrogli mizi so organizatorji predstavili tudi pobudo za oblikovanje nacionalnega programa UV zaščite v slovenskem športu, ki je nastala kot odgovor na vse večjo pojavnost melanoma in pomanjkanje sistemskih rešitev na področju zaščite športnikov pred UV sevanjem. Pobudo so podprli številni strokovnjaki s področja dermatologije, onkologije, športa, preventive in izobraževanja, ki opozarjajo, da je zavedanje o nevarnostih UV sevanja med trenerji in športnimi klubi še vedno sistemsko nezadostno.

swimmerSodelujoči so poudarili, da predvsem otroci in mladostniki pogosto trenirajo ravno med 10. in 16. uro, ko je UV sevanje najmočnejše, sončne opekline v otroštvu pa pomembno povečujejo tveganje za razvoj melanoma v odrasli dobi. Okrogla miza je hkrati pokazala veliko pripravljenost vseh vpletenih akterjev za skupno delovanje. Športne zveze, dermatološka in onkološka strokovna društva ter tudi društva in organizacije bolnikov so si enotni, da je zdaj ključno oblikovati sistemski okvir, ki bo to pripravljenost pretvoril v konkretne ukrepe.

Predlagani ukrepi vključujejo pripravo nacionalnih smernic za UV zaščito v športu, obvezno vključitev vsebin o UV zaščiti v licenciranje trenerjev, prilagoditev terminov treningov otrok in mladostnikov, zagotavljanje sence, pitne vode in informacij o zaščiti na športnih prireditvah ter preventivne dermatološke preglede za športnike z visoko izpostavljenostjo soncu. Prav tako predlagajo vključitev vsebin o UV sevanju v šolske učne načrte ter skupno komunikacijsko kampanjo z ambasadorji slovenskega športa. Ob tem pozivajo k vzpostavitvi medresorske delovne skupine, ki bi v šestih mesecih pripravila načrt implementacije.

Pomemben del pobude je tudi povezovanje z industrijo, predvsem s proizvajalci in distributerji zaščitnih kozmetičnih izdelkov, UV zaščitnih oblačil, senčil in merilcev UV sevanja, ki bi lahko pomembno prispevali k širši dostopnosti zaščitnih ukrepov.

Kot poudarjajo podpisniki pobude, zaščita pred kožnim rakom v športu ni zgolj projekt, temveč dolgoročna kulturna sprememba. Cilj je ustvariti okolje, v katerem zaščita pred soncem ne bo izjema ali odgovornost posameznika, ampak samoumeven del vsakega treninga, športne prireditve in športnega sistema.

melanoma skin cancerMelanom velja za eno najbolj agresivnih oblik kožnega raka, strokovnjaki pa opozarjajo, da ga je mogoče v veliki meri preprečiti z odgovornim vedenjem na soncu, uporabo zaščitnih krem, zaščitnih oblačil, pokrival ter izogibanjem soncu v času najmočnejšega UV sevanja.

Sporočilo današnje okrogle mize je bilo jasno: šport je zdrav le, če ob tem zaščitimo tudi svojo kožo. Navade, ki jih oblikujemo v otroštvu in mladosti, lahko pomembno vplivajo na naše zdravje tudi desetletja pozneje.

 

Zaradi njih ste ujeti v strahu: kaj vas drži v coni udobja?

Place, situation, or level where someone feels confident and comfortable.
Foto: Janis Abolins iz iStock

Strah pred neuspehom je povsem normalen. Večina ljudi si želi uspeti: v karieri, odnosih in pri različnih osebnih ciljih. Vendar so napake, neuspehi in ovire neizogiben del življenja. Ključna razlika je v tem, kako jih dojemate: če ohranite pozitivno miselnost, lahko neuspeh postane priložnost za rast, ne pa razlog za obstanek na mestu. Razlogi za strah pred neuspehom segajo od neprijetnih preteklih izkušenj do visokih pričakovanj, ki si jih postavljate sami. Pogosto je vzrokov več, a je to dobro vedeti, kateri izmed najpogostejših pri vas najbolj pride do izraza.

Negativne pretekle izkušnje

Če ste v otroštvu živeli v okolju, kjer neuspeh ni bil sprejemljiv, se je lahko razvil strah pred neuspehom. Morda ste se naučili, da napake niso priložnost za učenje, ampak nekaj, kar se obsoja, zato ste morali vedno preseči pričakovanja.

Sad little caucasian girl sitting in the living room and feeling depressed while her mother shouts and raises her hands behind her. Young cute daughter feeling upset after disappointing her parent at home
Foto: PeopleImages iz iStock

Zunanji pritiski

Lahko se počutite preobremenjeno zaradi pričakovanj drugih in vas je strah, da teh pričakovanj ne boste dosegli. Posledično se lahko izogibate napredovanjem ali zahtevnejšim projektom. Pogosto je prisotna tesnoba zaradi možnosti, da razočarate druge, ste zavrnjeni ali negativno ocenjeni.

Stress, anxiety and multitasking business woman with headache from workload and laptop deadline in office. Burnout, frustration and overwhelmed lady exhausted, procrastination in toxic workplace
Foto: Jacob Wackerhausen iz iStock

Nizka samopodoba

Nizka samopodoba lahko povzroči potrebo po dokazovanju lastne vrednosti. Lahko iščete potrditev pri drugih in se zato izogibate situacijam, kjer bi lahko naredili napako. Prav tako lahko občutite krivdo, ko naredite napako ali doživite neuspeh.

Prevzeto vedenje

Če ste odraščali ob skrbnikih, ki so slabo prenašali neuspeh, ste se lahko naučili, da neuspeh ni sprejemljiv. V tem primeru strah ne izhaja iz vaših lastnih izkušenj, ampak iz opazovanja drugih.

Tired stressed out mother with daughter.
Foto: kieferpix iz iStock

Strah pred uspehom

Strah pred uspehom je lahko tesno povezan s strahom pred neuspehom. Lahko vas je strah uspeha zaradi večje količine dela, večje izpostavljenosti in višjih pričakovanj. Strah pred neuspehom se tu pojavi zaradi občutka, da ne boste kos novim odgovornostim.

Rear view of a businesswoman addressing a meeting in office. Female manager having a meeting with her team in office boardroom.
Foto: jacoblund iz iStock

Perfekcionizem

Če ste nagnjeni k perfekcionizmu, se lahko neuspeha bojite do te mere, da sploh ne začnete z nalogo. Skrbi vas, da vas bodo drugi sodili ali kritizirali. Svojo vrednost povezujete s tem, kar dosežete, na primer na delovnem mestu ali v športu. Če nekaj ni popolno, to dojemate kot neuspeh. Tak pogled pa postavlja visok standard, ki ga je skoraj nemogoče doseči.

Perfectionism holds us back. Here’s why | Charly Haversat | TED Institute