So ti tudi to poletje na vrtu preglavice povzročali polži? Na žalost so ti prebivalci vrta precej požrešni in hitro uničijo pridelek, za katerega si se trudil dober del leta. A ne skrbi, obstajajo prijetnejše metode od »ročnega pobiranja« in bolj zdrave ter okolju prijazne od različnih kemičnih pripravkov. Strupeni pesticidi namreč škodujejo tudi koristnim žuželkam, hitro pa zaidejo v tla in vodo ter s tem onesnažujejo okolje in pitno vodo. Najbolje je, da delo prepustiš naravi z upoštevanjem naslednjih nasvetov.
Poskrbi, da bo tvoj vrt čim bolj mamljiv za naravne predatorje polžev. To so na primer nekatere vrste ptic, pupki, močeradi, žabe, krastače, želve, ježi, rovke, race, kokoši, talni hrošči, kresnice in kratkokrilci. Razmisli, s čim jih boš privabil v vrt. Poleti na primer lahko poskrbiš, da imajo ptice na voljo vodo za pitje in kopanje. Pozor: nikoli ne naseljuj tujerodnih vrst v upanju, da bodo te učinkovito iztrebile polže ali druge škodljivce! S tem boš naredil še večjo škodo in tvegal, da se tujerodna vrsta razširi tudi izven svojega vrta.
Obkroži rastline s peskom
Pesek je za polže podobno neprijeten kot jajčne lupine, zato lahko z njim obkrožiš rastline na vrtu. Poleg tega bo pesek pomagal pri ohranjanju vlage v zemlji.
Uporabi jajčne lupine
Raztresi jajčne lupine okrog najljubših tarč polžev (recimo okrog solate). Ker imajo jajčne lupine ostre robove, so za polže (z mehkim telesom) zelo neprijetne. Poleg tega se bodo jajčne lupine sčasoma razgradile in izboljšale hranljivost prsti.
Ti kava diši ali smrdi? Polžem zagotovo ne diši, zato lahko kavno usedlino in ostanke mlete kave raztreseš okoli njihovih najljubših rastlin. Uporabiš jih lahko tudi v kombinaciji z jajčno lupino, da bo zaščita še učinkovitejša. Tudi ostanki kave se bodo razgradili in izboljšali kakovost zemlje.
Strateško izberi rastline
Če imaš vsako leto težave s polži, razmisli o bolj načrtni zasaditvi rastlin. Izberi manj rastlin, ki jih polži obožujejo. To so bazilika, fižol, zelje, solata, jagode, dalija, ognjiči in hosta. Če posadiš te rastline, se z zgoraj opisanimi metodami osredotoči predvsem na zaščito teh kritičnih rastlin. Posadi rastline, ki jih polži ne marajo. To so nekatere rastline z močnim vonjem, torej sivka, rožmarin, žajbelj in begonije. Polže odganjajo tudi praproti, ciklame, hortenzije, kalifornijski mak in kapucinke.
Še ena strategija v boju proti polžem je izkoriščanje tako imenovanih spremljevalnih rastlin. To pomeni, da eno rastlino (ki jo polži zares obožujejo) »žrtvuješ« za rastlino, ki ti je zares pomembna. Ti dve rastlini posadiš skupaj, s čimer polže zvabiš na njim ljubšo rastlino, medtem ko druga ostane cela.
Ko poješ grenivko, uporabi njeno lupino kot vabo za polže. Lupino polovice grenivke položi na tla v bližino rastlin, ki jih napadajo polži. Polži in nekateri drugi škodljivci se bodo z veseljem naselili v taka skrivališča. Zjutraj lupino grenivke obrni – ptice bodo iz grenivkine skodelice z veseljem pojedle polže.
Urejen vrt, neprijazen polžem
Polži imajo radi senčna vlažna okolja. Veliko torej lahko narediš že s tem, da vrt ohranjaš pospravljen in čist. S tem boš hitro zmanjšal število primernih bivališč, kamor bi se polži lahko zatekli pred soncem in vročino. Zgodaj spomladi odstrani listje in druge vrtne odpadke ter morebitna jajčeca polžev. Na vrtu ne uporabljaj večjih lesnih sekancev ali debelih plasti zastirke. Ker polži ljubijo vlago, vrt zalivaj zjutraj. Tako se bo vlaga na površini posušila pred večerom, ko se polži odpravijo na »večerjo« in pohod na tvoj vrt. Pri tem se zavedaj, da odstranjevanje skrivališč polžev vpliva tudi na druge prebivalce vrta – podobna bivališča imajo namreč rade številne živalske vrste, tudi tiste, ki so na vrtu koristne.
Standardi so že od nekdaj sinonim za kakovost. Če je nekaj narejeno v skladu s standardom, zaupamo, da je kakovostno, učinkovito in varno za uporabo. Redko pa se vprašamo, kako se doseže ta kakovost, učinkovitost in varnost ter kdo namesto nas za to poskrbi.
Slovenski inštitut za standardizacijo (SIST) je slovenski nacionalni organ, ki skrbi za pripravo in sprejemanje neobveznih standardizacijskih dokumentov ter zastopa interese Slovenije v mednarodnih (ISO in IEC) in evropskih (CEN, CENELEC, ETSI) organizacijah, kjer je polnopravni član. Osnovne dejavnosti SIST vključujejo standardizacijo, kontaktno točko, odbor SME za mala in srednja podjetja, izobraževanje in seminarsko dejavnost, prodajo standardov ter založništvo.
Vse o našem poslanstvu, delu, pomenu vpetosti v nacionalno, evropsko in mednarodno okolje ter še več bomo predstavili na letošnji Jesenski šoli standardizacije, ki bo potekala 13. in 14. novembra 2024 na Fakulteti za elektrotehniko. Osrednja tematika letošnje jesenske šole bo KAKOVOST, namenjena pa bo študentom vseh fakultet.
Drugi dan jesenske šole bo namenjen predstavnikom podjetij, ki bodo spregovorili o svojem delu in vpetosti standardov v njihove procese. Udeleženci bodo lahko spoznali te strokovnjake osebno ter iz prve roke pridobili informacije, ki jih zanimajo. Ponosni smo, da smo uspeli povabiti predstavnike tako mladih in prodornih podjetij kot tudi tistih z dolgoletno tradicijo in izjemnimi uspehi.
Ob zaključku jesenske šole bomo izvedli tudi kviz, kjer bomo izbrali nova ambasadorja standardizacije za leto 2025.
Okvirni program:
DAN 1: 13. 11. 2024 – TEORETIČNI DEL
15.00–15.10 Pozdravni nagovor: dr. Marko Topič, dekan UL FE
15.10–15.30 Uvodni nagovor: prof. dr. Janko Drnovšek
Vulkani so izbruhnili na lunino površino v geološko nedavnem časovnem obdobju in luna bi lahko bila še danes vulkansko aktivna, glede na drobne steklene kroglice v lunini umazaniji, ki jih je decembra 2020 na Zemljo prinesla kitajska misija za vrnitev vzorcev Chang'e 5.
Na Luni so bili nedolgo nazaj aktivni vulkani
Vemo, da je luna v daljni preteklosti imela vulkane in da je bila vulkansko aktivna pred 3 – 3,8 milijardami let, vendar vzorci Chang'e 5 so pokazali drugače. Luna naj bi doživela vulkanske izbruhe veliko pred kratkim – pred samo približno 120 milijoni let.
Človeško gledano se to še vedno sliši kot dolgo nazaj, a geološko gledano je bilo to šele včeraj. To pomeni, da je bila luna morda vulkansko aktivna vse svoje življenje in bi lahko bila vulkansko aktivna še danes.
Dokazi za nedavni vulkanizem so izhajali iz treh drobnih steklenih kroglic – samo treh od 3000 v vzorcu Chang'e 5. Ekipa, ki sta jo vodila Bi-Wen Wang in Qian Zhang z Inštituta za geologijo in geofiziko Kitajske akademije znanosti v Pekingu, je skrbno preiskala 0,6 unče (1,7 grama) lunine umazanije, ki jo je odkril Chang'e 5.
Steklene kroglice, velike le od 20 do 400 mikronov, lahko nastanejo zaradi silovitega trka asteroida, ki se tali in pritiska na kamnino, da se spremeni v steklo. Te kroglice, ki izhajajo iz udarcev, predstavljajo veliko večino kroglic v vzorcu – kar ni presenetljivo glede na število očitnih udarcev na luno v obliki kraterjev. Obstaja pa tudi drug način za oblikovanje teh kroglic.
»Fontane magme proizvajajo vulkanska stekla, ki so bila prej najdena v vzorcih luninega površja,« sta Wangova in Zhangina ekipa zapisala v svojem raziskovalnem članku. Zagotovo so steklene kroglice vulkanskega izvora našli na Luni že prej, vendar so vedno izvirale iz tistih izbruhov magme pred milijardami let. Vendar pa je misiji Chang'e 5 z mesta pristanka v bližini območja, bogatega z vulkanskimi kupolami, imenovanega Mons Rümker v Oceanus Procellarum (Ocean neviht), uspelo najti tri steklene kroglice.
Imaš idejo, pa ne veš, kako začeti? Ne veš točno, če imaš idejo, ampak se ti zdi vredno poskusiti? Ali pa tvoja ideja potrebuje razjasnitev, usmeritev, podporo, naslednji korak
Prijavi se v program za uresničevanje idej mladih. Sanjaj. Načrtuj. Uresniči.
Za koga?
Za mlade med 18. in 29. letom, ki želite svoje zamisli spremeniti v izvedene projekte. Je za vse mlade, ki živijo v Ljubljani; prihajajo v prestolnico na študij ali delo; se iz Ljubljane ob vikendih vračajo v domače kraje; delujejo v Ljubljani in so na začetku svoje profesionalne poti. Mestni inkubator x Mladi Rog je za mlade, ki iščete svoje priložnosti in ustvarjalno skupnost.
Kakšna mora biti ideja?
Lahko je zamisel, projekt, storitev, prototip, program, pobuda, sprememba, akcija, inovacija, … Pomembno je, da je ideja takšna, ki te vznemirja in te vleče dalje, da jo raziščeš ter uresničiš. Obstaja verjetnost, da se je malce bojiš.
KRITERIJI ZA SPREJEM IDEJE V PROGRAM: pozitiven učinek ideje, uresničljivost ideje, ambicioznost prijavitelja in prispevek ideje v skupnost.
VSEBINA PROGRAMA:
Mestni inkubator x Madi Rog ti ponuja znanje, možnost mentorstva in finančne podpore, možnost uporabe produkcijskih labov Centra Rog, dostop do coworking prostora Mladi Rog, spoznavanje novih ljudi, povezovanje z drugimi uresničevalci idej, promocijo tvoje ideje ter zaključek z refleksijo in praznovanjem.
POTEK PROGRAMA: 1. Prijava ideje > 2. Sprejem ideje v program > 3. Obvezne izobraževalne delavnice za razvoj ideje (3x) > 4. Prijava projektnega načrta > 5. Izbor projektov za pridobitev mentorske in finančne podpore > 6. Podpis pogodbe > 7. Izvedba projekta (od 6 do 12 mesecev) > 8. Zaključno poročilo
Natančne podrobnosti o poteku programa si oglejte tukaj.
ROK PRIJAVE:
Najkasneje do 6.10.2024 ob polnoči in niti minuto čez. O sprejemu idej v program te obvestimo do 8.10.2024.
Iskanje idealnega stanovanja ob začetku študija je lahko velik izziv, še posebej, če je to tvoj prvi stik z najemniškim trgom. Poleg lokacije in cene je treba upoštevati še številne druge dejavnike, ki lahko vplivajo na tvoje bivanje. Da bi bila odločitev lažja, je pomembno, da imaš jasno predstavo o tem, kaj potrebuješ in kaj si lahko privoščiš. Da ne boš obžaloval izbire stanovanja, v katerem boš preživel naslednjih pet let, si preberi spodnje nasvete.
Postavi jasne prioritete
Preden začneš iskati stanovanje, si postavi jasne prioritete. Razmisli, kaj je zate najpomembnejše: bližina fakultete, dostopnost javnega prevoza, cena najemnine ali morda opremljenost stanovanja? Če veš, kaj iščeš, boš lažje filtriral ponudbe in našel tisto, kar ti najbolj ustreza. Če si na primer odvisen od javnega prevoza, boš raje izbral stanovanje, ki je nekoliko dražje, vendar bližje avtobusni postaji ali železniški postaji. Če imaš lasten avto, bodo parkirna mesta pomembnejši dejavnik.
Pričakovanja prilagodi proračunu
Cena najemnine je seveda ključni dejavnik pri izbiri stanovanja. Postavi si realen proračun in ga poskušaj čim bolj dosledno upoštevati. Ne pozabi upoštevati dodatnih stroškov, kot so stroški komunalnih storitev, internet, ogrevanje in morebitni stroški prevoza. Včasih je bolje izbrati stanovanje, ki je nekoliko dražje, vendar vključuje vse stroške, kot cenejše stanovanje, kjer so dodatni stroški nepredvidljivi in lahko močno povečajo tvoje mesečne izdatke.
Lokacija je ključna
Izbira prave lokacije je zelo pomembna. Razmisli o tem, kako daleč je stanovanje od tvoje fakultete, ali so v bližini trgovine, lekarne in drugi pomembni objekti. Idealna lokacija ti bo omogočila, da prihraniš čas in denar pri vsakodnevnih opravkih. Najpomembnejša je oddaljenost od lokacije, ki jo obiskuješ dnevno: v tvojem primeru fakulteta ali morda delovno mesto. Zgolj petnajst minut večja oddaljenost nanese 2 do 3 ure več, ki jih boš tedensko zapravil za prevoz. Če ti je pomembno, da imaš živahno študentsko življenje, preveri, kje živijo drugi študentje, kakšna je bližnja infrastruktura, ter ali so v bližini parki, kavarne, bari in drugi prostori za sprostitev.
Sam, v dvoje ali v družbi?
Če je najemnina previsoka, razmisli o delitvi stanovanja z drugimi študenti. Delitev stroškov z najemniki ti omogoča, da bivaš na boljši lokaciji ali večjem stanovanju, hkrati pa prihraniš denar. Prav tako lahko stanovanje z drugimi prinese nove izkušnje in prijateljstva. Pri tem bodi pozoren na to, da si izbereš sostanovalce, s katerimi se dobro razumeš in imate podobne življenjske navade. Ker boste veliko časa preživeli skupaj, bodo že drobne »razvade« hitro postale zelo moteče in morebitna točka spora. Predvsem pretehtaj, ali ti stanovanje omogoča umik pred sostanovalci. Velika razlika je, če imaš še vedno lastno spalnico in lasten mir.
Študentski domovi so običajno cenovno dosti ugodnejši od stanovanja. Prednost bivanja v študentskem domu je predvsem v tem, da so stroški stanovanja vključeni v enotno najemnino, ki zajema tudi vodo, elektriko, internet in čiščenje skupnih prostorov. To močno olajša načrtovanje financ. V študentskem domu boš imel tudi dobre možnosti za socialno življenje, saj boš obkrožen z vrstniki. V Sloveniji je povpraševanje po študentskih domovih večje od ponudbe, zato je ključnega pomena pravočasna prijava in spremljanje razpisov. Prijava poteka preko spletnega portala eVŠ, pomembno pa je izponjevanje razpisnih pogojev. Več o kapacitetah študentskih domov si preberi v prispevku.
Preveri stanovanje pred podpisom pogodbe
Preden se odločiš za najem si stanovanje NUJNO oglej v živo. Tako boš lahko preveril, v kakšnem stanju je stanovanje, ali je vse tako, kot je bilo dogovorjeno, in ali ustreza tvojim potrebam. Če je stanovanje opremljeno, preveri, ali so naprave in pohištvo v dobrem stanju. Prav tako se pozanimaj o tem, kakšni so sosedje in kakšna je varnost v okolici. Če ti na ogledu stanovanje ni bilo najbolj všeč, ne podpiši pogodbe, ki bo vplivala na tvoje življenje še nekaj let.
Pazi na pogoje v najemni pogodbi
Preden podpišeš najemno pogodbo, jo skrbno preberi. Posebej bodi pozoren na dolžino najema, pogoje za odpoved pogodbe, obveznosti glede vzdrževanja stanovanja in kakšni so morebitni stroški za popravila ali poškodbe. Če se ti kakšen pogoj zdi nejasen ali nepošten, ga pred podpisom pogodbe poskusi razjasniti z najemodajalcem.
Hollywood in filmski svet žalujeta za izgubo legendarnega igralca. V 93. letu je na svojem domu v New Yorku umrl legendarni igralec James Earl Jones.
James Earl Jones, eden največjih vseh časov
Jones, ki velja za enega največjih svetovnih odrskih in filmskih igralcev, je eden redkih, ki je prejel nagrade EGOT (emmy, grammy, oskar, tony), čeprav je bil njegov oskar častni. V svoji karieri je prejel še tri emmyje, grammyja leta 1977 in tri tonyje.
James Earl Jones v filmu Princ odkriva Ameriko Foto: on tmdb
V svoji bogati karieri, ki se je raztezala več kot šest desetletij, je zapisal več kot dvesto filmskih vlog. Svoj filmski debi je doživel leta 1964 v Kubrickovem Dr. Strangelovu. Med njegovimi najbolj znanimi so filmi Konan Barbar, Polje sanj, Lov na Rdeči oktober, Princ odkriva Ameriko in Igrišče.
Brez dvoma pa sta njegovi najbolj znani vlogi tisti, kjer je posodil svoj glas. To sta Darth Vader v Vojni zvezd in kralj Mufasa v Levjem kralju.
Čeprav se zdi vprašanje, koliko denarja je na svetu, na prvi pogled preprosto, je odgovor precej zapleten. Denar ni samo gotovina, ki jo nosimo v denarnicah, ampak tudi številke na naših bančnih računih, investicije, vrednostni papirji in celo kriptovalute. Da bi razumeli, koliko denarja zares obstaja, moramo najprej razjasniti, kaj vse štejemo kot denar.
Različne oblike denarja
Denar lahko razdelimo v več kategorij:
gotovina in kovanci: to je fizični denar, ki ga uporabljamo v vsakdanjih transakcijah. Po podatkih centralnih bank je na svetu v obtoku okoli 40 bilijonov ameriških dolarjev gotovine.
depoziti na bančnih računih: to so sredstva, ki jih imamo shranjena na naših bančnih računih, in jih lahko hitro pretvorimo v gotovino. To vključuje vse tekoče račune in kratkoročne depozite. Skupna vrednost teh depozitov je bistveno višja od fizične gotovine in znaša približno 100 bilijonov dolarjev.
pogojni denar (kvazi-denar): sem spadajo dolgoročni depoziti, investicijski skladi in vrednostni papirji, ki jih ni mogoče takoj pretvoriti v gotovino, vendar imajo kljub temu pomembno vrednost. Ocenjuje se, da je tega pogojnega denarja več kot 250 bilijonov dolarjev.
finančni derivati: to so kompleksna finančna orodja, katerih vrednost izhaja iz osnovnega sredstva, kot so delnice, obveznice ali valute. Čeprav ne gre za denar v klasičnem smislu, imajo derivati pomemben vpliv na svetovne finančne tokove. Celotna nominalna vrednost finančnih derivatov se ocenjuje na več kot 1 kvadrilijon dolarjev (1000 bilijonov), vendar to številko strokovnjaki pogosto omilijo, saj nominalna vrednost ne odraža dejanskega tveganja ali potencialne vrednosti.
kriptovalute: kriptovalute, kot so Bitcoin, postajajo vse pomembnejši del globalnega finančnega sistema. Njihova skupna vrednost se stalno spreminja, vendar se ocenjuje, da znaša približno 1 bilijon dolarjev.
Kje je ves ta denar?
Ko pomislimo na denar, pogosto pomislimo na centralne banke, kot so ameriški Fed, Evropska centralna banka in druge, ki izdajajo valuto in uravnavajo finančne trge. Vendar je večina denarja, ki obstaja v svetu, dejansko ustvarjena s strani komercialnih bank. Ko banka odobri posojilo, ustvari denar, ki ga dolžnik nato uporabi za nakup dobrin ali storitev. To ustvarjanje denarja pa je mogoče zaradi zaupanja v finančni sistem.
Denar je tudi zelo koncentriran. Majhen odstotek svetovnega prebivalstva ima v lasti večino globalnega bogastva, medtem ko se večina prebivalstva sooča z omejenimi finančnimi sredstvi.
Vrednost denarja se s časom spreminja zaradi inflacije. Inflacija pomeni, da z istim zneskom denarja kupimo manj dobrin in storitev kot prej. To pomeni, da je realna vrednost denarja, ki je na svetu, odvisna od stopnje inflacije. V visokoinflacijskih državah, kot so Venezuela, Argentina ali Zimbabve, se vrednost denarja lahko izjemno hitro zniža, kar vodi v finančne krize in destabilizacijo ekonomije.
Količina denarja na svetu
Torej, koliko denarja je zares na svetu? Če upoštevamo vse oblike denarja, od gotovine, depozitov, investicij, do finančnih derivatov in kriptovalut, se ocenjuje, da je skupna vrednost denarja na svetu več kot 1,5 kvadrilijona dolarjev. Vendar je ta številka zelo teoretična, saj je odvisna od mnogih dejavnikov, vključno z zaupanjem v finančni sistem, inflacijo in drugimi ekonomskimi dejavniki.
Denar je zapletena in dinamična kategorija, ki presega zgolj štetje bankovcev in kovancev. Je odraz zaupanja v sisteme, ki urejajo naša življenja, ter v ekonomije, ki ustvarjajo in uničujejo vrednost. Razumevanje, koliko denarja je na svetu, nas opominja, kako kompleksen in medsebojno prepleten je svetovni finančni sistem.
Preobratov polni režiser M. Night Shyamalan predstavlja svoj najnovejši triler, zgodbo o serijskem morilcu, ki mora pobegniti iz koncerta, ki je pravzaprav past, postavljena prav zanj. Past, kakor se glasi naslov filma, v glavno vlogo postavi Josha Hartnetta, za katerega se izkaže, da je pravzaprav serijski morilec, ki je na koncert pripeljal svojo hčer. Mu bo uspelo pobegniti, ko so vsi izhodi zaklenjeni, na njegovi sledi pa je množica policistov?
Past, povprečje Shyamalanove kariere
Ko se je leta 2013 po treh katastrofalnih filmih (Dogodek, Avatar: Zadnji gospodar vetra in Čas po Zemlji) zdelo, da se karieri kultnega režiserja odklenkalo, je situacija doživela preobrat, ki se ga nebi sramoval niti on sam. Sledila sta kakovostna Obisk (The Visit, 2015) in Razcepljen (Split, 2016), sledil pa je še finančno uspešen Stekleni (Glass, 2019). Finančni in predvsem kritiški uspeh je pomenil, da Shyamalan ni pokazal zadnjega preobrata. Lanskoletni Trkanje v koči (Knock at the Cabin) je bil zanimiv in končal skoraj desetletje dolgo obdobje ustvarjanja za Universal. Ob selitvi k Warner Bros. je tu film Past.
Čeprav je film s svojimi 105 minutami precej kratek, se zdi še vedno nekoliko predolg. Zgodba o serijskem morilcu, ki je na koncert pripeljal svojo hči, kasneje pa ugotovi, da je celoten dogodek pravzaprav past zanj, se zdi odličen koncept. Verjetno bi bolje deloval kot kratkometražni film in ne razvlečen celovečerec (četudi kratek v dananšnjem trendu). Med ustvarjanjem naj bi bil eden od sloganov tudi Ko jagenjčki obmolknejo na koncertu Taylor Swift. Vsekakor izjemen prodajni slogan, a ne prav blizu končne različice.
Če zgodbo malce bolj razčlenimo, gre brez kvarnikov nekako takole. Filadelfijski gasilec Cooper Abott svojo najstniško hči Riley pripelje na koncert znane pevke Lady Raven, kot nagrado za njene dobre ocene. Tam hitro opazi povečano število policistov, eden od zaposlenih pa mu izda, da je vse skupaj pravzaprav past za serijskega morilca, ki so ga oklicali »Mesar«. Hitro ugotovi, da s koncerta ne bo prišel kar tako in začne se boj mačke z mišjo.
Josh Hartnett je v glavni vlogi tiho strašljiv, kar je zagotovo ena boljših odločitev režiserja. Nekako spominja na vlogo Boja Burnhama v Obetavni mladenki (Promising Young Woman, 2020), kjer se ta izkaže za zlobneža, tako ali drugače. Poleg njega je mlada Ariel Donoghue, ki primerno odigra najstniško histerijo, v oči pa bode vloga režiserjeve hčere Saleke Night Shyamalan, sicer pevke, kot Lady Raven. Malce nepotizma očitno ne škodi, verjetno pa bo mnogim gledalcem to povsem nepomemben podatek.
Za nekatere bo film zanimiv, ko bodo šokirani nad oceanom klasičnih preobratov v žanru in režiserjevem opusu. Za druge pa bo tudi ta ura in pol predolg ogled za film, ki se zdi daljši, kot je sicer. Vsake toliko film najde zlato žilo, večino časa pa tolče po trdovratnem kamenju. Daleč od Shyamalanovega najslabšega filma in vreden ogleda, če bi želeli večer preživeti ob zanimivem konceptu, ki ni izkoriščen do polnega potenciala.
Nedavno smo obiskali novo knjigarno v Mariboru, Knjigarno Beletrina Maribor. Tam so nam postregli z nekaj knjižnimi nasveti, ki vam jih ponujamo v branje! Ujemite še zadnje sončne žarke in uživajte v vrhunski literaturi.
To noč sem jo videl – Drago Jančar
Od prvega izida enega najbolj branih romanov zadnjih let na Slovenskem mineva desetletje in zanimanje zanj verjetno še dolgo ne bo pojenjalo. Roman, za katerega je Drago Jančar prejel tretjega kresnika ter kresnika desetletja, bil pa je tudi finalist za kresnika vseh kresnikov, je na Slovenskem doživel več kot deset natisov in bil preveden že v šestindvajset jezikov. Nagrajen je bil tudi v tujini, leta 2014 je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo. Istega leta je bil prav tako v Franciji nominiran še za nagrado femina, leto kasneje za poljsko nagrado angelus ter leta 2017 in 2018 za rusko nagrado Jasna Poljana. Kritiki so ga ob izidu ocenili za eno najboljših literarnih del o Slovencih v času druge svetovne vojne.
Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa kakav Benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.
Taka nisem bila nikoli – Melita Forstnerič Hajnšek
Od prvega izida enega najbolj branih romanov zadnjih let na Slovenskem mineva desetletje in zanimanje zanj verjetno še dolgo ne bo pojenjalo. Roman, za katerega je Drago Jančar prejel tretjega kresnika ter kresnika desetletja, bil pa je tudi finalist za kresnika vseh kresnikov, je na Slovenskem doživel več kot deset natisov in bil preveden že v šestindvajset jezikov. Nagrajen je bil tudi v tujini, leta 2014 je prejel francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo. Istega leta je bil prav tako v Franciji nominiran še za nagrado femina, leto kasneje za poljsko nagrado angelus ter leta 2017 in 2018 za rusko nagrado Jasna Poljana. Kritiki so ga ob izidu ocenili za eno najboljših literarnih del o Slovencih v času druge svetovne vojne.
»Pozabite na Sally Rooney – to je najbolj vroča knjiga ta hip« so zapisali ob izdaji prvenca Coco Mellors pri Sunday Timesu, »Zvezdniški prvenec – pameten, pronicljiv in čudovito zabaven,« je knjigo napovedoval Evening Standard, na LitHubu pa so se navduševali nad atmosfero knjige, ki »spominja na zgodnje sezone nanizanke Punce«. Zasvojljiv, duhovit in ganljiv roman Britanke, ki živi v ZDA, je boleče iskrena ljubezenska zgodba mlade umetnice in nekoliko starejšega kreativca v hedonističnem New Yorku, mestu neskončnih priložnosti. Cleo grozi, da se bo morala posloviti od mesta svojih sanj. Ima 24 let, vsak večer je na drugi zabavi, študentska viza se ji izteka in denarja nima niti za cigarete.
Na silvestrovo ji naključno srečanje ponudi rešilno bilko v podobi Franka, 20 let starejšega uspešnega poslovneža, ki ji lahko ponudi varnost, po kateri hrepeni, ona pa njemu življenje, polno lepote, umetnosti in svobode. Brezglavo se zapleteta v romanco ter nato skočita v zakon in v svojo viharno orbito potegneta še svoje bližnje. Filmsko izpisana velemestna romanca z izjemnim poudarkom na dialogih je zgodba o tem, kako se lahko človeka resnično ljubita, čeprav se zdi, da nikakor ne sodita skupaj. Predvsem pa je to duhovita, a srce parajoča pripoved, polna bizarnih čudakov, almodovarskih obstrancev in hedonističnih izgubljencev, ki iščejo svoje mesto v svetu, se predajajo omamam, da bi zadovoljili temeljno potrebo, ki jo skušamo zadovoljiti prav vsi – ljubiti in biti ljubljen.
Malomeščanska biografija Constance Debré bi se lahko glasila: vnukinja prvega povojnega predsednika francoske vlade je doštudirala pravo, postala uspešna odvetnica, se poročila ter rodila sina. Vendar je to na prvi pogled urejeno, na že drugi pogled pa skrajno dolgočasno življenje zanjo postalo neznosno. Pri triinštiridesetih letih se je ločila, končala odvetniško kariero, si postrigla lase, postala pisateljica in zaživela kot lezbijka.
Kdo postane ženska, ki se ne uklanja več družbenim normam in malomeščanskim pričakovanjem? Kako hitro je iz družbene sredine potisnjena na njeno obrobje? Kaj lahko izgubi? Odgovor je vse, tudi otroka, saj je pripovedovalkin nekdanji mož sodišče prepričal, da v novih življenjskih okoliščinah ni več primerna mama. Sina ji je tako dovoljeno videti le enkrat vsakih štirinajst dni, na nadzorovanem obisku, ki traja eno uro. Constance Debré brez sentimentalnosti piše o izgubi in brez moraliziranja o krivici; njena preživetvena strategija postane askeza, sestavljena iz branja, pisanja, plavanja, cigaret in seksa, repeticija, ki ne vodi do odrešitve, temveč do precizne analize družbe, katere temine človek spozna šele, ko se znajde na njenem obrobju.
Zbrana kratka proza slovesno stopa med bralce sto let po smrti Franza Kafke. V tej veliki knjigi najdemo poleg znamenitih pripovedi, kot so Preobrazba, V kazenski koloniji, Sodba, Pred zakonom in Pismo očetu, tudi vsa druga, manj znana, a kljub temu intrigantna kratkoprozna besedila, ki jih avtor pogosto ni dokončal. Prvi del, »Preobrazba«, vsebuje tiste zgodbe, ki jih je pisatelj objavil v svojem življenju; med zadnjimi je bil Gladovalec, nepozabno ganljiva prispodoba umetnika in umetnosti.
Sanjsko vzdušje, ki gre z roko v roki s »pravniško« sintakso, nas omreži do te mere, da tudi bralci postanemo vidci, ki zremo preko plotu groteske, onkraj prispodobe, se poučimo iz prilik, prenašamo humorno trpkost in znamo ceniti daljnovidnost teh zgodb. Kafkovih pripovedi se drži ritualna resnobnost, kakor da se pred nami odvija sveti obred; obenem pa so prepojene s humorjem. Vanje je vtkano neko protislovno bistvo. Zato se še danes čudimo tem preroškim uvidom v absurdni položaj modernega človeka, ki jih pisatelj odstira brez kanca cinizma, in njegove junake vzamemo za svoje.
Biografija Grigorija Rasputina je monumentalno delo, ki dokončno razrešuje mit, v katerega je ovita ta zlovešča zgodovinska osebnost. Avtor z izjemno natančnostjo opisuje vsa obdobja Rasputinovega življenja od mladosti, obdobja romanj in prvih nastopov v vlogi duhovnega voditelja do uveljavitve na dvoru zadnjega ruskega carskega para, ki so jo spremljali čedalje večje zgražanje javnosti, ljubosumje v duhovniških krogih, spletke v državnem aparatu, podtikanje afer ter neprestane klevetniške gonje v časopisju, ki so iz Rasputina naredile simbol izprijenosti carskega režima in grešnega kozla za vse tegobe Rusije, pogrezajoče se v kaos prve svetovne vojne in revolucije.
Avtor se naslanja na izjemno obsežen aparat; navaja vse neštete razpoložljive vire o Rasputinu, od arhivskega materiala v arhivih in knjižnicah v Rusiji, Evropi in Ameriki do vseh doslej objavljenih Rasputinovih biografij in zapisov o njem. Smith je preučil vse omembe Rasputina v sodobnem ruskem tisku, desetine dnevniških zapisov, zapisnike cerkvenih konsistorijev, policijske zapisnike z zaslišanj, poročila agentov carske tajne policije Ohrane, ki so varovali in nadzirali Rasputina, zapisnike z zaslišanj po poskusu atentata nanj leta 1914 in po njegovem umoru, rezultate preiskave, ki jo je v zvezi z njim po njegovi smrti sprožila začasna vlada.
V izjemno privlačno in napeto napisanem besedilu najdemo med drugim prodorne analize stanja duha v Rusiji pred prvo svetovno vojno, opise delovanja cerkvene hierarhije in kvarjenja mehanizma carske države do dokončne izgube zaupanja vseh družbenih slojev v monarhijo.
Mateja Ratej, ki deluje na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU, posveča pa se proučevanju mentalitet v času med svetovnima vojnama, se je v monografiji Rožengrunt lotila ženskega nasilja v štajerskih kočarskih družinah med svetovnima vojnama. V njej obravnava skoraj trideset primerov nasilja, ki ga kontekstualizira, analizira in razlaga. Avtorica Mateja Ratej je ob tem pojasnila: »Po pisanju politične biografije Antona Korošca je bil Rožengrunt, ki obravnava žensko nasilje v štajerskih kočarskih družinah, naravno nadaljevanje mojih raziskav medvojne slovenske družbe z večinskim kmečkim prebivalstvom. Kmečki delavci in delavke so bili najrevnejša kategorija slovenskega prebivalstva in slepa pega Koroščeve politike. Ker je tedanja strankarska politika opustila skrb za kmečki prekariat, se je ta v desetletju pred drugo svetovno vojno množično priključeval ilegalnemu komunističnemu gibanju, medtem ko je revne štajerske predele zajel val hitlerizma.« Delo ni le kronologija ali popis dejanj, temveč pretanjena študija, ki temelji na analizi kazenskih sodnih spisov, dopolnjenih z dodatnimi viri, kar je pripomoglo k ustvarjanju širše slike o kompleksnosti umorov in razlogov zanje – ti so seveda tudi družbeni, politični, socialni.
Avtorica Mateja Ratej je dodala še: »Presenetljivo so bile v tridesetih letih 20. stoletja v okoliščinah ekonomske krize, ki je pritiskala zlasti na kmeta, na področju mariborskega okrožnega sodišča protagonistke umorov ali ubojev zakonskih partnerjev v več kot šestdeset odstotkih ženske. V pogojih družbeno polno podprte patriarhalne podrejenosti ženskega spola so se lahko kmečke delavke osvobodile družbene, ekonomske, telesne in čustvene odvisnosti od svojih partnerjev, ki jo je utemeljeval obstoječi (katoliški) družbeni ustroj, edinole s skrajnim nasiljem za vsako ceno. Enako kot druge reči v zgodovini človeštva tudi zgodovina podrejenosti ženskega spola ni ne enoznačna ne črno-bela, ženska v njenem okviru pa nikoli ni samo žrtev, temveč zmeraj obenem tudi akterka. Pristati na tezo o ženski žrtvi per se pomeni ne le odvzeti dostojanstvo tisti polovici človeštva, iz katere se fizično rojevajo nove generacije ljudi, temveč pomeni ženski odvzeti tudi človeško naravo.« Še eno delo, ki razkriva pozabljene zgodbe, ki so še kako pomembne za razumevanje naše družbene preteklosti in sedanjosti.
Občina Mirna je objavila razpis za občinske štipendije v novem šolskem oz. študijskem letu. Kaj vse moraš vedeti o razpisu, ki je odprt do 26. septembra?
Občinske štipendije za leto 2024/2025
Že trinajsto leto zapored je občina Mirna objavila razpis za štiri štipendije. In namreč:
dve dijaški (mesečno po 125 €)
dve študentski (mesečno po 160 €)
»Zaradi števila prijavljenih na posamezno stopnjo izobraževanja smo v preteklosti že podelili tudi tri dijaške in eno študentsko. Štipendije podeljujemo za eno šolsko oziroma študijsko leto, pri čemer vsakdo lahko ponovno kandidira. Niso pa združljive z drugimi štipendijami, na primer kadrovsko, državno ali Zoisovo. Naša želja je, da s štipendijo finančno pomagamo nadarjenim mladim, ki ne prejemajo druge štipendije, do želene izobrazbe in morda kasneje tudi zaposlitve v domači občini,« je pojasnila mag. Valerija Jarm, ki je na mirnski občinski upravi zadolžena za družbene dejavnosti.
Kdo se lahko prijavi?
Dijaki in študenti iz občine, ki so imeli v preteklem šolskem letu povprečje ocen najmanj 3,6 (dijak) oziroma 8,0 (študent). Ni pa učni uspeh vse, saj se upošteva tudi letnik, v katerega so kandidati vpisani, ter najboljši državni oziroma mednarodni uspeh na izvenšolskih dejavnostih v preteklem šolskem oziroma študijskem letu (izobraževanje, kultura, umetnost in šport), točke pa prinašajo tudi nagrade, priznanja ali drugi javni in odmevni dosežki, ki so vezani na dokumentirano in dokazljivo delovanje posameznika v organizacijah in društvih oziroma v širšem družbenem okolju.
