Zaslon, ki bo prepričal tudi največje dvomljivce

0

Ena najbolj zapletenih elektronskih komponent pametnega telefona je zaslon, ki ga sestavljajo skrbno usklajeni materiali za ustvarjanje najboljše uporabniške izkušnje.

Novi vodilni pametni telefon Huawei P60 Pro kakovost zaslona dviguje na novo raven, saj vključuje napredne in lastne patentirane tehnologije, ki poskrbijo za najboljšo možno vizualno izkušnjo.

Naložbe v razvoj zaslonov spodbujajo razvijajoče se potrebe in vse večja vključenost pametnih telefonov v vsakdanje življenje vsakega od nas. Bodisi za delo ali za osebno razvedrilo. Bolj kot kadarkoli prej je namreč pomembno, da nam ta nadvse pomembna komponenta nudi kar najboljšo vzdržljivost, jasnost in barvitost.

Vseobsegajoči vizualni užitki na štirih robovih ukrivljenega zaslona

Navdih za oblikovanje zaslona pametnega telefona Huawei P60 Pro so oblikovalci našli pri skodelici do roba polni kave. Po vzoru obnašanja tekočine zaradi površinske napetosti je zakrivljen na vseh štirih straneh, kar ustvarja iluzijo pogleda v kristalno čisti bazen. Obenem štirioglata oblika z ukrivljenimi vogali nudi brezmejno vidno polje, zaradi katerega se lažje posvetite vsaki podrobnosti na njem.

Pametni telefon
Foto: on Huawei

Poleg tega zaslonska tehnologija LTPO s prilagodljivo hitrostjo osveževanja med 1 in 120 herci prinaša realistično in predvsem gladko izkušnjo uporabe. Ne glede na to, ali berete novice ali gledate videoposnetke na družabnih omrežjih, kot je TikTok, tehnika omogoča, da zaslon prilagodi frekvenco osveževanja in se dinamično prilagaja vsebini. Pri pomikanju strani se hitrost osveževanja poveča, da omogoči gladke prehode, in upočasni v primeru statične slike, kar zmanjša porabo energije in podaljša življenjsko dobo baterije.

Zaslon Huawei X-True razkrije najbolj pristne barve

Da bi uživali v duhu in razpoloženju filmskega prizora, ga moramo opazovati v ravno pravšnjih barvah. Enako velja za vse druge informacije, ki so prikazane oziroma izpisane na zaslonu – naj gre za prikaz izdelka ali fotografij, ki ste jih pred kratkim posneli. Realističnemu prikazu vizualnih podob je namenjena Huaweieva lastna tehnologija X-True.

Preko učenja odseva barv v človeškem očesu Huawei X-True ustvari resnični prikaz barv ter uravnoteži svetle in temne kontraste. Po zaslugi tipala osvetlitve pametni telefon Huawei P60 Pro prepozna svetlobne razmere v okolici in prilagodi prikaz z visokim dinamičnim razponom (HDR), da doseže skladnost med temnimi in svetlimi deli. Tudi v primeru zmanjšanja osvetlitve to zagotavlja, da se ohranijo podrobnosti v temnih delih, kar ustvarja poglobljeno izkušnjo gledanja.

Prikaz barv je obenem profesionalno umerjen, medtem ko je široka barvna paleta P3 zagotovljena celo pri brezžičnem projiciranju zaslona. Ker so na ta način barvne usklajene, je pametni telefon odlično orodje za ilustriranje na poti ter urejanje fotografij in videoposnetkov. Pogosti opravili v vsakdanjem življenju digitalnih ustvarjalcev.

Pametni telefon
Foto: on Huawei

Zaščitno in trpežno steklo Kunlun

Lani predstavljeno utrjeno steklo Kunlun Glass dokazano 10-krat izboljša odpornost na padce. Da v zmogljivostih celo prekaša Corningovo steklo Gorilla Glass, dokazuje pet zvezdic švicarskega certifikata SGS za odpornost proti padcem. Tolikšna odpornost stekla je posledica izboljšanja tehnike rasti milijard nanokristalov v visokotemperaturnem okolju, uporaba kar 108 mikrokristalnih surovin in posebnih postopkov obdelave.

Tolikšno zaupanje v zanesljivost stekla, s katerim je zaščiten drugače razmeroma občutljiv zaslon, omogoča brezskrbno uporabo telefona praktično v vseh razmerah. Ohišje je obenem odporno proti vodi in prahu po standardu IP68, kar zagotavlja dodaten občutek varnosti pri uporabi telefona med športnimi dejavnostmi na prostem ali počitnikovanjem na plaži. Ne glede na dejavnost se lahko izognete dragim popravilom in izgubi dragocenih podatkov zaradi poškodovanega telefona.

Razpoložljivost in cene

Huawei P60 Pro je na voljo po priporočeni ceni 1.199 evrov. Poleg telefona P60 Pro je Huawei nedavno predstavil tudi prepogljiv telefon Mate X3 in pametno uro Watch 4.

Za več podrobnosti obiščite spletno stran https://consumer.huawei.com/si/phones/p60-pro/.

O podjetju Huawei Consumer Business Group

Huaweievi izdelki in storitve so na voljo v več kot 170 državah in jih uporablja tretjina svetovnega prebivalstva. Huawei je po svetu vzpostavil že 14 raziskovalnih in razvojnih centrov, vključno v Nemčiji, na Švedskem, v Rusiji, Indiji in na Kitajskem. Huawei Consumer Business Group je ena od Huaweievih treh poslovnih enot in ima pod okriljem pametne telefone, tablične računalnike, osebne računalnike, nosljive naprave, storitve v oblaku in drugo. Huaweieva globalna mreža je zgrajena na več kot 30 letih strokovnega znanja in izkušenj v telekomunikacijski industriji in je posvečena zagotavljanju najnovejših tehnoloških rešitev uporabnikom po vsem svetu.

Za več informacij prosimo obiščite: consumer.huawei.com/si

Spremljajte nas:

Facebook

YouTube

Instagram

Skupnost

Zanimivosti o vpisu v srednjo šolo za leto 2023/24

Vpis v srednje šole za šolsko leto 2023/24 nam je prinesel kar nekaj zanimivih informacij. Rok za prenos prijav se je zaključil s koncem aprila, zdaj pa smo zbrali nekaj najbolj zanimivih informacij o vpisu oziroma prvih letnikih prihajajočega šolskega razreda.

5 hitrih dejstev o vpisu v srednjo šolo 2023/24

  • Letos zaključuje osnovno šolo 21.571 devetošolcev (lani 19.881), kar je 1.690 kandidatov več kot lani.
  • Za vpis v srednje šole za šolsko leto 2023/2024 prijavilo 22.870 kandidatov.
  • Prvotno število razpisanih mest (25.560) za vpis novincev v srednje šole za prihodnje šolsko leto 2023/2024, ki je bilo objavljeno z razpisom januarja letos, se je malenkost spremenilo. Število se je zmanjšalo na 25.428 razpisanih mest.
  • Mreža vajeniških šol se z naslednjim šolskim letom nekoliko širi. Po novem se bodo lahko v taki obliki izobraževanja dijaki izobraževali v 21 programih (lani v 14) na 18 šolah,
  • Izbirnega postopka se bo zaradi omejitve moralo udeležiti 45,9 odstotka prijavljenih kandidatov, kar je 3,4 odstotka več kot lani.
Desks and chairs in an empty classroom. This is Japanese school.
Foto: Yoshitaka Naoi iz iStock

V nadaljevanju lahko najdeš informacije, kot so:

  • večje število prijav kot je učencev, ki zaključujejo osnovno šolo
  • vpis v izobraževanja večji povsod, izjema so le gimnazije

Prijav je več kot učencev, kako je to mogoče?

Za vpis v srednjo šolo za naslednje šolsko leto je sicer prijavljenih več kandidatov, kot je učencev, ki letos zaključujejo osnovno šolo, saj so se lahko na razpisana mesta prijavili tudi kandidati, ki so zaključili samo osnovnošolsko obveznost in vsaj sedem razredov, kar je zadosten pogoj za vpis v programe nižjega poklicnega izobraževanja, dijaki, ki se z naslednjim šolskim letom ponovno vpisujejo v začetni letnik, vendar v drug izobraževalni program (dijaki preusmerjenci), nekaj pa je tudi prijavljenih kandidatov, ki osnovno šolo v tem šolskem letu zaključujejo v tujini (dijaki tujci).

Kako je videti statistika prijav v poklicna izobraževanja?

V programe nižjega poklicnega izobraževanja se je prijavilo 625 kandidatov (lani 555), v programe srednjega poklicnega izobraževanja 4.340 kandidatov (lani 3.916), od tega se jih je 212 (lani 134) odločilo za vajeniško obliko izobraževanja, v programe srednjega strokovnega izobraževanja 9.942 kandidatov (lani 9.002) in v gimnazijske programe 7.963 kandidatov (lani 7.510).

Za programe splošne gimnazije se je prijavilo 6.246 kandidatov (lani 6.046), za strokovne gimnazije pa 1.717 kandidatov (lani 1.464).

Vajeniške šole imajo 212 kandidatov

Trenutno je na programih v vajeniški obliki izobraževanja skupno prijavljenih 212 kandidatov, in sicer 67 v programu Avtoserviser, 42 v programu Mizar, 28 v programu Oblikovalec kovin – orodjar, 22 v programu Mehatronik operater, 17 kandidatov v programu Strojni mehanik, 9 v programu Avtokaroserist, 8 v programu Inštalater strojnih inštalacij, po 4 kandidati so se prijavili v programa Gastronomske in hotelske storitve ter Steklar, po 3 kandidati v programa Slikopleskar – črkoslikar in Pečar – polagalec keramičnih oblog, po 1 kandidat pa v programih Elektrikar, Tapetnik, Klepar – krovec, Tesar in Zidar.

Vpis v gimnazije padel

Delež prijavljenih kandidatov v primerjavi z lanskim letom v vseh vrstah programov je, razen v gimnazijskih, večji in sicer je delež prijavljenih:

  • v programih nižjega poklicnega izobraževanja 2,7 odstotka (lani 2,6 odstotka),
  • v programih srednjega poklicnega izobraževanja skoraj 19 odstotkov (lani 18,7 odstotka)
  • in v programih srednjega strokovnega izobraževanja 43,5 odstotka (lani 42,9).

Delež prijavljenih v gimnazijskih programih pa je letos v primerjavi z lanskim letom spet nekoliko nižji, in sicer znaša 34,8 odstotka (lani 35,8 odstotka).

Veliko zanimanja je za …

Na področju srednjega strokovnega izobraževanja je letos zaznati izrazito povečanje zanimanja za vpis v programa Gradbeni tehnik in Ekonomski tehnik, veliko zanimanja je tako kot vsako leto tudi na programih Tehnik računalništva, Zdravstvena nega, Predšolska vzgoja, Strojni tehnik, Tehnik mehatronike, Elektrotehnik, Farmacevtski tehnik, Medijski tehnik, Tehnik oblikovanja in še v nekaterih drugih.

Med srednje poklicnimi programi letos še posebej izstopa zanimanje za vpis v programa Frizer in Pečar – polagalec keramičnih oblog, tako kot doslej pa je največ zanimanja med kandidati tudi za programe Računalnikar, Avtoserviser, Mehatronik operater, Elektrikar, tudi Mizar in Slaščičar.

Omejitev vpisa bo tudi letos

Tudi letos se omejitvam vpisa ni bilo mogoče izogniti. Vpis bo omejen sicer na 70 šolah (lani 51), vendar velja posebej izpostaviti, da kljub temu, da je seznam šol z omejitvami letos večji kot doslej, večina teh šol, ki bodo vpis omejile, nima posebnih presežkov prijavljenih. Na večini šol in programov, kjer bo omejitev vpisa, se presežek prijavljenih giblje od 2 do 5 kandidatov več, kot je razpisanih mest.

Izbirnega postopka se bo zaradi omejitve moralo udeležiti 45,9 odstotka prijavljenih kandidatov (lani 42,5 odstotka) oziroma v programih z omejitvijo vpisa je prijavljenih 10.516 kandidatov (lani 8.916).

Odkritje, ki bo spremenilo svet protetike

Nedavno odkritje, da lahko amputiranci čutijo toploto v svojem amputiranem udu s pomočjo termoreceptorjev, nameščenih na zdravi roki, bo spremenilo svet protetike, napovedujejo raziskovalci.

Termoreceptorji omogočajo zaznavo temperature

V telesu imamo ljudje več različnih receptorjev, ki nam pomagajo zaznavati svet okoli nas. Ko se pogovarjamo o bolečini ali zaznavanju temperaturnih dražljajev so pomembni nociceptorji in termoreceptorji.

Termoreceptorji v koži nam omogočajo razlikovanje med hladnim in toplim. V koži imamo več receptorjev, ki nam pomagajo pri zaznavi hladnega, kot receptorjev, ki nam pomagajo pri zaznavi toplega. Te receptorje imamo povsod v koži, so adaptivni in lahko zaznavajo absolutno temperaturo ali spremembe v temperaturi.

Nociceptorji pa so receptorji, ki nam pomagajo zaznati bolečino. Le ti v kombinaciji s termoreceptorji lahko pomagajo, da zaznamo nekaj, kar je ledeno mrzlo ali žgoče vroče. Ti receptorji načeloma sprejemajo zgolj signale, ki vzburijo njihova receptivna mesta, vendar pa lahko kot posledica poškodb živčnega sistema začnemo v telesu zaznavati nevropatsko bolečino, katere del je fantomska bolečina, ki jo razlagamo kot bolečino v manjkajočem udu.

Hand Playing with textured slime on white background. Teen hand holding green shining slime with bubbles, stretching gooey substance. Teenage Girl squeezing slime toy to the sides. Liquid toy. Handgum. Top View, Flat Lay, Copy Space. View from Above. Horizontal banner. glurch, glorp. silly putty
Foto: Marina Demidiuk iz iStock

Izdelava biotonične protetike

Kar se raziskovalci trudijo ustvariti čim boljše proteze, ki bi amputirancem lahko vrnile čim bolj polne občutke, so bili navdušeni, ko so ugotovili, da lahko povrnejo tudi temperaturno senzoriko. Naleteli so na odkritje o temperaturni povratni informaciji, ki daleč presega njihova pričakovanja.

Če na podlaket nepoškodovanega posameznika položite nekaj vročega ali mrzlega, bo ta oseba začutila temperaturo predmeta lokalno, neposredno na podlakti. Toda pri amputiranih osebah se ta občutek temperature na preostali roki lahko čuti tudi v fantomski, manjkajoči roki.

To so dosegli s pomočjo termičnih elektrod, imenovanih termod. Amputiranci so s pomočjo le teh lahko ugotovili, ali se dotikajo vročega ali hladnega predmeta. Navdušilo pa je tudi razkritje, da lahko ločijo med predmeti iz bakra, plastike ali stekla. Testiranje pa je bilo uspešno na 17 od 25t udeležencev. Študija je bila objavljena v reviji Science.

Robotic bionic hand connected with human hand. Modern technology, prosthesis medicine. 3D illustration
Foto: NiseriN iz iStock

Želja po realističnem bioničnem dotiku

Projekcija temperaturnih občutkov v fantomski ud je privedla do razvoja nove bionske tehnologije, ki protetiko opremi z neinvazivno temperaturno povratno informacijo, ki omogoča amputirancem, da razločijo, česa se dotikajo.

»Temperaturna povratna informacija je bistvena za posredovanje informacij, ki presegajo dotik, vodijo v občutke naklonjenosti. Smo družabna bitja in toplina je pomemben del tega,« pravi Silvestro  Micera, predsednik fundacije Bertarelli za translacijski nevroinženiring, profesor na EPFL in SSSA, ki je tudi sovoditelj študije.

»Prvič, po mnogih letih raziskav v mojem laboratoriju, ki so pokazale, da je mogoče informacije o dotiku in položaju uspešno posredovati, predvidevamo možnost obnovitve vseh bogatih občutkov, ki jih lahko nudi naravna roka,« je še dodal.

engineer, engineering, prosthetics
Foto: RAEng_Publications iz Pixabay

Protip Minitouch

Za dotično študijo sta Solaiman Shoku in Silvestro Micera razvila Minitouch napravo, ki zagotavlja toplotno povratno informacijo in posebej izdelana za integracijo v nosljive naprave. Deluje tako, da se namesti na prst protetike, ki lahko nato prevede temperaturo predmeta, ki se ga posameznik dotika, do kože na preostanku amputirane roke.

»Ko smo predstavili možnost povratnega občutka temperature na fantomskem udu ali možnost občutka stika z različnimi materiali, smo dobili veliko pozitivnih povratnih informacij. In na koncu nam je uspelo pridobiti več kot 25 prostovoljcev v manj kot dveh letih,« pravi Federico Morosato, ki je bil odgovoren za organizacijo kliničnega vidika preskušanj v Centro Protesi Inail.

Close up view of the man engineer wearing white robe holding bionic hand while developing prothesis artificial limbs. Engineering of the bionic hands concept. Stock photo
Foto: YakobchukOlena iz iStock

Pacientom to omogoča lažjo povezavo s prostetiko

»Ko se z roko dotaknem štora, čutim mravljinčenje v svoji manjkajoči roki, svoji fantomski roki. Toda čutiti nihanje temperature je nekaj drugega, nekaj pomembnega … nekaj lepega,« pravi Francesca Rossi. Francesca prihaja iz Italije in je sodelovala v omenjeni študiji. Je ena od 17 pacientk, ki je začutila svojo fantomsko, manjkajočo roko, spremembo temperature zahvaljujoč novi tehnologiji EPFL.

»Temperaturna povratna informacija je prijeten občutek, ker čutite ud, fantomski ud, v celoti. Ne počutite se več fantomsko, ker je vaš ud nazaj,« nadaljuje Rossi.

»Posebnega pomena je, da pacient dojema fantomske toplotne občutke kot podobne toplotnim občutkom, ki jih doživlja nepoškodovana roka,« pojasnjuje Solaiman Shokur, višji znanstvenik nevroinženir EPFL, ki je sovodil študijo. Kot so znanstveniki pričakovali, pa drži, da je preslikava temperaturnih občutkov za vsakega pacienta drugačna in edinstvena.

Technological Prosthetic Robot Arm is Tested by Two Professional Development Engineers in a High Tech Research Laboratory with Modern Futuristic Equipment. Compare Data on a Personal Computer.
Foto: gorodenkoff iz iStock

Želja po popravilu človeškega telesa

Pred skoraj desetletjem so Micera in sodelavci v realnem času zagotovili senzorične povratne informacije o prijemanju predmetov. Nato so izboljšali ločljivost na dotik, tako da so na zanesljiv način zagotovili povratne informacije o teksturi in položaju predmeta. Poleg tega so odkrili, da amputiranci začnejo utelešati svojo protetično roko, če dobijo senzorično povratno informacijo. Da bi še izboljšali senzorično informacijo, pa so jo dovedli neposredno v njihov nedotaknjeni živčni sistem. Dodaten občutek temperaturne povratne informacije je še en korak k izgradnji bionične protetike za popravilo človeškega telesa. Natančna nastavitev temperaturnih občutkov in njihova integracija v nosljivo napravo, ki jo je mogoče preslikati za vsakega bolnika, sta del naslednjih korakov.

Pomembno je, da pacientom, ki so izgubili del njihovega telesa, do največje možne mere pomagamo, da se lahko ponovno integrirajo v življenje. Čudovit napredek je, da poleg funkcionalne protetike, le to izdelamo tako, da amputirancem vrne del tega, kar so izgubili.

Selma Skenderović: 5 knjig, ki jih priporoča

0

Selma Skenderović je pisateljica, pesnica, študentka in še mnogo drugega. Njena knjige Zakaj molčiš, Hava? je bila prevedena v več jezikov s področja bivše Jugoslavije, v Sloveniji pa je postalo nujno branje. In od koga je lepše slišati, kaj ji pomenijo knjige in branje, kot od mlade avtorice?

Selma nam je izdala tudi 5 knjig, ki jih priporoča vsakomur. Kaj vse nam je poleg tega še povedala pa v intervjuju.

Kaj ti pomeni branje in kaj ti pomenijo knjige?

Odkar se spomnim, so bile knjige vedno z mano. Mama mi je pogosto kupovala knjige, ki so bile tudi v cirilici in sva jih brali skupaj. Že ko sem bila majhna se je vzpostavil odnos do knjige in razmišljanja o njih. Mogoče to ni bila moja lastna odločitev ampak bolj vpliv staršev. Brez tega da pa se sam ne zanima za to, nima smisla siliti v branje. Sama sem se angažirala v to smer, knjige pa so bile vedno neke vrste komunikacija. Enako je s pisanjem, ki se mi zdi najboljša vrsta komunikacije, saj ko pišeš imaš več časa in lahko razmisliš o vsem. Branje se mi zdi zelo pomembno, saj je nekaj, kar te vzgaja in s tem dobiš več pogledov. Veliko stvari o katerih danes razmišljam se ne bi znašlo v mojih mislih, če tega nebi nekje prebrala.

Ta odnos do knjig bi bilo težko razložiti nekomu, ki ne bere rad. Mislim, da je to ena vrsta umetnosti in sporočanja, ki ni blizu vsakemu. Če si predstavljaš, da si sam s knjigo, se moraš poglobiti vanjo in začeti razmišljati kot liki in te knjiga v to tudi prisili.

5 knjig, ki jih priporoča

  • Émile Zola – Beznica
  • Hans Fallada – Vsakdo umre sam
  • Ladislav Fuks – Sežigalec trupel
  • Dušan Mitana – Pasji dnevi
  • Charles Bukowski – Ženske

Trajnostni izrazi, ki jih moraš poznati!

Trajnost in njeno razumevanje je široka in zapletena tema. Zajema vrsto industrijskih izrazov in akronimov, zaradi česar je lahko njeno razumevanje še posebej težavno. V nadaljevanju ti predstavljamo nekaj najpogostejših trajnostnih izrazov, ki ti bodo pomagali razumeti bistvene koncepte na katerih temelji in kako se uporabljajo.

Družbena odgovornost podjetij (ang. Corporate social responsibility – CSR)

Green technology. Environmental technology concept. Sustainable development goals. SDGs.
Foto: metamorworks iz iStock

Družbena odgovornost podjetja (CSR) se nanaša na zavezanost podjetja k etičnemu in trajnostnemu delovanju. Ob tem se upošteva tudi vpliv podjetja na družbo, okolje in gospodarstvo.

Vključuje lahko izvajanje trajnostnih praks, zmanjševanje ogljičnega odtisa podjetja, vlaganje v razvoj skupnosti, zagotavljanje poštenih delovnih razmer in praks ter podpiranje družbenih in okoljskih ciljev.

Cilj družbene odgovornosti podjetja je ustvariti skupno vrednost za vse deležnike. Z odgovornim ravnanjem in prispevanjem k trajnostnemu razvoju lahko podjetja povečajo svoj ugled, okrepijo odnose z deležniki, zmanjšajo tveganja in izboljšajo dolgoročno finančno uspešnost.

Neto nič (ang. Net zero)

The concept of carbon neutral and net zero. natural environment A climate-neutral long-term strategy greenhouse gas emissions targets with green net center icon on hand cap and green background
Foto: Sakorn Sukkasemsakorn iz iStock

Nanaša se na razmerje med količino proizvedenih emisij toplogrednih plinov in količino odstranjeno iz ozračja.

Da bi dosegli net zero, mora organizacija ali država čim bolj zmanjšati svoje emisije s strategijami, kot so povečanje energetsko učinkovitosti, prehod na obnovljive vire energije in izboljšanje transportnih sistemov. Vse ostale emisije je mogoče izravnati z dejavnostmi, ki odstranjujejo ogljikov dioksid iz ozračja. To je lahko pogozdovanje ali zajemanje in shranjevanje ogljika.

Ogljična nevtralnost (ang. Carbon neutral)

climate change, global warming, environment
Foto: TheDigitalArtist iz Pixabay

Subjekt je ogljično nevtralen, ko so njegove neto emisije ogljika enake nič. To pomeni, da je subjekt popolnoma uravnotežil svojo proizvodnjo ogljika. To je storil tako, da je čim bolj zmanjšal svoje emisije in morebitne preostale emisije izravnal z naložbami v projekte zmanjševanja ali odstranjevanja ogljika. Ogljična nevtralnost običajno upošteva samo emisije ogljikovega dioksida in ne vključuje drugih toplogrednih plinov, kot so metan, dušikov oksid in fluorirani plini.

Greenwashing

The concept of environmentally friendly production. A pond shaped like a factory in the middle of a lush forest. 3d rendering.
Foto: Petmal iz iStock

Greenwashing je marketinška taktika, ki jo uporabljajo podjetja, da bi njihovi izdelki in storitve izgledali bolj okolju prijazni, kot so v resnici. To lahko vključuje zavajajoče trditve o okoljskih koristih izdelka ali prikrivanje njegovega negativnega vpliva na okolje.

Greenhushing

Cropped head close up of female walking in park with ecology friendly bag for protecting environment
Foto: yacobchuk iz iStock

Greenhushing je produkt vzpona greenwashinga. Za razliko od greenwashinga, kjer podjetja promovirajo lažne trditve, greenhushing povzroči, da podjetja o svojih okoljskih agendah molčijo. Odločijo se, da bodo raje tiho, namesto da bi karkoli izpostavila.

Izraz je postal priljubljen zaradi strahu podjetji pred slabim ugledom, ki ga lahko povzročijo obtožbe greenwashinga.

Krožno gospodarstvo (ang. Circular economy)

Green economy concept with circular, 3d rendering, CSR concept
Foto: bgton iz iStock

Krožno gospodarstvo je model proizvodnje in potrošnje, osredotočen na zmanjševanje odpadkov in onesnaževanja z uvedbo ponovne uporabe in podaljševanje življenjskega cikla izdelka.

V nasprotju linearnega gospodarstva (znanega tudi kot gospodarstvo vzemi-naredi-zapravi) so v krožnem gospodarstvu viri v uporabi čim dlje. Odpadki so zmanjšani na minimum s strategijami, kot so ponovna uporaba, popravilo in recikliranje.

Računovodstvo ogljika (ang. Carbon accounting)

Close up of hands holding the earth on a green background. protect nature. Save Earth. concept of the environment World Earth Day
Foto: Khanchit Khirisutchalual iz iStock

Računovodstvo ogljika je postopek merjenja in sledenja emisij toplogrednih plinov organizacije. Vključuje kvantificiranje emisij ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, ki nastanejo kot posledica poslovnih dejavnosti, vključno s porabo energije, transportom in proizvodnimi procesi. Je pomembno orodje za organizacije, ki želijo razumeti in upravljati svoj vpliv na okolje in podnebne spremembe.

Okoljsko, socialno in korporativno upravljanje (ang. Environmental, social, and corporate governance – ESG)

World Earth Day Concept. Green Energy, Renewable and Sustainable Resources. Environmental and Ecology Care. Hand Embracing Green Leaf and Handmade Globe
Foto: BlackSalmon iz iStock

ESG je merilo, ki se uporablja za ocenjevanje uspešnosti podjetja glede vpliva na okolje, družbene odgovornosti in praks korporativnega upravljanja. Podjetja, ki so uspešna na podlagi meritev ESG, veljajo za bolj trajnostna in dolgoročno donosna.

Svetovni dan hamburgerja: Kateri trije so najbolj priljubljeni v Sloveniji?

V nedeljo, 28. maja, obeležujemo svetovni dan hamburgerja. Gre za izjemno priljubljeno jed, ki jo Slovenci prek Wolta, platforme za dostavo hrane in izdelkov iz trgovin, najpogosteje naročamo. Vsako tretje naročilo je namreč hamburger, ob katerem skoraj vsakič naročimo tudi krompirček. Mesto najbolj nenavadnega burgerja pa je tokrat zasedel dvojni hamburger s sirom z dodatnimi sedmimi mesnimi polpeti.

V Sloveniji imamo še vedno najraje hamburger s sirom, sledi klasičen hamburger in nato piščančji. Najpogosteje in najraje jih naročamo ob petkih v času kosila med 11. in 13. uro ter za večerjo, in sicer med 18. in 20. uro. Takoj za tem sledi nedelja, ko si jih privoščimo tudi do 21. ure. Izjema pri tem so Koprčani in Novogoričani, ki imajo raje burgerje ob torkih kot ob nedeljah. Zanimivo dejstvo je, da smo v Sloveniji največ burgerjev pojedli 18. novembra, čeprav je svetovni dan burgerja 28. maja. Tudi sicer jih največ naročimo novembra in marca.

Sicer jih v Sloveniji naravnost obožujemo, kar priča tudi podatek, da na platformi Wolt skoraj 20 % vseh restavracij predstavljajo ponudniki s hamburgerji. Teh je sicer največ v Ljubljani, medtem ko je delež ponudnikov, ki ponujajo hamburgerje najvišji na Štajerskem, in sicer v Velenju.

Hamburgerje najraje naročamo ob petkih in nedeljah
Hamburgerje najraje naročamo ob petkih in nedeljah

K burgerju si najraje naročimo še dodatno meso in sir

Slovenci imamo očitno radi kombinacijo mesa in sira. Ne le da je hamburger s sirom najbolj priljubljen, tudi kot dodatek k hamburgerju, ki že ima meso in sir, najraje naročimo še dodatno meso in dodatni sir. Slednje potrjujejo tudi v Parku Žibert, kjer so pripravili najbolj nenavaden burger doslej. Uporabnik je namreč naročil dvojni hamburger s sirom in mu dodal dodatnih sedem mesnih polpetov. Tako je nastala devetnadstropna mesna kreacija. Poleg omenjenih dveh dodatkov pa so v Sloveniji najbolj priljubljeni slanina, jajce in karamelizirana čebula. Najmanj priljubljeni dodatki so še vedno kisle kumarice in paradižnik, te pogostokrat raje kar umaknemo.

Katere dodatke imamo radi
Katere dodatke imamo radi

Trend: Rastlinske alternative mesnim izdelkom in brezglutenske bombetke

Vse bolj so priljubljene tudi vegetarijanske in veganske alternative, saj je približno vsak 20. hamburger, ki ga uporabniki naročijo na platformi Wolt, vegetarijanski ali veganski. S tem se strinjajo tudi ponudniki. Jan Maček, vodja Kavarne Tiskarne, pravi: »Zanimanje za burgerje na rastlinski osnovi se povečuje. V zadnjem obdobju opažamo, da vse več ljudi povprašuje tudi po brezglutenskih bombetah, velikokrat pa prejmemo naročila za burgerje brez kruha.«

Skoraj vsak hamburger spremlja krompirček

Raziskava kaže, da krompirček ostaja zvest spremljevalec hamburgerjev. Privoščimo si ga namreč ob skoraj vsakem naročilu hamburgerja, in sicer v prav vseh oblikah in okusih – od ocvrtega do praženega, od navadnega do sladkega, z dodatki in brez. Sicer se tudi burgerji prilagajajo sezonam in Slovenci nadvse obožujemo »omejene izdaje« burgerjev, ki so na voljo le določen čas v letu. Eden takšnih je Alora iz Kavarne Tiskarne, ki brbončice poleg kakovostnega mesa in bombete razvaja še z okusi dimljene mocarele, majoneze s tartufi, sotiranih šampinjonov, rukole in karamelizirane čebule.

Najraje imamo hamburger s sirom
Najraje imamo hamburger s sirom

Ali je psiholog zdravnik?

Znotraj družbenih pogovorov se vse pogosteje znajde duševno zdravje. Na tem področju poznamo različne strokovnjake, ki se vsak iz svojega zornega kota soočajo z duševnimi stiskami posameznika. Ampak pogosto imamo pri poimenovanju strokovnjakov težave s pravilnim naslavljanjem le teh. Torej, kaj je psiholog, kaj počne in kako lahko to postaneš?

Kaj je psihologija in kako lahko postanem psiholog?

Psihologija je beseda, ki je sestavljena iz dveh delov »pysche« – duša in »logos« – veda. Psihologija je dobesedno rečeno veda o duši. Na znanstveni način namreč preučuje vedenje ljudi. Preučujejo duševne procese, osebnost, vedenje posameznika, njegov odnos do sebe in do soljudi oziroma do okolice. Kot znanstvena disciplina ima psihologija kratko zgodovino. Razvila se je kot del filozofije in bila šele ob koncu 19. stoletja, z ustanovitvijo Wundtovega psihološkega laboratorija v Leipzigu, spoznana kot samostojna veda.

Da lahko postaneš diplomiran psiholog, moraš opraviti triletni študij psihologije. V Sloveniji je psihologijo mogoče študirati v Ljubljani in v Mariboru na filozofskih fakultetah, pred leti pa so v Kopru odprli še smer študija biopsihologije.

psychology, psychologist, thoughts
Foto: ElisaRiva iz Pixabay

Kdo so psihologi?

Psihologi lahko delujejo v različnih okoljih. Najdemo jih v šolah, vrtcih, vojski, zdravstvenih ustanovah, kadrovskih službah in podobno. Njihovo delo obsega tudi razumevanje psihologije posameznika, saj pri svojem delu uporabljajo predvsem psihološke vprašalnike.

Psihologi načeloma ne potrebujejo dodatne specializacije po študiju. Vendar se nekateri odločijo za dodatno izobrazbo in opravijo specializacijo na področju klinične psihologije. Klinična psihologija je v medicini izredno pomembna veda, saj pomaga psihiatru, da lahko celostno obravnava svojega pacienta. Klinični psihologi pomagajo psihiatru postaviti diagnozo predvsem pri duševnih ali osebnostnih motnjah. Vendar to še vedno ne pomeni, da lahko predpisujejo zdravila ali da opravljajo vlogo zdravnika. V tem delu vlogo prevzame psihiater. Psihologi načeloma podajajo mnenje o posamezniku in o njegovem psihičnem stanju. Opravljajo pogovore s pacienti in si pomagajo pri tem delu z različnimi psihološkimi vprašalniki. Klinični psihologi pa so lahko tudi sodni izvedenci.

psychologist, childhood psychologist, difficulty
Foto: Elf-Moondance iz Pixabay

Kdaj poiskati pomoč psihologa?

Psiholog se ukvarja s posameznikovim mišljenjem, vedenjem, čustvovanjem, osebnostjo in medsebojnimi odnosi. Njegov cilj je, da opolnomoči ljudi pri soočanju s svojimi težavami ter jim pomaga pri iskanju rešitev. Vendar ne predpiše nobenih zdravil.

Njegova glavna naloga je prepoznava težkih čustvenih stanj pacientov in vključitev drugih strokovnjakov po potrebi. Psiholog je tisti, ki nas lahko napoti naprej, h kliničnemu psihologu, ki lahko napiše tudi diagnozo, ali k psihiatru, ki nam lahko napiše zdravila.

burnout, man, face
Foto: geralt iz Pixabay

Katere vrste psihologov poznamo?

  • Poznamo industrijske psihologe, ki pomagajo ljudem pri prepoznavanju sposobnosti posameznikov na delovnem mestu.
  • Klinične psihologe, ki smo jih že večkrat omenili. Ti lahko pomagajo pri postavljanju diagnoze posameznikom z osebnostnimi motnjami.
  • Šolski psihologi delujejo v izobraževalnih ustanovah in so v pomoč tako učenjem kot učiteljem. Učencem pomagajo pri sprejemanju pomembnih odločitev za njihovo prihodnost, na primer izbiri študijske ali srednješolske poti. Učiteljem pa pogosto pomagajo pri delu z otroki s specifičnimi težavami.
  • Športni psihologi so tihi sodelavec naših profesionalnih športnikov, saj jim pomagajo na poti do najboljših uvrstitev v njihovih karierah in jim pomagajo obdržati mirne živce in opraviti dobro tekmo. Če se spomnimo olimpijskega kolesarskega kronometra, kjer je zmagal naš Primož Roglič, smo lahko videli, kako je v nekaj dneh prešel od slabšega nastopa, do izjemnega uspeha.

Pomembno si je torej zapomniti, da psiholog ni zdravnik in ne more predpisovati zdravil ali postavljati diagnoz. Lahko pa je dobra vstopna točka za dostop do pomoči za človeka, ki se sooča z duševno stisko.

doctor, patient, consultation
Foto: RazorMax iz Pixabay

Binkoštna nedelja in zakaj jo praznujemo?

0

Binkošti ali praznik Svetega Duha je praznični dan v cerkvenem koledarju. Ta praznik je premičen in se praznuje petdeseti dan po veliki noči. Kako pa so nastali Binkošti in zakaj jih praznujemo?

Zakaj kristjani praznujejo binkošte?

Binkoštna nedelja simbolizira prihod Svetega Duha in sklene velikonočni čas. Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika Pfingsten – petdeseti dan, pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste (hemera), kar prav tako pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v krščanskem koledarju nadaljuje čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta, oziroma do začetka adventnega časa. V latinščini je uradno ime tega praznika, ki ga obhajamo petdeseti dan po veliki nedelji, »dominica pentecostes«.

Kristjani se na ta dan spominjajo prihoda Svetega Duha, ki ga je petdeseti dan po svojem vstajenju poslal Jezus. Sveti Duh je prišel k Mariji, Jezusovi materi, in njegovim enajstim apostolom, ki ga prejeli in hkrati pridobili tudi darove Svetega Duha. Nad učence pa se je Sveti Duh spustil v obliki ognjenih jezikov. Tako so učenci začeli govoriti v vseh jezikih sveta in so lahko začeli svoje poslanstvo širjenja vere. To je rojstni dan Cerkve, kajti Duh je napolnil apostole z modrostjo in pogumom, da so ljudem začeli oznanjati resnico o Jezusu in njegov nauk. Bogoslužna barva praznika je rdeča (ogenj, ljubezen).

Painting of Mother Mary and the Apostles at Pentecost, in the Church of Valencia, Spain
Foto: Jorisvo iz iStock

Zakrament, ki ga navdihuje Sveti Duh

Prihod Svetega Duha še danes praznujemo s pomočjo zakramenta svete birme. Takrat birmanci prejmejo svetega duha in njegovih 7 darov. Namen teh darov je, da kristjane zbližajo s Kristusom, kljub temu da fizično ni prisoten na svetu. Ta navzočnost pa se bistveno uresničuje po Svetem Duhu, ki je Duh poveličanega Kristusa, povišanega na Božjo desnico.

Prvi in temeljni dar Svetega Duha je vera. Navadno pa govorimo o sedmih darovih Svetega Duha: dar modrosti, umnosti, vednosti, moči, svéta, pobožnosti in strahu Božjega. Ti darovi dajejo posamezniku tiste vrednote, ki jih potrebuje, da lahko živi polno krščansko življenje. Vse sposobnosti, ki jih poseduje posameznik, so glede na vero kristjanov prav tako darovi Svetega Duha: dar sprave, zanesljivosti, ozdravljanja, vodenja, miru, pozornosti, zaupanja, odprtosti, tolažbe, razumevanja, bistrosti.

the holy spirit in the form of a white dove carries seven gifts, the flames of the gifts of the holy spirit
Sedem darov Svetega Duha, Foto: Elena Dy iz iStock

Praznik po Evropi

Binkošti so v Katoliški cerkvi poleg velike noči, božiča in Marijinega vnebovzetja eden od štirih največjih praznikov. V Nemčiji, Avstriji, Franciji, Švici in na Madžarskem pa imajo na binkoštni ponedeljek tudi dela prost dan. Evangeličani, ki predstavljajo velik del kristjanov v omenjenih državah, namreč binkoštni dan razumejo kot ustanovni dan Cerkve in ga zaradi njegove pomembnosti obhajajo dva dneva.

Prav tako so binkošti velik praznik pri pravoslavnih vernikih, ki ga zaradi ravnanja po Julijanskem koledarju, praznujejo en teden kasneje kot kristjani in evangeličani.

paloma, darling, bird
Sveti Duh prikazan v podobi goloba, Foto: Ronsa06 iz Pixabay

Je mogoče, da je to bitje preživelo? Skrivnosti živalskega sveta

0

V svetu smo uničili marsikatero živalsko in rastlinsko vrsto. Zanimiva bitja, ki živijo v gozdovih in morjih po svetu, so pogosto tarča divjih lovcev in lovcev na glave, ki želijo v svojo zbirko dodati še kakšno redko vrsto. Tako smo leta 1936 izgubili tasmanske tigre, ko je zadnji znani tasmanski tiger poginil v živalskem vrtu v Hobartu v Tasmaniji.

Tasmanski tiger

Tasmanski tiger znan tudi kot tasmanski volk ali tilacin, je izumrla vrsta vrečarja, ki je živel v Tasmaniji, Avstraliji in Novi Gvineji. Opis tasmanskih tigrov izhaja iz ohranjenih primerkov, fosilov, kože in črno-belih fotografij. Vzrok za njihovo izumrtje pa se pripisuje krivolovcem in povečani populaciji konkurenčnih dingov. Hkrati pa je Tasmanska vlada plačala za uboj tasmanskih tigrov, saj so menili, da ubijajo ovce.

Tasmanski tiger je spominjal na velikega kratkodlakega psa s tigrovimi progami ter kengurujevim repom. Odrasli tasmanski tiger je bil dolg od 100 do 130 cm, rep pa je bil dolg približno 50 do 65 cm. V višino so merili 60 cm in tehtali od 20 do 30 kg.  Samci so bili večji od samic. Njegov rumenorjav kožuh je imel na hrbtu in spodnjem delu repa od 15 do 20 izrazitih temnih črt, po katerih so dobili ime. Imel je kratke noge in precej tog rep. Kot vsi izvorno avstralski sesalci so bili tudi tasmanski tigri vrečarji in so samice mladiče nosile v vreči.

3D rendering of a died animal thylacine isolated on white background
Foto: Vac1 iz iStock

Tasmanski tiger je bil edinstven

»Tilacin je bil popolnoma edinstven med živimi vrečarji,« je dejal Andrew Pask, profesor epigenetike na Univerzi v Melbournu v Avstraliji, ki ni bil vključen v novo raziskavo. »Ne samo, da je imel svoj ikonični videz, podoben volku, ampak je bil tudi naš edini plenilec iz skupine vrečarjev. Plenilci tvorijo izjemno pomembne dele prehranjevalne verige in so pogosto odgovorni za stabilizacijo ekosistemov.«

Pask tudi vodi laboratorij, ki si prizadeva vrniti tasmanske tigre od mrtvih. DNK tasmanskih tigrov je bil namreč leta 2002 repliciran, z namenom oživitve populacije.

Študija kaže, da je morda preživel dlje

V študiji objavljeni 18. marca v reviji Science of The Total Environment, so raziskovalci pregledali 1237 poročil o opažanjih tasmanskega tigra od leta 1910. Ekipa je na podlagi pričevanj ugotovila, da bi se tasmanski tigri lahko obdržali še po letu 1936. »Uporabili smo nov pristop, da bi preslikali geografski vzorec njegovega upada po Tasmaniji in ocenili datum njegovega izumrtja, potem ko smo upoštevali številne negotovosti,« je dejal Barry Brook profesor okoljske trajnosti na Univerzi v Tasmaniji in glavni avtor študije.

Tilacini so morda preživeli na oddaljenih območjih do poznih 1980-ih ali 1990-ih, z najzgodnejšim datumom izumrtja v sredini 1950-ih, predlagajo raziskovalci. Znanstveniki domnevajo, da bi se lahko nekaj tasmanskih tigrov še vedno skrivalo v jugozahodni divjini države.

tasmanian tiger
Foto: the_guitar_mann iz iStock

Skeptiki niso povsem prepričani

Študija je sprožila tudi obsežno razpravo. Mnogi so do odkritij študije skeptični. »Ni dokazov, ki bi potrdili katero koli videnje,« je dejal Pask. »Ena stvar, ki je tako zanimiva pri tilacinu, je, kako se je razvil, da je tako podoben volku in tako drugačen od drugih vrečarjev. Zaradi tega je zelo težko ugotoviti razliko na razdalji med tilacinom in psom ter verjetno je to razlog, zakaj imamo še vedno toliko opažanj, čeprav nikoli nismo našli mrtve živali ali nedvoumne slike.«

Težava je tudi, da nimamo nobenih dokazov, saj nismo nikoli naleteli na mrtvo žival. Hkrati pa bi možne živali, ki bi po letu 1936 še živele v divji, bile izredno redke in bi jih bilo izjemno malo.

Medtem ko nekateri ljudje iščejo preživele tasmanske tigre, želijo Pask in njegovi kolegi to vrsto oživiti. »Ker je tilacin nedavni dogodek izumrtja, imamo dobre vzorce in dovolj kakovostno DNK, da to naredimo temeljito,« je dejal Pask. »Tudi izumrtje tasmanskega tigra je povzročil človek, ni se zgodil naravno. In kar je pomembno, ekosistem, v katerem je živel, še vedno obstaja, kar daje prostor, kamor se je mogoče vrniti.«

Closeup of Tasmania on a world globe. Deliberate Shallow depth of field
Foto: bjeayes iz iStock

Sploh lahko odpravimo izumrtje vrste?

Odprava izumrtja je sporna in ostaja izjemno zapletena in draga, poroča Narodni muzej Avstralije. Tisti, ki podpirajo oživitev tilacina, pravijo, da bi živali lahko spodbudile prizadevanja za ohranitev. »Tilacin bi zagotovo pomagal ponovno uravnotežiti ekosistem v Tasmaniji,« je dejal Pask. »Poleg tega bodo ključne tehnologije in viri, ustvarjeni v projektu odprave izumrtja tilacina, trenutno kritični za pomoč pri ohranjanju in ohranjanju naših obstoječih ogroženih vrst.« Smiselno je dodati tudi, da v če Paskovi ekipi uspe, lahko to omogoči vrnitev tudi drugih vrst izumrlih živali.

Tisti, ki nasprotujejo temu, pa pravijo, da odprava izumrtja odvrača pozornost od preprečevanja novejših izumrtij in da se oživljena populacija tilacina ne bi mogla vzdrževati. »Preprosto ni možnosti za ponovno ustvarjanje zadostnega vzorca genetsko raznolikih posameznih tilacinov, ki bi lahko preživeli,« je povedal Corey Bradshaw, profesor globalne ekologije na univerzi Flinders.

Ob uničevanju ekosistema tudi mnogih drugih živali je pomembno, da se pogovarjamo o možnostih oživitve že izgubljenih vrst. Možnost, da zgolj na podlagi DNK, lahko dosežemo vrnitev vrste, je sicer za enkrat zgolj znanstvenofantastična, vendar z napredovanjem tehnologije in trudom ter znanjem znanstvenikov upanje za vrsto ostaja.

3D rendering of a died animal thylacine isolated on white background
Foto: Vac1 iz iStock

Ocena filma: Sisu

0

Sisu je finski vojni film, ki je po svetu že dobil veliko število oboževalcev, veliko jih pa še čaka na to da odkrije ta finski biser. V stilu filmov o Johnu Wicku in z jasno inspiracijo Stallonovega Ramba so Finci posneli film, ki se zanaša na vrtoglavo akcijo, brutalne prizore in sumljivo preprosto zgodbo. Sisu lahko enako hitro navduši kot razočara, a je vseeno več možnosti, da navduši izbrano občinstvo.

Sisu, preprosta zgodba z brutalno akcijo

Sisu je finska beseda, ki zajema odločnost, pogum in vzdržljivost. Tako nas zgodba popelje v leto 1944, ko se s finske Laponske umikajo nacisti in pri tem požigajo in pobijajo vse, kar jim pride pred oči. Na poti najdejo tudi starejšega iskalca zlata, ki želi s svojim konjem in psom mimo enote okrutnih nemških vojakov. Ti kmalu ugotovijo, da je starejši gospod pravzaprav finska legenda iz vojne. Začne se okruten boj za preživetje, ki ne bo pustil živih.

Finski igralec Jorma Tommila v filmu Sisu
Finski igralec Jorma Tommila v filmu Sisu Foto: on imdb

Zgodba filma je precej preprosta in se jo da opisati v le nekaj stavkih. In v valu najbolj prepoznavnih holivudskih gigantov v svetu akcije je včasih lepo videti film, ki spomni na akcijske filme iz osemdesetih ali zgodnjih devetdesetih. Čeprav je povezav s svežimi filmi o Johnu Wicku kar precej (navsezadnje je distributer Lionsgate), ima film več podobnega s prvim Rambom iz leta 1982. In podobno kot Rambo, je tudi Sisu umeščen v svet vojne, a bi lahko morebitna nadaljevanja – glede na uspeh filma bodo nadaljevanja – prestavili kamorkoli in gradili okoli koncepta same besede SISU. No, k sreči pa tudi lik upokojenega komandosa Aatamija Korpija, ki ga čudovito upodobi Jorma Tommila, omogoča marsikaj v smislu nadaljevanj, predhodnikov ali kaj podobnega. In o nadaljevanjih lahko govorimo le pri filmih, ki so zanimivi ali pa vsaj predstavijo zanimiv koncept. Sisu je to prav gotovo. 

En upokojeni vojak, ki želi torbi zlata prenesti na drug konec Finske, se mora boriti proti nemški enoti s 30 možmi. Hitro spoznamo legendo o upokojenem vojaku, ki jo pove ena od ujetnic nemških vojakov, in njegove sposobnosti ubijanja. In te sposobnosti poskrbijo za marsikateri brutalni prizor, ki bo navdušil ljubitelje takih filmov, mnogo manj oziroma prav nič pa tiste, ki tega ne prenesejo. Že prej omenjena odločnost in vzdržljivost, ki ju omenja tudi zgodba o Korpiju, pomenita, da ne bo nikoli odnehal in je za nasprotnike hitro oseba, ki noče ali ne more umreti. Tu se film prevesi v rahlo norost, saj gospod vojak preživi take stvari, ki se jih ne bi sramovala niti John Wick in Dominic Toretto skupaj. V teh segmentih bi znal film izgubiti največ gledalcev, saj je potrebno logično razmišljanje večkrat spustiti na dopust, če bi želeli v celoti uživati v filmu.

Sisu je finski hit
Sisu je finski hit Foto: on imdb

Sisu, finska akcija, ki bo očarala marsikoga

Sisu poskrbi za kar nekaj klišejev pri dialogu in trenutkih, ki jim ne bi verjel, če jih ne bi videl. Poleg tega pa je tu preprosta in prepričljiva zgodba, popestrena s prelepo pokrajino Laponske z nekaj atraktivnimi prizori akcije. Čez nekaj let se bomo filma Sisu spominjali na podoben princip kot se spominjamo indonezijske Racije (The Raid, 2011). Filmski svet, Finska se prebija v ospredje in upodablja pomen besede Sisu.

SISU - Official Trailer - Only In Cinemas Now