Vse, kar moraš videti – Zanimiva dejstva o Sloveniji

0

Slovenija je morda res majhna dežela, kar pa še ne pomeni, da nas ne more presenetiti. Ko že misliš, da vse veš, lahko zelo hitro ugotoviš, da temu ni tako. Verjamemo, da o Sloveniji obstaja še veliko zanimivosti, ki jih marsikdo ne pozna in pa veliko neodkritih kotičkov, ki samo čakajo na svoj trenutek slave. Tokrat smo zate pripravili seznam zanimivih in manj poznanih dejstev o Sloveniji, saj menimo, da jih je vredno poznati in se zavedati edinstvenosti naše male države.

Najstarejše leseno kolo na svetu je v Sloveniji

Leta 2002 je bilo na Ljubljanskem barju odkrito najstarejše leseno kolo, staro okoli 5150 let, kot je to določil dunajski laboratorij VERA (Vienna Environmental Research Accelerator). Kolo s premerom 72 cm je izdelano iz jesenovega lesa, os z dolžino 124 cm pa iz hrastovega. Prvotno je bilo del vozička ali voza ter je pomembna arheološka najdba, ki nam pomaga razumeti zgodnji razvoj transporta in mobilnosti v preteklih civilizacijah. Trenutno si ga lahko ogledaš v Mestnem muzeju Ljubljana.

Najstarejše kolo na svetu
Najstarejše kolo na svetu Foto: Andrej Peunik on mgml

Slovenija je bogata z gozdovi

Slovenija je ena najbolj gozdnatih držav v Evropi. Kar 60 % države je pokrite z gozdovi, kar jo uvršča na tretje mesto med vsemi evropskimi državami, takoj za Švedsko in Finsko. Tako, da naslednjič, ko se odpraviš na sprehod med drevesi, se spomni na to dejstvo. Morda boš opazil, da so drevesa pravzaprav veliko več kot samo drevesa.

avenue, trees, path
Foto: bertvthul iz Pixabay

Slovenija, dežela podzemnih jam

Slovenija je dom več kot 12.000 podzemnih jam, ki se raztezajo na skoraj 14.000 kilometrov. Najbolj znana med njimi je Postojnska jama, ki jo letno obišče več kot milijon turistov. Glede na število jam pa ne preseneča, da obstaja tudi kar nekaj manj znanih, ki si glede na lepoto in zanimivost zaslužijo več priznanja. Menimo, da sta med temi tudi Križna in Vražja jama, o katerih lahko več izveš tukaj. Če pa slučajno naletiš na kakšno neraziskano jamo, svetujemo, da jo pustiš pri miru, saj te niso samo lepe, ampak so lahko tudi nevarne.

cave, cavern, nature
Foto: Life-Of-Pix iz Pixabay

Pomen čebelarstva v Sloveniji

Slovenija je ena najpomembnejših držav v Evropi za čebelarstvo. Kar 90.000 Slovencev je povezanih s tem poklicem, kar pomeni, da je vsak 20. Slovenec čebelar. V Sloveniji je zelo razširjeno tradicionalno čebelarstvo, kjer čebelarji uporabljajo panje z leseno konstrukcijo, imenovane “AŽ panji”, ter posebne čebelarske vrste, kot je na primer “kranjska sivka” – avtohtona slovenska vrsta čebele. Pomembno je omeniti, da ima Slovenija tudi izjemno biotsko raznovrstnost in obilico naravnih habitatov, ki zagotavljajo bogat vir cvetnega nektarja in medičine za čebele. To prispeva k visoki kakovosti slovenskega medu, ki je priznan po vsem svetu.

Slovenija se zavzema za ohranjanje čebel in njihovih habitatov. Leta 2011 je postala prva država na svetu, ki je razglasila 20. maj za Svetovni dan čebel, s čimer je poudarila pomen čebel za ekosisteme in človeštvo ter spodbujala zavedanje o njihovem varstvu. Poleg tega je v Sloveniji razvito tudi čebelarsko izobraževanje, raziskave in inovacije na področju čebelarstva ter promocija čebelarstva kot pomembnega gospodarskega sektorja.

honey bees, insects, hive
Foto: PollyDot iz Pixabay

Biotska raznovrstnost

Slovenija, glede na podatke Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO), zaseda manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in komaj 0,014 % kopnega območja. Kljub temu pa je na tej omejeni površini dom več kot 1 % vseh znanih živečih vrst bitij na našem planetu, pa tudi več kot 2 % vseh kopenskih vrst. Ta izjemna biotska raznovrstnost postavlja Slovenijo med naravno najbogatejša območja ne le v Evropi, temveč tudi po vsem svetu.

animal, bear, mammal
Foto: thepoorphotographer iz Pixabay

Dom najstarejše trte na svetu

Maribor je znan kot dom najstarejše trte na svetu. Ta trta, imenovana “Stara trta” ali “Modra kavčina”, raste v starem delu Maribora, v bližini reke Drave. Obstaja več zapisov, ki trdijo, da je ta trta najstarejša na svetu, vendar je težko natančno določiti njeno starost.

Stara trta naj bi bila posajena približno 400 let nazaj. To pomeni, da je trta preživela številne zgodovinske dogodke in spremembe skozi stoletja. Danes je postala simbol Maribora in pomemben del njegove kulturne dediščine. Leta 2004 pa je bila vpisana v Guinnessovo knjigo rekordov kot najstarejša vinska trta na svetu.

Vsako leto v Mariboru poteka praznovanje, imenovano “Festival Stare trte”, ko se obrezuje in neguje trta, ter proslavlja njen obstoj. To je priljubljen dogodek, ki privablja domače prebivalce in turiste iz različnih delov sveta.

vineyard, sunrise, sun
Foto: alohamalakhov iz Pixabay

Najstarejše glasbilo na svetu

V Sloveniji so odkrili najstarejše glasbilo na svetu – 60.000 let staro piščal iz kosti medveda. Izdelano je iz leve stegnenice mladega jamskega medveda, v katero je neandertalec s kamenim in koščenim orodjem izdelal štiri luknjice ter rezilni rob na ustniku. S posebno tehniko igranja je bilo omogočeno izvajanje tudi zapletene glasbe.

Zaradi te izjemne najdbe ne moremo več govoriti o piščali, temveč o glasbilu posebnega tipa, ki je temeljito spremenilo naše poglede na neandertalca, izumrlega pred približno 30.000 leti. Predstavlja temeljni dokaz, da je bil neandertalec, tako kot mi, razvito duhovno bitje, zmožno tako prefinjenega umetniškega ustvarjanja, kot je glasba.

Najstarejša piščal na svetu
Najstarejša piščal na svetu Foto: Tomaž Lauko on nms

Najdaljši kamniti lok na svetu

Solkanski most je res eden najbolj zanimivih tehničnih dosežkov v Sloveniji. Gre za železniški most, ki se nahaja v bližini kraja Solkan, blizu Nove Gorice. Izstopa po tem, da ima najdaljši kamniti lok na svetu.

Ta impresivna kamnita konstrukcija je bila zgrajena med letoma 1904 in 1906. Njegov glavni namen je omogočiti prehod železniške proge čez reko Sočo. Solkanski most je oblikovan v slogu secesije, ki je značilen za tisti čas.

Ključni element tega mostu je 85 metrov dolg kamniti lok, ki mu daje edinstven videz. Zaradi svoje dolžine in oblike je Solkanski most postal ikoničen simbol Slovenije. Poleg svoje arhitekturne in tehnične pomembnosti je tudi priljubljena turistična atrakcija. Obiskovalci se lahko sprehajajo po mostu, uživajo v čudovitem razgledu na reko Sočo ter se naučijo več o zgodovini in gradnji mostu v bližnjem informacijskem centru.

Beautiful stone arch railway on the Solkan bridge over Soca river in Slovenia
Foto: Wirestock iz iStock

Največji zipline park v Evropi

V Bovcu se nahaja največji zipline park v Evropi, ki ponuja nepozabno izkušnjo. Park vključuje osem jeklenic, ki se raztezajo v dolžinah med 250 in 400 metrov. Za začetek lahko preizkusiš tudi testni spust na 20-metrski jeklenici na trening poligonu.

Park je pravo adrenalinsko doživetje s kar 250 metri višinske razlike. Med hitrim spustom dosežeš hitrost med 40 in 60 km/h. Pot te popelje na 4-kilometre dolgo vožnjo, kjer lahko uživaš v čudoviti naravi neokrnjene doline Učje.  Poleg te visoko adrenalinske možnosti pa park vključuje tudi mirnejše verzije, primerne za začetnike.

 

zipline, man, helmet
Foto: kamerman1960 iz Pixabay

Najvišja umetna plezalna stena na svetu

Dimnik termoelektrarne v Trbovljah je znan po svoji impresivni višini. S 360 metri je najvišji dimnik v Evropi in hkrati tudi najvišja zgradba v Sloveniji. Prav tako se uvršča med najvišje dimnike na svetu, saj zaseda sedmo mesto na svetovni lestvici.

Dimnik pa je prav tako postal prizorišče za izjemen dosežek v svetu športnega plezanja. Na njem je bila namreč postavljena najdaljša umetna športna plezalna smer na svetu.

Trbovlje Chimney Power Station from above, Slovenia
Foto: Belus iz iStock

Največja letalnica na svetu

Vsi poznamo Planico, kjer vsako leto poteka svetovno prvenstvo v smučarskih skokih. Vendar ali si vedel, da je to tudi prizorišče navečje letalnice na svetu? Letalnica bratov Gorišek, je znana po svoji izjemni velikosti in dolžini.

Letalnica v Planici je bila večkrat predelana in razširjena, da bi omogočila še daljše skoke. Njena zadnja prenova je bila leta 2015, ko so jo podaljšali na impresivnih 240 metrov. Ta dolžina ji daje status najvišje letalnice na svetu.

Ski Jump in Planica near Kranjska Gora Slovenia covered in snow at winter time. Aerial Panorama
Foto: 24K-Production iz iStock

Stranski učinki probiotikov: Katere stranske učinke lahko prinese uživanje probiotikov?

0

Čeprav je uživanje probiotikov običajno povezano z zdravilnimi učinki in pozitivnim vplivom na prebavo, lahko povzroči tudi stranske učinke in zato ni primerno za vsakogar.

Probiotiki vsebujejo žive bakterije in jih med drugim najdemo v kefirju, kislem zelju, kombuchi in kimchiju. Z njihovo pomočjo lahko okrepiš imunski sistem, ohranjaš ravnovesje bakterij v prebavilih in omiliš nekatere prebavne težave.

A pozor! Spodaj si preberi, katere stranske učinke lahko prinese uživanje probiotikov in za koga ti niso primerni.

Prebavne težave

Večina ljudi dobro prenaša probiotike, nekaterim pa lahko povzročajo napihnjenost, zaprtje ali žejo. To velja predvsem za produkte, osnovane na kvasu. Vzrok teh stranskih učinkov še ni povsem pojasnjen, a morda gre le za posledice sprememb tvojih črevesnih bakterij.

ibs, probiotic, gut
Foto: Alicia_Harper iz Pixabay

Alergijski simptomi

Če si alergičen ali intoleranten na določena živila, moraš biti pri jemanju probiotikov previden. Nekateri produkti namreč vsebujejo sestavine, ki lahko sprožijo alergijsko reakcijo. To so na primer jajca, mleko, soja in gluten. Ker je veliko probiotikov pridobljenih iz mleka in mlečnih izdelkov (na primer lactobacillus), lahko vsebujejo tudi manjše količine laktoze. Če imaš le blažjo obliko laktozne intolerance, ti to ne bi smelo povzročati težav, pri hujših oblikah pa lahko pride do prebavnih težav.

Top view of assorted fermented foods and drinks, sources of probiotics great for healthy gut and digestive system: kimchi, pickles, sauerkraut, miso soup, kombucha, yogurt, kefir, wooden background
Foto: thesomegirl iz iStock

Draženje kože

Ker probiotiki lahko vsebujejo določene alergene, v redkih primerih povzročajo tudi draženje kože in srbečico. Ti simptomi bodo po prenehanju uživanja probiotikov tudi sami izginili. Zanimivo je, da obstajajo celo probiotiki, namenjeni lokalnemu nanosu na kožo, za odpravljanje določenih kožnih težav, kot so akne.

acne, pores, skin
Foto: Kjerstin_Michaela iz Pixabay

Povišano tveganje za okužbe

V zelo redkih primerih lahko uživanje probiotikov pri osebah z oslabljenim imunskim sistemom poviša tveganje sistemske okužbe. Telo v tem primeru vneseno bakterijo prepozna kot patogeno in sproži imunski odziv. Če imaš imunsko okvaro ali pa si ravno prebolel hujšo bolezen, se zato pred jemanjem probiotika obvezno posvetuj s strokovnjakom.

Še več o probiotikih in razlikovanju s prebiotiki in postbiotiki pa si preberi v našem prispevku Kaj so biotiki?

Študent, izberi zunanje pohištvo in izkoristi poletje

Študenti obožujejo pomlad in poletje, tople dneve na sploh. In ker nam je v zadnjih dneh vreme postalo precej naklonjeno, se moramo premakniti iz notranjosti sob in stanovanj ven na svež zrak. A kaj, če zunaj ni dobro opremljenega prostora, ki bi omogočal vse, kar od njega zahtevamo? Zakaj študent sploh rabi zunanji prostor in kako ga lahko ustvari?

Študentom opremljen zunanji prostor pride še kako prav

Študenti imajo koristi od zunanjega prostora druženje iz različnih razlogov. Prvič, zagotavlja družabni prostor, kjer se študentje lahko zbirajo in sodelujejo v sproščenih pogovorih, spodbujajo prijateljstva in občutek skupnosti. Poleg tega služi kot priročno mesto za študente, da se sprostijo, napolnijo z energijo in se vključijo v enostavne dejavnosti.

Služi tudi kot alternativno študijsko področje, kjer lahko študenti sodelujejo pri skupinskih projektih ali pregledujejo svoje zapiske. Poleg tega študentom omogoča, da uživajo na prostem, saj le to omogoča spremembo pokrajine in oddih od tradicionalnega okolja v razredu ali stanovanju. Na splošno prisotnost takega prostora za druženje izboljša študentske izkušnje, spodbuja socializacijo in prispeva k živahni skupnosti študentov.

In kako ga ustvariti?

Zunanje klopi

Zunanje pohištvo bo odličen korak k zunanji izkušnji

Da lahko študenti izkoristimo celotno izkušnjo, ki jo ponuja druženje pod milim nebom, je najbolje, če je ta prostor tudi opremljen. To lahko storimo na več različnih načinov, med katerimi takoj pomislimo na lesene klopi, plastične komplete mize in stolov, piknik mize, sončnike in drugo. S tem bomo ustvarili perfekten študentski prostor, kamor bo vedno sijalo sonce.

Paket zunanjega pohištva

Zunanje pohištvo: Ker se študent mora družiti

Študenti, zadeva je resna. Izpiti, delo, prosti čas, druženje, učenje, branje in mali milijon drugih reči, ki jih moramo početi. Vse je najlepše početi tam, kjer je urejeno in prijetno. Tako priporočamo skok na spletno stran kataloška-prodaja, kjer si lahko ogledaš širok nabor zunanjega pohištva, ki ti bo prišlo še kako prav. Ne pozabi tudi na njihove preostale artikle, ki jih ponujajo, in pri tem redno spremljaj njihove vrhunske akcije. Kataloška-prodaja je študentom v pomoč, ko jim marsikdo ni.

Titanik v svoji še nikoli videni podobi: Dobili najbolj natančno podobo Titanika

0

Najbolj znana zgodba o potniški ladji je gotovo zgodba o Titaniku. Ladja, ki se je na pot odpravila zgolj enkrat in nato nikoli več, še vedno ostaja nekoliko skrivnostna, saj njene razbitine še vedno pripovedujejo zgodbo, ki še ni napisala zadnje pike. Zdaj smo dobili najbolj natančen prikaz ladje.

Najbolj znana potniška ladja

Titanik je bila britanska potniška ladja, ki jo je upravljala družba White Star Line. Potniška ladja je izplula iz Southamptona 10 aprila 1912 in potonila v severnem Atlantskem oceanu 15. 4. 1912, za tem ko je trčila v ledeno goro. Gre tudi za eno največjih pomorskih nesreč, saj je od ocenjenih 2224 potnikov in članov posadke umrlo 1500 ljudi. Nesreča pa je svojo svetovno slavo dosegla tudi po zaslugi filma. Je pa Titanik navdihnil tudi mnoga umetniška dela.

Titanik tako že več kot sto let počiva na dnu Atlantskega oceana, a ostaja zanimiva za raziskovalce. Ladja počiva na kar 3800 metrih pod vodo. Zanimivo je, da so Titanik odkrili po pomoti med tajno misijo v času hladne vojne, to je bilo leta 1985. Da bi dobili čim več podatkov o usodnih urah ladje, so raziskovalci opravili celovito skeniranje velikega parnika in odkrili nekaj še nikoli videnih podrobnosti. Razjedeno razbitino Titanika, obdano z blatom, in obdano s črno vodo, so skenirale podvodne naprave z uporabo zemljevidov dna oceana, da bi ustvarile čim bolj natančen približek ladje, ki ga bodo strokovnjaki uporabili za osvetlitev zadnjih ur ladje nad vodo.

Computer generated 3D illustration with the Titanic and an Iceberg
Foto: MR1805 iz iStock

S slikami ustvarili 3D model ladje

S pomočjo slik, ki so jih posnele podvodne naprave in potapljači, ki so pogosto raziskovali razbitino, so ustvarili 3D model Titanika. Njegova velika prednost je, da ni obdan z mračno vodo, hkrati pa nam omogoča, da razbitino vizualiziramo iz popolnoma drugačnega zornega kota. Na modelu so namreč vidne številne podrobnosti, ki jih še nismo videli.

Raziskovalci so ustvarili skeniranje brez primere tako, da so združili več kot 715.000 sonarskih slik razbitine z videoposnetki 4K, posnetimi med več kot 200 urami raziskovanja z dvema podmornicama. Model prikazuje ladjo z milimetrsko natančnostjo in razkriva posamezne zakovice; serijska številka ladje; in 5 kilometrov dolgo polje odpadkov, ki obdaja plovilo.

3D model Titanika

Zgodba Titanika bo dobila nove podrobnosti

3D model, ki je nastal, kot posledica 6-tedenskega zbiranja slikovnega gradiva ima tudi pomembno funkcijo ohranja zgodovine. Železno obličje ladje so namreč začeli napadati globokomorski mikrobi, ki razžirajo trup. Popolnoma nedolžno pa ni niti vmešavanje ljudi, ki so s svojimi raziskovalnimi dejavnostmi na morskem dnu prav tako povzročili nenamerno škodo na razbitini. Vseeno je zadnje počivališče Titanika še danes tretirano kot pokopno mesto žrtev pomorske nesreče, tako tam potekajo tudi komemoracije in polaganje vencev v spomin na žrtve.

Znanstveniki verjamejo, da je ta natančni 3D model Titanika lahko velika sprememba pri raziskovanju zgodbe Titanika. Inženirji pa lahko natančen model Titanika uporabijo tudi za podrobnejšo raziskavo mehanike nesreče.

Bow of the TITANIC
Foto: NOAA iz Unsplash

Prvi korak k vključitvi e-športov na olimpijske igre zaradi zlorabe dopinga?

0

Pri Mednarodnem olimpijskem komiteju so že potrdili, da bodo v prihodnosti razmislili o vključitvi e-športov na olimpijske igre. Da pa bi bilo to mogoče, bi morali e-športi upoštevati protidopinška pravila WADE. To bi med drugim vključevalo testiranja tudi izven tekmovanj. WADA bo tako že začela z izobraževanjem gamerjev.

Porast e-športov, ki ne kontrolirajo dopinga

Kljub velikemu porastu e-športov še vedno ne obstaja uradni organ, ki bi skrbel za kontrolo dopinga na tem področju. Svetovna protidopinška agencija (WADA) in Svetovna e-športna zveza (angleško Global Esport Federation oziroma GEF) sta tako naznanili, da bi lahko sodelovali pri izobraževalnem programu. K WADI naj bi pristopila Svetovna e-športna zveza, da bi razvili načrt glede zdravja in opozorili gamerje, ki ure ali celo dneve preživijo pred računalniškimi zasloni, na nevarnosti poživil.

tablets, medicine, supplement
Foto: HeungSoon iz Pixabay

Na zvezi so namreč potrdili, da zloraba substanc predstavlja problem v e-športih. Gamerji igrajo po 16 do 18 ur dnevno in imajo večinoma precej nezdrav življenjski slog. Doping k tem prinese še dodaten zdravstveni problem. Jasno je tudi, da gamerji jemljejo določena dopolnila, da sploh lahko zdržijo 18-urni »delovnik«. A preden tudi v e-športe uvedejo redne doping kontrole, se mora WADA približati in nagovoriti gamersko skupnost. Zato bodo začeli z izobraževanjem in ozaveščanjem glede zdravja in izboljšanja sposobnosti.

Boy with black headphones playing computer game
Foto: Ron Lach iz Pexels

E-športi so se začeli razvijati že v 70-ih letih prejšnjega stoletja. Danes na svetovni ravni obsegajo že preko 3 milijarde igralcev in pridobivajo tudi na prepoznavnosti.

Mednarodni olimpijski komite je že leta 2017 e-športe priznal kot športno aktivnost. Na konferenci leta 2020 je predsednik komiteja, Thomas Bach, tudi potrdil, da bi se e-športi v prihodnosti lahko uvrstili na olimpijske igre. A zaenkrat še ni znano, kdaj bi se to lahko zgodilo.

Gotovo pa je, da bo v šport najprej potrebno vpeljati določena pravila in testiranja glede prepovedanih substanc.

Razvili robotsko čebelo, ki leti v vse smeri: Ali je prihodnost opraševanja v robotih?

0

Raziskovalci Univerze v Washingtonu so razvili robotsko čebelo, ki lahko leti v vse smeri.

Raziskovalci predstavljajo robotsko čebelo Bee++

S štirimi krili, izdelanimi iz ogljikovih vlaken in mylar, ter štirimi lahkimi aktuatorji za nadzor vsakega krila je prototip Bee++ prvi, ki stabilno leti v vseh smereh. To vključuje tudi zapleteno zasukano gibanje, znano kot odklon, pri čemer Bee++ v celoti dosega šest stopinj prostega gibanja, ki ga ima tipična leteča žuželka.

Raziskovalci, ki jih vodi Néstor O. Pérez-Arancibia, izredni profesor Flahertyja na Fakulteti za strojništvo in inženirstvo materialov na Washington State University (WSU), o svojem delu poročajo v reviji IEEE Transactions on Robotics.

Raziskovalci poskušajo razviti umetne leteče žuželke že več kot 30 let, je dejal Pérez-Arancibia. Nekega dne bi jih lahko uporabili za številne namene, med drugim za umetno opraševanje, iskanje in reševanje v tesnih prostorih, biološke raziskave ali spremljanje okolja, tudi v sovražnih okoljih.

Vendar je bilo treba za to, da so ti majhni roboti vzleteli in pristali, razviti krmilnike, ki delujejo podobno kot žuželčji možgani.

»To je mešanica robotske zasnove in nadzora,« je dejal glavni raziskovalec. »Krmiljenje je zelo matematično, vi pa oblikujete nekakšne umetne možgane. Nekateri temu pravijo skrita tehnologija, vendar brez teh preprostih možganov ne bi nič delovalo.«

Prototip čebele, ki lahko zvija telo
Foto: Washington State University

Sprva razvili dvokrilno robotsko čebelo

Raziskovalci so sprva razvili dvokrilno robotsko čebelo, vendar je bila omejena pri gibanju. Leta 2019 so Pérez-Arancibia in dva njegova doktorska študenta prvič izdelali štirikrilega robota, ki je dovolj lahek, da lahko vzleti. Za izvedbo dveh manevrov, znanih kot vzletanje ali kotaljenje, raziskovalci poskrbijo, da sprednja krila za vzletanje mahajo drugače kot zadnja krila, desna krila pa drugače kot leva krila za kotaljenje, kar ustvari navor, ki robota vrti okoli njegovih dveh glavnih vodoravnih osi.

Vendar je po besedah glavnega raziskovalca izjemno pomembno, da lahko nadzorujemo zapleteno gibanje odklona. Brez tega se roboti vrtijo brez nadzora in se ne morejo osredotočiti na točko. Potem se zrušijo. »Če ne morete nadzorovati odklona, ste zelo omejeni,« je dejal. »Če ste čebela, je tu cvet, če pa ne morete nadzorovati odklona, se ves čas vrtite, ko poskušate priti tja.«

Možnost vseh stopenj gibanja je ključnega pomena tudi za izogibalne manevre ali sledenje predmetom. »Sistem je zelo nestabilen in problem je zelo težak,« je dejal Pérez-Arancibia. »Ljudje so imeli več let teoretične zamisli o tem, kako nadzorovati odklon, vendar tega zaradi omejitev pogona ni mogel doseči nihče.«

Da bi njihovemu robotu omogočili nadzorovano zasukanje, so se raziskovalci zgledovali po žuželkah in premaknili krila tako, da so plapolala pod kotom. Povečali so tudi število sekund, ko lahko njihov robot zamahne s krili – s 100 na 160-krat na sekundo.

»Del rešitve je bila fizična zasnova robota, izumili pa smo tudi novo zasnovo krmilnika – možganov, ki robotu sporočajo, kaj naj naredi,« je dejal Pérez-Arancibia.

Čebela++, ki tehta 95 mg in ima 33-milimetrski razpon kril, je še vedno večja od pravih čebel, ki tehtajo okoli 10 miligramov. Za razliko od pravih žuželk lahko samostojno leti le približno pet minut naenkrat, zato je večinoma privezana na vir energije s kablom.

Raziskovalci si prizadevajo razviti tudi druge vrste robotov žuželk.

Researchers build bee robot that can twist

Dr. Igor Papič: »Za Slovenijo je ključnega pomena odprtost našega raziskovalnega prostora«

0

Dr. Igor Papič, Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije, se je v Bruslju udeležil zasedanja Sveta za konkurenčnost v sestavi ministrov in ministric, pristojnih za raziskave. Poudaril je pomen varnosti znanja.

Varnost znanja je ključnega pomena

Varnost znanja je po Papičevem mnenju priložnost za izmenjavo izkušenj in praks na tem področju. To je zelo občutljivo vprašanje mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij, ki ga je potrebno ustrezno obravnavati, je razmišljal Papič.

»Razprave in skupni ukrepi bi morali temeljiti na iskanju ustreznega ravnovesja med načelom odprtosti raziskovalnega in inovacijskega ekosistema EU ter varovanjem interesov EU ter njenih visokošolskih institucij in raziskovalnih organizacij. Za Slovenijo je ključnega pomena odprtost našega raziskovalnega prostora, če želimo doseči najvišjo stopnjo raziskovalne odličnosti. To je mogoče le na podlagi konstruktivnega in odprtega globalnega sodelovanja, ki temelji na skupnih načelih in vrednotah.«

Učinkovit okvir varnosti znanja je mogoče vzpostaviti le z redno komunikacijo in usklajevanjem med deležniki na terenu in pristojnimi državnimi organi, saj to neposredno vpliva na raziskovalne organizacije.

Slovenija pozdravlja smernice za boj proti tujemu vmešavanju, ki predstavljajo učinkovit in uporaben nabor orodij za spopadanje z njim, je dejal minister. Slovenija se zaveda pomena skupnega delovanja, izmenjave informacij, znanja in praks, zato bi podprla vse ukrepe in instrumente, namenjene nadaljnji krepitvi znanja, izkušenj in prakse na tem področju. Slovenija bi lahko za zbiranje podatkov o primerih tujega vmešavanja v EU predvidela tudi ustanovitev enotne točke ali mreže nacionalnih točk, »saj trdno verjamemo, da je ključnega pomena, da so takšni podatki na voljo in dostopni organizacijam in institucijam, ki se v okviru vsakodnevnih dejavnosti soočajo z njimi«, je dejal minister dr. Papič.

Odprt, iskren in nenehen dialog

Odprt, iskren in nenehen dialog s strateškimi partnerji je po Papičevem mnenju zelo pomemben. To je najučinkovitejši preventivni mehanizem za varovanje znanja in zmanjševanja posledic tujega vmešavanja.

Dr. Igor Papič in Sabine Döring
Dr. Igor Papič in Sabine Döring Foto: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije on GOV

Ob robu zasedanja Sveta za konkurenčnost se je minister bilateralno sestal z državno sekretarko Zveznega ministrstva za izobraževanje in raziskave Nemčije Sabine Döring, s katero sta si izmenjala mnenji o Centru za raziskave z antiprotoni in ioni v Evropi. Z estonsko ministrico za izobraževanje in raziskave Kristino Kallas pa sta se pogovarjala o inovacijskih ekosistemih, povezovanju raziskav in inovacij ter načinih prenosa znanj iz akademskega okolja v prakso.

Dr. Igor Papič in Kristina Kallas
Dr. Igor Papič in Kristina Kallas
Foto: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije on GOV

Ocena filma: Mala morska deklica

0

Mala morska deklica je Disneyeva predelava priljubljene risanke iz leta 1989, ki ji mnogi prištevajo največje zasluge za obuditev animiranega studia. Tako se zdi edino primerno, da je Mala morska deklica prejela »čast«, da od mrtvih obudi filmske predelave studia, ki je v preteklosti posrkbel za obširno morje mojstrovin, zdaj pa ne najde poti ven iz neizvirnosti. In ko se v ogled predelave ene najbolj priljubljenih in magičnih risank vseh časov spustimo z mislijo: »naj bo boljše od predelave Levjega kralja«, bi morali biti po dosegu te želje že po defoltu navdušeni nad filmom. Pa smo?

Mala morska deklica pred izjemno težko nalogo

Režiser Rob Marshall je bil pred neverjetno težko nalogo. Če je sledil vzorcu Disneyevih predelav, bi vedel, da ga čaka pogrom kritik in slabih novic še preden bo film predvajan. Medtem ko se večine teh predelav drži finančni uspeh, pa v očeh gledalcev in kritikov niso navdušili. Morda nas je precej kakovostna predelava Pepelke iz leta 2015 pretentala do te mere, da je minilo skoraj desetletje, da smo spregledali slepe ambicije velikega studia. Levji kralj ni bil dober, Mulan prav tako ne, kaj šele Ostržek ali Peter Pan in Wendy. Rahlo nad povprečnostjo se držita le Aladin in Lepotica in zver, a tudi to temelji na posameznikovem okusu in dejstvu, kaj mu pomeni originalna risanka. Ampak filmski poznavalci bodo imeli manjšo prednost, ker se bodo zavedali, da za tem filmom stoji Rob Marshall, ki je leta 2018 poskrbel za uspešno nadaljevanje legendarne Marry Poppins. In če lahko Disneyu pravljičnost vnese kateri od preteklih naslovov, je to Mala morska deklica.

Ohranjanje čara originala proti dolžini filma

Zgodba filma je enaka, dodanih je neverjetnih 50 minut, za katere ni nikakršnega opravičila. Prav to je glavna rak rana filma, saj v predelavi ni dodanega nič takega, kar bi upravičilo več kot polovico daljši film. Ko je Avatar: Pot vode dolg igrani čas upravičil s fascinantimi posnetki in učinki, tega Mala morska deklica ne more. Vsaj ne v tej meri. Ponovno je, poleg pretirane minutaže, največji neuspeh želja studia, da ustvari realističen prikaz pravljične zgodbe in bitij. Morske deklice so prekrasne, a realistični rakci, ribe in ptiči pač niso. Enako težavo sta imela predvsem Levji kralj in Knjiga o džungli, ki je imela vsaj en človeški lik. Tako ima Mala morska deklica vsaj to srečo, da je v zgodbi vseeno veliko ljudi (morskih deklic), ki film pristno dvignejo nad večino prej omenjenih predelav.

Mala morska deklica sloni na izjemni Arieli in princu Eriku

Ariela in Eric sta pravljična in zaradi njiju dveh bo film všeč več ljudem kot bi bil, če bi bila lika zgrešena. Jonah Hauer-King je kot princ Erik očarljiv, zasanjan in navdušen – zaljubljen je v morje in Arielo – vse to čutimo skozi njegovo igro. In potem je tu mlada Halle Bailey, ki je najverjetneje najboljšo upodobitev Ariele ali vsaj na ravni legendarne risanke. Če nič drugega bo gledalce »kupila« s svojim angelskim glasom in zaigrano naivnostjo. Mala morska deklica se v veliki meri zanaša – ali pa ji je to ponesreči uspelo – na svoj glavni duo. Tu je še Melissa McCarthy kot Uršula, zlobna čarovnica, ki se več kot očitno v tej vlogi noro zabava in popestri prizore, v katerih je prisotna. Lahko bi bili nekoliko radodarni in rekli, da gre za eno njenih najboljših vlog v karieri?

Arielini prijatelji, Sebastijan, Franci (Flounder) in Štefka (Scuttle), so pač preveč realistični, da bi bili očarljivi. To pa ne pomeni, da Daveed Diggs kot Sebastijan ni enako očarljiv kot je bil Samuel E. Wright pred mnogimi leti. Žal je preostanek preveč resničen in tudi del pesmi Under the Sea ne doseže svojega pomena, temveč se le postavi ob bok pesmi I Just Can't Wait to Be King iz Levjega kralja kot pesmi, ki ni dosegla statusa originala.

Pesmi so tisto, kar je ostalo iz originala v večini nedotaknjeno, za kar je poskrbel oskarjevec Alan Menken. Pomagal mu je Lin Manuel Miranda, kar se pozna pri eni od dveh novih pesmi, ki sta v filmu in filmu doprineseta le nekaj polovičnega. Lahko jih štejemo med tistih 50 minut, ki so v filmu odvečne.

Mala morska deklica je boljša od mnogih predelav našega časa

Kot celota je Mala morska deklica 50 minut predolg film, ki bi znal do začetka druge tretjine filma utruditi marsikaterega gledalca in mu tako ne pustiti, da uživa še v preostanku. Tokratna Disneyeva predelava ima tako to prednost, da si pri njej želimo le, da bi bila krajša in tako mnogo boljša in ne kot pri ostalih predelavah, kjer si želimo, da sploh ne bi obstajale. V Mali morski deklici je več dobrega kot slabega, čeprav so dobre stvari večje, slabšim pa bi lahko rekli iskanje igle v kupu sena. Ampak filmski gledalci vedno znova dokazujejo, da jim nič ne uide. Na koncu filma pa so lahko še vedno navdušeni nad prepričljivimi glavnimi vlogami in ohranitvi čara risanke iz leta 1989. Mala morska deklica je čisto OK.

The Little Mermaid [Mala morska deklica] | final trailer | v kinu od 24. maja

Zakaj ima krog 360 stopinj?

0

Geometrija je ena izmed najstarejših ved. Starodavna ljudstva so jo uporabljala tako za merjenje tal kot neba. Bila je uporabna veda za administracijo in vsakdanje življenje, hkrati pa je predstavljala stik z nebom in božjim.

Za začetnike geometrije veljajo antični Babilonci in Indijci okoli leta 2500 pr. n. št. Medtem ko je bila indijska geometrija primarno namenjena sakralnim zadevam, so jo Babilonci uporabljali širše. Osnovali so zapleten matematični sistem, ki je vključeval tudi proto-algebro, in uvedli nekaj pravil. Eno izmed teh je, da ima krog 360 delov oz. stopinj.

Nihče ne ve točno, zakaj so si izbrali to številko. Morda zato, ker je leto približno tako dolgo? Morda se jim je samo zdelo fletno. Vseeno še danes ohranjamo njihovo arbitrarno odločitev, ki pa morda le ni tako naključna. V nadaljevanju si oglejmo nekaj hipotez, zakaj krog meri ravno 360°.

Astronomska razlaga kroga, ki meri 360 stopinj

Antični Babilonci so veliko časa posvetili opazovanju nebesnih teles. Gradili so velike stopničaste piramide imenovane zigurati, da bi lažje opazovali nočno nebo. Kot tudi pri mnogih drugih ljudstvih, je večina mitologije temeljila prav na nebesnih telesih. Iz premikov zvezd, lune in planetov so prerokovali prihodnost, sonce in letni časi so jim narekovali ritem življenja. Morda so opazili da ima leto približno 360 dni in da se sonce glede na zvezde vsak dan premakne za 1°. Po tej logiki mora krog imeti 360°, saj le tako predstavlja celoten metafizičen cikel.

Restored ziggurat in ancient Ur, sumerian temple in Iraq
Foto: HomoCosmicos iz iStock

Podobno so tudi antični Grki verjeli, da je Zemlja okrogla zato, ker je krogla najbolj popolno geometrijsko telo in bi bogovi gotovo izbrali to obliko za naš svet.

Praktična razlaga

Iz Babilonske kulture merjenja zvezd, luninih men, hektarjev tal in še česa se je razvil dovršen matematični sistem. Kljub vsemu pa niso poznali drugega kot naravna števila in tudi znak za ničlo je prišel kasneje.

Lahko si predstavljamo, da to ustvari nekaj težav, kadar hočeš deliti števila in ugotoviš, da je količnik necelo število. Stvari še zaplete dejstvo, da so Babilonci imeli šestdesetiški številski sistem. Vse je temeljilo na številu 6  oz. 60, kar je bilo uporabno, saj omogoča veliko deljenj s celoštevilskimi količniki.

Babylonian historical writing background. Ancient hieroglyphs of the Sumerian and Babylonian civilizations. Archaeological objects and antiquities. High quality photo
Foto: Uladzimir Zuyeu iz iStock

Če primerjamo števili 60 in 10 (ali 100) ugotovimo, da prvega lahko delimo na polovice, tretjine in četrtine ter dobimo cela števila 30, 20, 15. Pri desetici pa dobimo 5, 2.5 ter še bolj zagoneten 3.33333… Podobno velja za krogovih 360°, ki ustvarjajo lepe dele kadar jih delimo z 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10, 12, 15, 18, 20, 24, 30, 36, 40, 45, 60, 72, 90, 120, 180. Če bi imel krog na primer 100° bi ga brez uporabe necelih števil lahko delili le z 2, 4, 5, 10, 20, 25 in 50.

Nadaljevanje lahko vidimo še pri antičnih Grkih, ki so prevzeli nekaj Babilonske geometrije in jo nadgradili. Grki so ljubili trikotnike in simetrijo. Ugotovili so, da lahko v krog vrišemo šest enakostraničnih trikotnikov, ki bodo imeli vse notranje kote po 60° in skupaj ustvarili harmoničnih 6 × 60° = 360°.

Še bolj čudna enota kot 360°

Vsi ki smo zaključili srednjo šolo pa smo se srečali še z enim načinom računanja krogov – radiani. Zaradi preprostejšega zapisovanja in bolj naravnega pristopa večina matematikov o krogih razmišlja v pojmih radiana oz. π. En krog meri 2π, polovica π in ostali deleži nek ulomek s pijem. Dobimo elegantnejši zapis in več možnosti krajšanja. Pi, razmerje med obodom in polmerom, ki se ga uporablja v taki ali drugačni obliki že od časov Babilona je transcendentalno število in najboljši približek božji harmoniji, ki so jo v matematiki iskali antični Grki.

Kaj švedski Fjällräven sploh ve o toplem vremenu? Veliko!

0

Fjällräven nenehno širi in razvija svojo vodilno ponudbo oblačil in opreme tudi za toplejše letne čase. A kaj švedska blagovna znamka sploh ve o trekingu v toplem vremenu? Veliko!

Novosti v kolekciji Abisko se osredotočajo na zračnost, gibljivost in nizkoprofilne lastnosti, ki zagotavljajo veliko funkcionalnosti, da vam bo udobno in boste zaščiteni pred vremenskimi vplivi. Jakna Abisko Hike Jacket ima na primer subtilen visok ovratnik z nastavljivo kapuco, ki je primerna za vse vremenske razmere. Lahko jo zložite v žep, zato je primerna za potovanja in pohode v toplejšem podnebju. Abisko Hike anorak in hlače so novosti, izdelane iz zelo zračnega materiala G-1000 Air Stretch, visokokakovostne mehansko raztegljive tkanine iz organskega bombaža in recikliranega poliestra. To je odlična izbira za oblačila, ki morajo biti lahka in zračna, gibanje v njih pa neomejeno. Kot vse različice G-1000 je tudi ta izjemno trpežna in bo služila za številne dejavnosti na prostem.

G-1000 Air Stretch

Družino oblačil Abisko so pričeli izdelovati leta 2014 in z leti je Fjällrävnova oblikovalska ekipa našla nove načine za povečanje udobja in funkcionalnosti skrbno izdelanih oblačil za toplejše podnebje.

“Vedno se osredotočamo na vzdržljivost in vsestranskost oblačil – kako lahko hkrati ohranimo trpežnost oblačil in udobje. Izrednega pomena ima struktura tkanine – ali se prilega telesu ali pa deluje tako, da ustvarja hladilni ali grelni učinek. Prileganje je pomemben način za povečanje udobja v toplem podnebju. Ključna je tudi sposobnost prilagajanja oblačila – zadrga na hlačah, s katero uravnavate pretok zraka, ali ovratnik, ki ga je mogoče povišati za zaščito pred vetrom ali soncem. To so preprosti, a učinkoviti dodatki za udobje v naravi.” – Henrik Andersson, globalni kreativni direktor pri Fjällrävnu.

G-1000 Air Stretch ne vsebuje voska, tako da je čim bolj zračen. Ker pa je del družine G-1000, je seveda odporen na vodo in veter, zato je primeren za vaše hobije in preživljanje časa na prostem.

Oblačila Fjällräven so na voljo na prodajnih mestih Annapurna, Iglu Šport in Sport Vision.