Šele v odsotnosti polne kapacitete pljuč prepoznate pomen vsakega vdiha

Sidera
-
0
Šele v odsotnosti polne kapacitete pljuč prepoznate pomen vsakega vdiha

Društvo za pljučno hipertenzijo Slovenije je v sredo, 24. maja 2023, na Prešernovem trgu v Ljubljani pripravilo dogodek Vsak vdih šteje. Mimoidoče so skrbno ozaveščali o pljučni hipertenziji in njenih simptomih. »Z dogodkom in stojnico sredi Ljubljane smo želeli pritegniti čim več ljudi, ki so se lahko preizkusili v prilagojenem šest-minutnem testu hoje s slamicami. Tako so z lastnimi pljuči uvideli, kako dihajo bolniki s pljučno hipertenzijo,« nam je zaupala predsednica društva Tadeja Ravnik. »Dihanje bolnika je namreč skoraj enako dihanju zdravega človeka z nosno ščipalko in dvema slamicama v ustih. S tem otežimo dovod kisika v pljuča, zato se posameznik hitreje zadiha in zmore manj fizičnega napora.« je še povedala.Vsak vdih šteje

Prilagojenega testa hoje se je na Prešernovem trgu udeležilo okoli sto ljudi. Občutki in izkušnje pa so bili pri vseh zelo podobni – uvid in presenečenje, kako težko je dihati in kako tesnoben občutek je, ko enostavno ne moreš vdihniti s polnimi pljuči. Strnili smo nekaj izjav po opravljenem testu:

 

mimoidoči

»Jaz sem mislila, da bo to bolj enostavno, pa ni. Kar stiska te, ni prijetno, če ne moreš vdihniti. Nikoli v življenju še nisem doživela takšnega občutka, da ne bi mogla vdihniti. Ne predstavljam si, da bi morala takole živeti.«

»Zanimiv test je tole. Predvsem ta občutek obremenjenosti pljuč, ker dobijo premalo kisika in potem nekako stalno občutiš pomanjkanje kisika oziroma količine zraka v pljučih. Čutil sem tudi pritisk v prsih in pljučih. Težko je, res težko.«šest-minutni test hoje

»Ker se mi hoja s slamicami in nosno ščipalko po ravnem ni zdela tako težka, me je zanimalo, kako je, če moraš zraven gledati še otroka, mu kaj pokazati, na primer, kako skočiti z ene majhne stopničke. No, to pa se je pokazalo za zelo težko. Začne te tiščati v prsih in takoj postaneš utrujen. Ni enostavno.« je povedala dr. Uršula Salobir Gajšek, dr. med., specialistka ginekologije iz SB Celje.

šest-minutni test hojeS svojo izjavo ni presenetil tudi Cene Prevc, nekdanji smučarski skakalec: »Šest-minutni test hoje je kar zahteven. Meni osebno je bil sicer izziv že držati slamice v ustih in res dihati samo skoznje. S slamicama in nosno ščipalko sem poskusil tudi hojo po stopnicah in priznam, je kar težje kot po ravnem. Če bi moral po stopnicah hoditi dlje časa, bi zagotovo potreboval predah. Verjamem, da je za nekoga, ki mora celo življenje dihati na tak način, to zelo zahtevno.«

 O pljučni hipertenziji

Pljučna hipertenzija je bolezen, ki prizadene pljuča in srce. Krvni tlak v arterijah bolnikov s pljučno hipertenzijo je višji od običajnih vrednosti. Pljučna hipertenzija lahko nastane zaradi številnih vzrokov, vsem pa je skupno, da vodijo do zoženja ali zamašitve pljučnih arterij. Ker je izmenjava plinov zaradi zmanjšanega dotoka krvi v pljuča otežena in ker srce kri črpa proti višjemu uporu kot običajno, se pri posamezniku pojavi prekomerna zadihanost.

Kdaj utrujenost več ni utrujenost, ampak znak za alarm?

brez sape»Eden prvih indikatorjev, da se nekaj dogaja s telesom, je zagotovo nenadna utrujenost in pretirana zadihanost. Ko enkrat enostavno več ne zmorete niti hoje po stopnicah v prvo nadstropje ali pa opravljati osnovna hišna opravila, kot je preoblačenje postelje, je morda priložnost, da se pomisli tudi na možnost pljučne hipertenzije.« pojasnjuje Ravnikova.

Simptomi, ki so značilni za pljučno hipertenzijo, so sicer zelo pogosti tudi za druge veliko bolj pogoste bolezni, kot so na primer astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) ali popuščanje srca. »Pomembno je, da ob morebitnem neuspešnem zdravljenju za katero izmed drugih bolezni, pomislimo tudi na pljučno hipertenzijo. Želimo si, da je to v najkrajšem možnem času, saj lahko bolezen zelo hitro napreduje. Brez podpornega zdravljenja pa lahko napredovanje bolezni velikokrat vodi tudi do zadnje možnosti za preživetje, presaditve pljuč in/srca.« še dodaja Tadeja Ravnik.

Odlična novica za bolnike s trombembolično pljučno hipertenzijo

V ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru so pred kratkim pričeli z izvajanjem pljučne endarterektomije. Gre za zahtevno operacijo, ki je primerna za približno dve tretjini bolnikov s kronično trombembolično pljučno hipertenzijo (CTEPH), bolnikom pa omogoča ozdravitev.

»Operacijo izvajajo kardiovaskularni kirurgi, v podporo pa nam je eden od vodilnih centrov v svetu (Royal Papworth Hospital, Cambridge). Strokovnjaki s Cambridga nam bodo v podporo tudi pri uvajanju manj invazivnega načina zdravljenja z balonskimi dilatacijami pljučnih arterij, ki je primerno za bolnike, ki sicer niso kandidati za operacijo,« pojasnjuje as. dr. Polona Mlakar.

Prve balonske dilatacije bodo predvidoma izvedene v juniju, opravljali pa jih bodo interventni radiologi. To je velik korak naprej pri obravnavi bolnikov s CTEPH, ki jih je Slovenija doslej pošiljala na zdravljenje na Dunaj.

Je Noetova zgodba resnična?

Špela Bošnjak
-
0
Je Noetova zgodba resnična?

Ko pomislimo na starodavne zgodbe, se nam v misli pogosto prikrade zgodb o vesoljnem potopu. T velja za eno najbolj znanih zgodb iz Svetega pisma. Vendar pa ravno zaradi prisotnosti te zgodbe v skoraj vseh verstvih sveta, obstaja vprašanje, ali se je potop res zgodil? Torej, je Noetova barka preživela vesoljni potop?

Ali je globalna poplava sploh mogoča?

Najkrajši odgovor je ne. »Edina stvar, ki jo zagotovo vemo iz geologije, je, da se globalna poplava nikoli ni zgodila,« je dejal David Montgomery, profesor geomorfologije na Univerzi Washington v Seattlu in avtor knjige The Rocks Don't Lie: A Geologist Investigates Noet's Flood. »Če na to gledate dobesedno kot na globalno poplavo, ki je zajela najvišje gore sveta, mi je žal, na Zemlji preprosto ni dovolj vode za to.« Tudi če bi vsa voda na enkrat padla z neba, bi prinesla le 2,5 centimetra visoko vodo.

Morda ima Zemlja še vseeno nekaj vode, shranjene kje drugje? Voda na zemlji namreč obstaja tudi v trdnem stanju, v obliki ledenikov. Če se stopijo tudi vsi ledeniki, se voda na Zemlji dvigne na 60 metrov, kot trdi NASA. V zgornjem delu Zemljine skorje pa je shranjenih še 22,6 milijona kubičnih kilometrov podzemne vode, kar bi dvignilo vodo še za dodatnih 180 metrov. Ampak tudi ob upoštevanju podzemne vode je vse skupaj le nekaj več kot 240 metrov vode. Vsa ta voda pa še zdaleč ni dovolj, da bi z njo lahko poplavili celotno Zemljo tako, da bi bili pokriti vsi vrhovi gora. Za nameček pa geologi ugotavljajo, da tudi v kamninah ni dokazov, da bi se svetovna poplava zgodila.

noah's ark, ship, animals
Foto: pixundfertig iz Pixabay

Svetopisemska zgodba ima tudi druge svetovne različice

Seveda svetopisemske zgodbe ne gre jemati povsem dobesedno, saj že ob razmisleku o tem, kako bi Noe lahko izbral po dve živali vsake vrste, pride do nekaterih pomislekov. Noe je verjetno živel nekje na območju Bližnjega vzhoda. Kako bi se do tja primajali pingvini, verjetno težko pojasnimo. Kako bi amazonske žabe priskakljale do Afrike tudi verjetno ni povsem logično, da o velikih podsaharskih plenilcih, ki bi morali prečkati Saharo, da bi prišli do Noeta, ne izgubljamo časa.

Vendar pa se postavlja vprašanje, kako bi nastala tako zanimiva zgodba, ki bi se prenesla v mnoge kulture po vsem svetu in to celo takšne, ki se med seboj nikoli niso srečale. Svetopisemske zgodbe v Stari zavezi so bile zapisane med letoma 800 pred našim štetjem in 500 pred našim štetjem. verjetno so izhajale iz starejših ustnih izročil in več virov. Tako naj bi nastala tudi zgodba o Noetovi ladji.

V drugih verskih knjigah, kot je islamski Koran, so opisi Noetove zgodbe o potopu nekoliko drugačni, medtem ko prejšnje različice kataklizmične poplave izvirajo iz starodavnih mezopotamskih besedil. V zgodovini obstaja celo sumerska zgodba o potopu, ki segajo v pozno tretje tisočletje pred našim štetjem, zapisana pa je le v fragmentih. Podobne zgodbe o velikih poplavah pa lahko najdemo tudi v indijanski kulturi.

An open Bible with the story of Noah's ark.
Foto: kevron2001 iz iStock

Je odgovor morda v regionalnih poplavah?

Vendar pa bi lahko Noetovo zgodbo tudi nekoliko drugače interpretirali. Kaj če se je kataklizmična poplava resnično zgodila, vendar pa je bil njen obseg zgolj regionalen? Montgomery je pojasnil, da bi lahko prišlo do nekaterih geološko verjetnih poplav, ki so navdihnile zgodbo.

Lep primer sega v pozna devetdeseta leta prejšnjega stoletja, ko sta oceanografa William Ryan in Walter Pitman na srečanju Ameriške geofizične unije domnevala, da se je Sredozemsko morje pred približno 7500 leti začelo izlivati ​​v takrat izolirano Črno morje, kar je povzročilo ogromne poplave okoli Črnega morja, ki bi lahko biti izvor Noetovega potopa.

»To bi bil moteč dogodek, ki je preplavil ves znani svet ljudem, ki so tam živeli, in to bi lahko povzročilo seme zgodbe o Noetovem potopu z nekaterimi preživelimi, ki so pobegnili v Mezopotamijo,« je dejal Montgomery.

Obstajajo pa tudi nekatere študije, ki trdijo, da bi lahko bile poplave manjše od teh, ki sta jih predlagala Ryan in Pitman. Poplava, ki jo omenjata, po nekaterih geoloških podatkih namreč obsega zgolj 30 metrski dvig gladine in ne 80 ali večmetrski dvig morske gladine, kar se je omenjalo najprej. Tudi ta nekoliko manjša poplava pa bi lahko bila navdih za zgodbo o Noetu in podobne zgodbe. Možna kulturna posledica ponovnega povezovanja Črnega in Sredozemskega morja bi namreč lahko bila v veliki selitvi neolitskih kmetov iz okolice Črnega morja proti srednji Evropi.

Noah's Ark is the vessel in the Genesis flood narrative through which God spares Noah, his family, and examples of all the world's animals from a world-engulfing flood.
Foto: Javier_Art_Photography iz iStock

Kaj pa druge svetovne različice?

Toda medtem ko je o navdihu za zgodbo o Noetovem potopu odprta razprava, obstaja veliko drugih zgodb o poplavah z vsega sveta, ki so jih na videz navdihnili prav regionalni dogodki.

Montgomery je dejal, da številne zgodbe domorodnih Američanov na pacifiškem severozahodu na primer vključujejo poplave, ki zvenijo zelo podobno cunamijem, z velikimi valovi, ki se zaletavajo v obalo. Enako velja za zgodbe s potresno aktivnih obal Južne Amerike in južnopacifiških otokov.

Čeprav geološka odkritja jasno kažejo, da do globalne poplave nikoli ni prišlo, pa bo verjetno še dolgo ostala odprta razprava o tem, kako povezati vse zgodbe, ki imajo v sebi motiv velike poplave po celem svetu.

Kikkos, Cyprus - January 10, 2018: Noah's Ark mosaic in famous Kikkos Monastery, Cyprus.
Foto: InnaFelker iz iStock

Trdi diski bodo kmalu del računalniške zgodovine

Tjaša Sušnik
-
0
Trdi diski bodo kmalu del računalniške zgodovine

Strokovnjak Shawn Rosemarin, lastnik podjetja, ki se ukvarja s prodajo trdih diskov, meni, da bodo ti kmalu postali del zgodovine. Po njegovem mnenju bi zadnji trdi disk lahko prodali že čez približno pet let. Veliko podatkov se namreč že shranjuje v oblake, do vsebin lahko dostopamo s pametnim telefonom ali tablico … Večina prenosnikov in računalnikov pa še vedno vsebuje tudi trde diske. Zakaj?

Trdi diski ne bodo več v uporabi, ker …

Leta 1956 je IBM predstavil prvi računalnik s trdim pomnilnikom v obliki magnetnega diska. Vse skupaj je zavzemalo dobršen del sobe in omogočalo le okrog 5 MB pomnilniškega prostora. 50 let kasneje so diski v velikosti dlani že omogočali en TB prostora, danes lahko kupiš že 22 TB diske. A problem trdih diskov je velika poraba energije za njihovo vrtenje. Z menjavo trdih diskov za tako imenovane bliskovne pomnilnike (angleško flash storage) bi lahko prihranili kar 90 odstotkov te energije.

the macro view of thye hdd drive with information data, magnetic disc, electronic board background
Foto: Михаил Руденко iz iStock

Glavna omejitev bliskovnih pomnilnikov je njihova cena. A kot je za računalniško opremo značilno, bo tudi njihova cena verjetno kmalu upadla. Če bodo diski do leta 2028 res povsem izginili, še ni gotovo. Tudi razvoj trdih diskov še ni zamrl, kar bi lahko njihov obstoj podaljšalo še za nekaj časa. Če želiš obdržati del računalniške zgodovine, je morda ravno sedaj pravi čas, da si izbereš nov trdi disk. Čez nekaj let ga boš verjetno precej težje našel.

Rastlina, ki se lahko spremeni v mesojedko

Špela Bošnjak
-
0
Rastlina, ki se lahko spremeni v mesojedko

Tropski gozdovi skrivajo marsikatere izredne skrivnosti. Ena od trenutno najbolj zanimivih rastlin za botanike je Triphyophyllum peltatum. Rastlina je vrsta lijane, ki je doma v tropih zahodne Afrike. Poleg zanimivih medicinskih in farmacevtskih lastnosti pa je zanimiva, ker lahko pod določenimi pogoji postane mesojeda.

Triphyophyllum peltatum je medicinsko zanimiva, saj se raziskuje njena uporabnost pri zdravljenju raka trebušne slinavke in pri zdravljenju levkemije. Njene zdravilne lastnosti pa so lahko zanimive tudi iz vidika zdravljenja malarije in nekaterih drugih tropskih bolezni. Vendar pa je velika zanimivost lijane to, da lahko svoja hranila pridobiva tudi iz živalskih virov. Na njenem jedilniku se namreč znajdejo tudi majhne žuželke, ki se ujamejo v lepljive kapljice na po površini rastline in jih rastlina nato z litičnimi encimi prebavi.

circular vine at the roots. Bush grape or three-leaved wild vine cayratia (Cayratia trifolia) liana ivy plant bush, nature frame jungle border, isolated on white background with clipping path included, real zise
Foto: Nature Desaign iz iStock

Prilagodljivost rastline se kaže v listih

Triphyophyllum peltatum je izjemno sposobna prilagajanja. Zdi se celo, da se prilagaja spremembam, ki se dogajajo v njenem habitatu. To se opazi predvsem na listih rastline, ki so lahko treh različnih oblik. Sprva ima rastlina t. i. enostavne liste, ki služijo fotosintezi. Le ti se lahko nato preobrazijo v »liste pasti«, ki imajo veliko število lepljivih pasti na svoji površini. Ko ti listi odslužijo svojemu namenu pa lahko rastlina iz njih naredi liste z dvema kaveljčkoma, ki ji omogočata, da preide v stadij lijane. Razvojne stopnje so lahko različno dolge, mesojedi stadij pa se lahko popolnoma izpusti iz razvoja rastline, ali se pojavi kasneje.

Green leafy plant. Branches of leaves isolated on white background. Cutting path.
Foto: Eakarat Buanoi iz iStock

Napredek pri gojenju

Napredek, ki je opazen pri razumevanju te rastline, je sprožilec, ki rastlino spremeni v mesojedko. Triphyophyllum peltatum je namreč izredno težko gojiti, kar jo naredi težko za raziskovanje. To težavo je uspelo premostiti znanstvenikom iz Leibniške univerze v Hannovru. Rastlino so namreč uspeli vzgojiti v Würzburškem botaničnem vrtu. Izumili so namreč gojenje velikega števila teh rastlin z dodatkom posebnih hranilnih medijev v gojitvenih loncih.

Prav sposobnost gojenja Triphyophyllum peltatum je pomagala odkriti dejavnik, ki sproži preobrazbo rastline v mesojedko. Ekipa botanikov z Leibniške univerze v Hannovru pa je svojo najdbo tudi objavila v reviji New Phytologist.

Home plant, Liana, Hoya Isolated on white background, blank for interior decoration
Foto: Tatyana Lukina iz iStock

Preobrazbo sproži pomanjkanje fosforja

Eden od botanikov, Traud Winkelmann, je rezultate študije povzel tako: »Rastlino smo izpostavili različnim stresnim dejavnikom, vključno s pomanjkanjem različnih hranil, in preučevali, kako se je na vsakega odzvala. Samo v enem primeru smo lahko opazili nastanek pasti: v primeru pomanjkanja fosforja.«

Rastlina je bila sposobna težave s pomanjkanjem hranil, ki jim je bila izpostavljena v svojem naravnem habitatu, uspela rešiti s privzemov teh hranil iz drugega vira. Da bi se izognila grožnji podhranjenosti, je dostop do fosforja pridobila s prebavo žuželk. »Ta nova dognanja so preboj, saj omogočajo prihodnje molekularne analize, ki bodo pomagale razumeti izvor mesojedstva,« so prepričani znanstveniki.

Twisted jungle vines with leaves of wild morning glory liana plant isolated on white background, clipping path included.
Foto: Chansom Pantip iz iStock

10 najboljših pesmi Tine Turner

Žiga Kastelic
-
0
10 najboljših pesmi Tine Turner

Tina Turner je ta svet zapustila 24. maja 2023, njene pesmi in glas pa bodo živeli večno. Neustavljiva kraljica rocka in soula, je iz skromnih začetkov postala svetovna glasbena ikona. Njena naelektrena odrska prezenca, močan vokal in nepopustljiv duh so osvojili občinstvo po vsem svetu. Z uspešnicami, kot sta “Proud Mary” in “What's Love Got to Do with It,” je postala navdih, podrla ovire in na novo opredelila pojme starosti, spola in rase v zabavni industriji. Trajna zapuščina Tine Turner kot simbol odpornosti in moči bo še naprej močno svetila in utrjevala njeno mesto v glasbeni zgodovini.

Proud Mary

Seznam bomo začeli s priredbo, a nič manj ikonično pesem z glasom Tine Turner. Ta energična priredba klasike skupine Creedence Clearwater Revival je postala ena od značilnih pesmi Tine Turner.

Tina Turner- Proud Mary

What's Love Got to Do with It

Ta ikonična pesem je zasedla vrhove lestvic in Tini Turner prinesla več nagrad Grammy, vključno s posnetkom leta.

Tina Turner - What's Love Got To Do With It (Official Video) [HD]

River Deep – Mountain High

Izjemno močna skladba, ki jo je produciral Phil Spector, je predstavila neverjeten vokalni razpon Tine Turner.

Tina Turner | River Deep Mountain High (Live HD)

Private Dancer

Naslovna skladba z njenega povratniškega albuma je utrdila status Tine Turner kot svetovno znane izvajalke.

Tina Turner - Private Dancer (Official Video) [4K]

Nutbush City Limits

Rock himna o njenem domačem mestu. Čustveni vokal Tine Turner je v ospredju pesmi.

Nutbush City Limits - Tina Turner | The Midnight Special

Simply the Best

Navdušujoča in močna pesem, ki je postala himna oboževalcev po vsem svetu. Verjetno najbolj znana pesem Tine Turner.

Tina Turner - The Best (Official Music Video) [HD Upgrade]

We Don't Need Another Hero

Pesem, ki je bila predstavljena v filmu “Mad Max Beyond Thunderdome,” je postala velika uspešnica.

TINA TURNER ★ We Don't Need Another Hero (Thunderdome)【music video】

Better Be Good to Me

Ta skladba združuje elemente rocka in soula, da ustvari privlačno in nepozabno melodijo.

Tina Turner - Better Be Good To Me (Official Video) [HD]

I Can't Stand the Rain

Tinina priredba Ann Peebles prikazuje njena surova čustva in vokalno moč.

I Can't Stand the Rain

GoldenEye

Naslovna pesem za istoimenski film o Jamesu Bondu je bila nekoč sinonim za uspeh in status legende. Tina Turner je poskrbela za močan nastop.

Tina Turner - Golden Eye (HD)

Ocena filma: Driblerja pod košem (White Men Can’t Jump)

Žiga Kastelic
-
0
Ocena filma: Driblerja pod košem (White Men Can’t Jump)

Driblerja pod košem je naslov originala iz leta 1992, v katerem sta zaigrala Wesley Snipes in Woody Harrelson, zato smo si naslov izposodili tudi za predelavo. White Men Can't Jump je športna komedija, ki jo je režiral Calmatic, glavni vlogi pa sta zsedla priljubljeni glasbenik Jack Harlow in Sinqua Walls. Ali smo predelavo dejansko potrebovali? Verjetno je tokrat to vprašanje najbolj na mestu.

White Men Can't Jump sta tokrat Jack Harlow in Sinqua Walls

Originalni film iz leta 1992 ni bil mojstrovina, vsekakor pa je bil svež veter v jadra športnih filmov. Ko temu dodamo še karizmatične igralce v stilu Harrelsona, Snipesa in Rosie Perez, smo na dobri poti do semi-klasike 90-ih. Driblerja pod košem v slovenščini nima tako zvenečega naslova kot je v izvirniku, a mnogi gledalci se spomnijo košarkarskega dueta iz filma. In tako se lahko vprašamo, zakaj sploh obstaja predelava tega filma? Odgovora ne poznamo, lahko pa rečemo, da je zaradi dejstva, da original ni med najboljšimi filmi vseh časov tisto, kar olajša nalogo predelave. Tako je White Men Can't Jump iz leta 2023 sumljivo povprečna predelava, ki bi so jo lahko nova generacija morda celo zapomnila. To dejstvo ni iz trte

zvite, saj je Jack Harlow tisti glasbenik v tem desetletju, ki ima več igralskega potenciala kot Harry Styles. Tudi to je nekaj, kajne?

Sinqua Walls in Jack Harlow v predelavi filma Driblerja pod košem
Sinqua Walls in Jack Harlow v predelavi filma Driblerja pod košem Foto: on imdb

Preostanek filma bi lahko opisali kot nekaj, čemur Američani pravijo »corny«. Naj si bo to oguljen, klišejski, plehek ali banalen. Vse to je film, ki ga lahko brez težav vrtimo v ozadju prijateljskega večera in zavijamo z očmi ob poskusih drame v filmu, ki mnogo bolje deluje kot športna komedija. In kot tak je povsem zadosten. Jack Harlow je ravno dovolj karizmatičen, da lahko ob njem Sinqua Walls izpade kot resen igralec, kar je najboljši čarovniški trik tega filma. Karizme originalnega dvojca ni moč doseči, a minila so tri desetletja, kar pomeni, da bo film precej drugačen in ustvarjen za drugačno publiko.

Driblerja pod košem ni nič posebnega, čeprav na trenutke postreže z zanimivimi košarkarskimi prizori, rahlo karizmo Harlowa in prisrčno zgodbo, ki je mnogo bolj krasila temeljno delo. Ko sta Driblerja pod košem dejansko na košarkarskem parketu, je film med boljšimi košarkarskimi filmi (kjer konkurence ravno ni), a se prepogosto ukvarjata z resnimi življenjskimi tegobami izven parketa, kjer pa padeta na realna tla. Tam najdeta povprečnost in pozabljivost, posipano z nekaj čara.

Filmofilom pa bo nekaj pomenilo dejstvo, da je to ena od zadnjih vlog Lanca Reddicka, kjer pa se tudi skriva kakovosten film, če bi želeli narediti košarkarsko različico Kralja Richarda (King Richard, 2021)

White Men Can't Jump | Official Trailer | Hulu

Naj v vaši omari zaživijo pasteli

Sidera
-
0
Naj v vaši omari zaživijo pasteli

Poletje je nedvomno čas, ko v polnem razcvetu zaživijo živahni odtenki in medtem ko na modni sceni prevladujejo drzne barve, je vsako sezono aktualna tudi nežna paleta, ki modne navdušence očara že stoletja – pasteli. Ti mehki, umirjeni odtenki imajo edinstven čar in ponujajo osvežujočo alternativo običajnemu poletnemu barvnemu spektru. Sprehodili se bomo skozi zgodovino pastelnih barv, delili nekaj zabavnih dejstev in se poglobili v izjemne učinke, ki jih imajo na naše razpoloženje. Seveda imamo za vas tudi nekaj predlogov za ustvarjanje pastelnih stajlingov!

Svežino in mir v nas vzbujajo že od 15. stoletja

Pasteli so luč sveta ugledali v 15. stoletju, ko so se pojavili kot umetniški medij. Umetniki so pastele sprva uporabljali pri risanju in slikanju, nastali pa so tako, da so pigment zmleli v pasto in jo oblikovali v palčke. Te palčke, sestavljene iz mešanice pigmenta in krede, so umetnikom omogočale doseganje mehkih, nežnih odtenkov, ki so očarali gledalce.

Priljubljenost pastelnih barv se je skokovito povečala v obdobju rokokoja v 18. stoletju, ko so postale sinonim za eleganco, prefinjenost in ženstvenost.

Ara Shoes Sapporo
Ara Shoes Sapporo

V osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je trend pastelnih barv ponovno razmahnil, saj je odlično dopolnjeval estetiko mode, notranjega oblikovanja in umetnosti tega desetletja.

Pastelne barve imajo na naša čustva edinstven vpliv, zato ne preseneča, da so priljubljena izbira za poletne obleke.

  • Pomirjujoče in blagodejne Pastelne barve so umirjene in v nas vzbudijo občutke miru in sproščenosti. Oblačila pastelnih barv bodo poskrbela, da boste oddajali mirno in pomirjujočo energijo.
  • Svežina in ženstvenost Pastelni odtenki, kot so roza, metina zelena in baby modra, so že dolgo povezani z ženstvenostjo. Izžarevajo nežno, romantično avro in vam omogočijo, da se počutite bolj graciozno in elegantno.
  • Vsestranski in dopolnjujoči Pastelne barve so izjemno vsestranske in jih je mogoče brez težav kombinirati z različnimi drugimi barvami. Harmonično se ujemajo z nevtralnimi barvami, zato so popolne za ustvarjanje elegantnih in šik poletnih videzov.
  • Lahkotne Poletje je idealen čas za lahkotnost in zračnost pastelnih barv. Pri nošenju lahko pastelne barve ustvarijo iluzijo svežine in lahkotnosti, zato so udobna izbira za toplo vreme.

In kako pastele vključiti v svoj poletni look, brez da izgledate kot sladoled?

Pri vključevanju pastelnih barv v poletno garderobo je možnosti neskončno. Nas navdušujejo te tri!

  • Enobarvna čarovnija, ki jo ustvarite s plastenjem različnih odtenkov iste barve. Ustvarite pastelni videz od glave do peta. Tako lahko nude obleko kombinirate s širokokrajnim slamnikom, poleg se bodo odlično podari ara Shoes Sapporo sandali. Vaša stopala bodo uživala v udobju in mehkobi, ki ju nudita mehka podloga in debelejši podplat!

    Ara Shoes Hawaii
    Ara Shoes Hawaii
  • Subtilno eksplozijo dosežete, ko nevtralnemu kompletu dodate kanček pastelne barve, da vnesete pridih igrivosti. Izberite pastelne dodatke, kot so torbica ali izrazit nakit, ki bodo v trenutku poskrbeli za prefinjen videz, poleg pa se bodo nedvomno podali natikači ara Shoes Hawaii, ki vas bodo zaradi svetlečega efekta nedvomno v mislih popeljali na peščene plaže.
  • Nežni poudarki bodo za vse, ki prisegate na klasiko in pastele uporabljate le v manjših dozah. Uporabite pastelne barve kot poudarke, da polepšate svojo obleko. Izberite na primer sončna očala, šal ali pas v pastelnih barvah, ki bodo dodali subtilen, a očarljiv pridih. Vedno aktualni beli sandal ara Shoes Bilbao bodo kontrast zagoreli koži – mi si jih že predstavljamo v kombinaciji z mornarsko majico in spranimi kavbojkami!

Prepričani smo, da bodo pasteli osvojili tudi vas! Arino obutev najdete v Ara Shop prodajalnah v Ljubljani in Mariboru, trgovinah Mass, La Scarpa, Maximarket, Paprika in drugih po Sloveniji. Najnovejše trende spremljajte na naši uradni Facebook strani ara Shoes Slovenija.

Ponovno se bliža Castle Festival

Intralite d. o. o.
-
0
Ponovno se bliža Castle Festival

Ponovno se bliža nepozaben glasbeni festival, ki bo v tem poletju odmeval po vsej Južni Sloveniji. Castle Festival bo ponovno privabil staro in mlado ter poskrbel za val navdušenja in edinstveno glasbeno izkušnjo, ki jo bo težko pozabiti.

Idilična lokacija ob reki Kolpi poskrbela za vrhunski lineup

Castle Festival se bo že tradicionalno odvijal na idilični lokaciji ob reki Kolpi, v vasi Fara, v občini Kostel, med 3. in 6. avgustom 2023. Za noro vzdušje bodo poskrbeli Klemen Klemen, Dan D, Koala Voice, Mi2, Dubioza Kolektiv, Big Foot Mama, Magnifico, Valentino Kanzyani, Joe Montana, Peznt in mnogi drugi, med katerimi je tudi Let 3, ki je letos Hrvaško zastopal na Evroviziji. Se ti zdi preveč nastopajočih? Ne skrbi. Organizatorji zate pripravljajo kar dva odra.

Kupi vstopnice na spletnem mestu Castle Festivala. Vendar pohiti, saj bližje kot bo festival, dražje bodo. Na spletnem mestu te čaka tudi kamp vstopnica. Pssst, še en namig: festivalsko vstopnico kupi z računom VALÚ, saj je le-ta cenejša.

Posebno doživetje festivala je tudi kampiranje v neokrnjeni naravi. Prihod v kamp je na dan festivala od 10.00 dalje, odhod pa na zadnji dan do 12.00 ure. Lahko pa dokupiš tudi opcijo zgodnjega prihoda v kamp in prispeš že dan pred festivalom. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, da boš v kampu spoznal nove prijatelje, užival v dnevnih aktivnostih, kot so joga, žur na plaži, stand up predstave in šport, ter doživel edinstveno festivalsko izkušnjo. Ne pozabi, da Castle Festival omogoča tudi glamping izkušnjo v vnaprej postavljenih Canvas šotorih.

Castle Festival

Za več informacij in nakup kart za festival, ki ga preprosto nočeš zamuditi, obišči spletno mesto Castle Festivala. Se vidimo ob reki Kolpi!

CASTLE KOLPA MUSIC FESTIVAL 2022 | The Official Aftermovie (short)

Plečnikove nagrade 2023: Kdo jih je prejel? (GALERIJA)

Žiga Kastelic
-
0
Plečnikove nagrade 2023: Kdo jih je prejel? (GALERIJA)

Podeljene so bile Plečnikove nagrade 2023. Na vrtu Plečnikove hiše so ob 50-letnici ustanovitve Sklada arhitekta Jožeta Plečnika podelili tudi nagrade. Kdo so bili prejemniki Plečnikovih nagrad za leto 2022?

Plečnikove nagrade 2022

Predsednik upravnega odbora Sklada arhitekta Jožeta Plečnika, je goste in nagrajence pospremil z uvodnim nagovorom: »Sklad podeljuje nagrade delom, ki povezujejo umetniško imaginacijo s sodobnimi socialnimi, političnimi, ekonomskimi, tehnološkimi in okoljskimi dogajanji, in ki dokazujejo, da njihov avtor ni le aktivni ustvarjalec prostora, ampak celotne družbe. Nadaljuje tudi tradicijo širjenja polja delovanja arhitektov. Ustvarjalci delujejo v avtorskih, multidisciplinarnih skupinah, nagrajena so dela, ki predstavljajo ponovno uporabo prostorov, dela, ki so začasna in nedokončna.«

V sklopu Plečnikove nagrade 2023 se bo letos zvrstilo še več dogodkov, med njimi bo razstava nagrajencev v Plečnikovi hiši med 22. majem in 11. junijem, razstavo Plečnikove nagrade 2023 v galeriji DESSA, ki bo na ogled med 24. majem in 15. junijem ter razstavo Zmagujemo?, ki si jo boste lahko ogledali med 27. junijem in 10. avgustom v Mali galeriji Banke Slovenije. Včeraj, 23. maja, se je odvijala tudi okrogla miza z naslovom Zmagujemo? na temo prihodnosti arhitekturnih nagrad.

Plečnikova nagrada v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila 2022

Plečnikovo nagrado v kategoriji arhitekturne realizacije manjšega merila je prejela Odprta knjižnica osnovne šole Vič avtorjev Matjaža Bolčine, Ernesta Milčinovića in Jana Žonte.

Odprta knjižnica je vzpostavila novo stičišče vednosti in srečevanj v neizkoriščeni šolski avli. Manjši arhitekturni projekt je tako naslovil čustvene, kulturne in socialne vidike družbe.

Odprta knjižnica OŠ Vič
Odprta knjižnica OŠ Vič Foto: on ohs

Plečnikova medalja v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila 2022

Plečnikovo medaljo v kategoriji arhitekturne realizacije večjega merila je prejel Vrtec Kočevje, enota Čebelica arhitektov Jureta Horvata, Ane Kreč in Katje Paternoster ter krajinskih arhitektov Darje Matjašec, Nejca Florjanca in Katje Mali.

Novi prostori vrtca so se z novim urbanim kontekstom, ki se je prilagodil notranjosti vrtca, razvili v petočno vzgojno-igralno krajino. Vrtec je postal laboratorij otrokom, ki pri oblikovanju svojega sveta sprejemajo tudi zunanjega in tako krepijo občutek skupnosti.

Vrtec Kočevje enota čebelica
Vrtec Kočevje enota čebelica Foto: on ohs

Plečnikova medalja v kategoriji javnega prostora 2022

Plečnikovo medaljo v kategoriji javnega prostora je prejel Krater, tipologija mestne divjine, multidisciplinarni kolektiv Krater: Gaja Mežnarić Osole, Andrej Koruza, Danica Sretenović, Rok Oblak, Primož Turnšek, Sebastjan Kovač, Anamari Hrup, Eva Jera Hanžek, Amadeja Smrekar, Altan Jurca Avci in društvo Prostorož.

Krater vzpostavlja nov javni prostor na opuščenem gradbišču. Gre za skupnostni prostor, ki se osredotoča na obstoječi ekosistem flore in favne. Je aktiven in služi kot prototip za obnovo mestnih ekosistemov ter naziva prihodnje strategije razvoja mest.

Krater, tipologija mestne divjine
Krater, tipologija mestne divjine Foto: Amadeja Smrekar on dessa

Plečnikova medalja za bogatitev prostorske kulture

Plečnikovo medaljo za bogatitev prostorske kulture Skupno v skupnosti: Sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture, avtorjev in kuratorjev raziskovalnega projekta, razstave ter knjige: Blaž Babnik Romaniuk, Martina Malešič, Rastko Pečar, Asta Vrečko, Anja Delbello, Aljaž Vesel, Nuša Jurkovič, Samo Kralj, Vid Hajnšek in Jana Jocif.

Projekt Skupno v skupnosti je bil prvič predstavljen na 17. arhitekturnem bienalu v Benetkah, vendar presega njegove okvirje. Predstavljena mreža zadružnih domov nam slika mnogotere umetniške dosežke, ki so v Sloveniji vidni še danes. Izvrstna in dovršena publikacije ter dokumentarni film predstavljata trajno vrednost projekta.

Skupno v skupnosti
Skupno v skupnosti Foto: Janez Marolt on dessa

Štipendija Plečnikovega sklada

Štipendijo Plečnikovega sklada je prejela idejna presnova ekonomsko/zakonodajnega prostora in zasnova potemkinovega mesta na mestu Ljubljana avtorja Sebastjana Cvelbarja. Slednji na nekdanji bencinski črpalki v Ljubljani predlaga inovativno strukturo iz recikliranih gradbenih materialov. Le ta se odziva na različne letne čase, razpoložljive materiale in na potrebe uporabnikov. Projekt ustvarja začasne javne prostore in izziva tradicionalne pristope k arhitekturi mesta, njegovi politiki in ekonomiji.

Sebastjan Cvelbar, idejna presnova ekonomsko/zakonodajnega prostora in zasnova potemkinovega mesta na mestu Ljubljana
Sebastjan Cvelbar, idejna presnova ekonomsko/zakonodajnega prostora in zasnova potemkinovega mesta na mestu Ljubljana Foto: on dessa

Štipendija Plečnikovega sklada

Štipendijo Plečnikovega sklada je prejela Ali lahko gradimo drugače? Idejna zasnova tovarne konopljinega betona v Šmatevžu pri Gomilskem avtorja Lenarta Piana. Poslovni model za revitalizacijo degradiranega industrijskega območja v Savinjski dolini je podroben predlog proizvodnje blokov iz konopljinega betona. Delo z upoštevanjem arhitekture, ekonomije, industrijske proizvodnje, kulturne dediščine, ekologije, krajine in recikliranje predstavlja izvrsten primer celovitega pristopa k urejanju degradiranega prostora.

Ali lahko gradimo drugače?
Ali lahko gradimo drugače? Foto: on dessa

Temperature bodo še bolj ekstremne, razkriva študija

Špela Bošnjak
-
0
Temperature bodo še bolj ekstremne, razkriva študija

Da se naše ozračje segreva, ni sveža novica. Spremembe v ozračju, ki močno vlivajo na vremenske razmere v vseh delih sveta, že nekaj časa niso več spregledane. S tem se je ukvarjala tudi nova študija, ki je analizirala temperature, zabeležene v zadnjih 60 letih v severozahodni Evropi. Ugotovitve so pokazale, da je najvišja poletna temperatura naraščala dvakrat hitreje od najvišje temperature povprečnih poletnih dni.

Raziskava o vplivih segravanja

Nova raziskava, ki jo je vodila Univerza v Oxfordu, je pokazala, da podnebne spremembe povzročajo, da se najbolj vroči dnevi v severozahodni Evropi segrejejo dvakrat hitreje kot povprečni poletni dnevi. Razlika v trendih je najbolj izrazita v Angliji, Walesu in Severni Franciji. Podnebni modeli sicer dobro napovedujejo rast povprečnih temperatur, vendar močno podcenjujejo rast temperatur na najbolj vroče dni.

Heat wave of extreme sun and sky background. Hot weather with global warming concept. Temperature of Summer season.
Foto: Lemon_tm iz iStock

Po besedah vodilnega raziskovalca gre iz podatkov, pridobljenih v novi študiji, sklepati, da bodo ekstremni vročinski dogodki vse pogostejši. Dr. Matthewa Patterson je dejal: »Te ugotovitve poudarjajo dejstvo, da Združeno kraljestvo in sosednje države že doživljajo posledice podnebnih sprememb in da lanski vročinski val ni bil naključje. Oblikovalci politik morajo nujno prilagoditi svojo infrastrukturo in zdravstvene sisteme, da bodo kos vplivom višjih temperatur.«

Študija je nastala na podlagi spremljanja temperaturnih podatkov zadnjih 60 let (1960-2021).Heat Temperature - Thermometer, Warm Sun And Dry Soil - Extreme Climate - contain 3d Rendering

Foto: RomoloTavani iz iStock

Španija je peč Evrope

Čeprav se je najvišja zabeležena temperatura med leti spreminjala, je splošni trend jasno pokazal, da so se najbolj vroči dnevi v severozahodni Evropi segrevali dvakrat hitreje kot povprečni poletni dnevi.

Za Anglijo in Wales se je povprečni poletni dan povečal za približno 0,26 °C na desetletje, medtem ko se je najbolj vroč dan povečal za približno 0,58 °C na desetletje. Vendar hitrejšega segrevanja v najbolj vročih dneh drugje na severni polobli v tolikšni meri k sreči niso opazili.

Razlog za to hitrejše segrevanje najbolj vročih dni glede na povprečne poletne dni še ni pojasnjen. Po besedah ​​dr. Pattersona je to morda posledica najbolj vročih poletnih dni v severozahodni Evropi, ki so pogosto povezani z vročim zrakom, ki prihaja iz Španije na sever. Ker se po do sedaj znanih podatkih Španija segreva hitreje kot severozahodna Evropa, to pomeni, da je zrak, ki prihaja iz te regije, vedno bolj ekstremen glede na zunanji zrak v severozahodni Evropi. Najbolj vroče dni v letu 2022 je povzročil prav oblak vročega zraka, ki je prišel iznad Španije. Vendar so za potrditev tega potrebne nadaljnje raziskave.

Dr. Patterson je dodal: »Razumevanje stopnje segrevanja v najbolj vročih dneh bo pomembno, če želimo izboljšati simulacijo podnebnih modelov ekstremnih dogodkov in narediti natančne napovedi o prihodnji intenzivnosti takih dogodkov. Če naši modeli podcenjujejo dvig ekstremnih temperatur v prihodnjih desetletjih, bomo podcenjevali vplive, ki jih bo to imelo.«

Spain under magnifier.
Foto: Popartic iz iStock

Na segrevanje ozračja se moramo bolje pripraviti

Vročinski valovi, ki bodo očitno postali naša stalnica, niso šala. Gre namreč za hud udarec za našo družbo. Vročina ima namreč velike negativne učinke na energetsko, prometno infrastrukturo in kmetijstvo. Vse pogostejše bodo namreč suše, kjer bomo zelo težko reševali kmetijske izdelke, saj bo veliko pomanjkanje vode vplivalo že na pitno vodo za ljudi. Vročina pa ima hude negativne posledice tudi na zdravje ljudi. Poslabšuje namreč tudi nekatera bolezenska stanja, vključno z boleznimi dihal in srca in ožilja, kar preobremenjuje zdravstvene storitve.

Ugotovitve raziskave bodo, upam, spodbudile odločevalce, da se resneje lotijo ukrepov, ki bodo vsaj nekoliko omilili posledice vročinskih valov.

Young man sitting on dry cracked earth with dead tree. Drought and agriculture and deforestation concept.
Foto: piyaset iz iStock
1...642643644...2.153Stran 643 od 2.153