Kam bodo šli naši davki v letu 2023?

0

Vsem je znana ameriška fraza »šola me ni naučila plačevanja davkov«. Čeprav vemo, da naš sistem obdavčevanja ne deluje tako kot ameriški, pogosto prav tako kot oni nimamo pojma, za kaj gre.

Pogosto slišimo ljudi jamrati, kako država davkoplačevalski denar zapravlja za bedarije. Ministrstvo za finance je v sodelovanju z Uradom Vlade RS za komuniciranje izdelalo in javno objavilo infografiko, ki nazorno prikazuje, kam se bodo stekali naši davki v letu 2023. To so naredili z željo prikaza transparentnega pregleda ključnih informacij.

Kam bodo odhajali naši davki v letu 2023?

»Državni proračun za prihodnje leto smo pripravili v negotovih razmerah, kljub vsemu pa je razvojno naravnan in prinaša dovolj sredstev za omilitev draginje. S 16,7 milijarde evrov bomo tako med drugim pomagali gospodinjstvom in gospodarstvu ter zagotovili energetsko in prehransko varnost. Investicijam bomo namenili rekordno visoka proračunska sredstva,« je zapisalo Ministrstvo za finance.

infografika v obliki tortnega diagrama o državnem proračunu za leto 2023
Foto: on gov.si

Največ denarja se bo vložilo v izobraževanje in šport. Temu sledijo intervencijski programi na drugem in socialna varnost na tretjem mestu. Slednja kategorija bo omogočila deljenje nadomestil za brezposelne, otroških dodatkov, družinskih prejemkov in starševskih nadomestil. Krila bo stroške oskrbe v domovih, rejnine, štipendije in prevoze v šolo. Poleg tega bo pokrivala tudi prehrano učencev, dijakov in študentov.

Veliko pozornosti bo država s pomočjo sredstev namenila tudi izboljšanju varnosti in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami. Okrepila bo kibernetsko varnost in spodbudila modernizacijo policije in vojske.

man figure on black table
Foto: 𝓴𝓘𝓡𝓚 𝕝𝔸𝕀 iz Unsplash

V časi draginje bodo za njeno premagovanje namenili 1,2 milijarde evra za zagotavljanje energetske in prehranske varnosti. Njihov cilj je, »da breme krize pravično razdelimo in da se pomoč premišljeno razdeli ter usmeri k tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Razmere ves čas pozorno spremljamo, ukrepamo postopno, pri tem pa skrbimo tudi za javnofinančno vzdržnost

V državnem proračunu lahko vidimo, da načrtujejo porabo 16,7 milijard evrov, od tega jih bo šlo 13,4 od državnih dohodkov. Ostale 3,3 milijarde bo predstavljal bruto domač proizvod. Poleg tega so v grafiki prikazani tudi deleži proračunskih prihodkov, oziroma podatki o tem, od kod denar zberejo.

taxes, tax consultant, finance
Foto: Alexas_Fotos iz Pixabay

Medtem ko jih velika večina pride od davka na dodano vrednost oziroma davkoplačevalcev (približno pet tisoč evrov) in dohodnine, 1.778 evrov prejmemo od Evropske unije v obliki nepovratnih sredstev ali posojil. Namenili jih bodo okrevanju in odpornosti oziroma jih vlagali v raziskave in reševanje podnebnih izzivov. Ostale investicije bodo namenjene sončnim elektrarnam, zdravstvenim ustanovam, elektrarnam, varovanju okolja, znanosti, varnosti, železnicam in cestam.

Tako naj bi v letošnjem letu denar tekel iz državnega proračuna. Zagotovo se sliši obetavno, sami pa bomo videli, kako uspešni bodo opisani plani.

Kdo je odgovoren za višanje cen študentskih obrokov?

Veliko študentov je presenetilo zvišanje cen študentskih kosil. Zakaj je do tega zvišanja prišlo ter kdo je za to najbolj zaslužen.

Višanje subvencije skozi leta

Višina državne subvencije je določena z Zakonom o subvencioniranju študentske prehrane. Državni zbor je 6. 4. 2022, torej v času vlade Janeza Janše, sprejel Zakon za urejanje položaja študentov, v katerem so med drugim dvignili subvencijo z 2,82 € na 3,5 €. Predlog zakona Kaj pa mi? je nastal na Študentski organizaciji Slovenije. Predlog, ki je sicer zahteval zvišanje subvencije na le 2,92 €, so oblikovali že januarja 2021, dopolnili pa so ga na Odboru za izobraževanje.

Kar 94 % ponudnikov je dvignilo cene obrokov.

Maksimalna cena obroka se določi v javnem razpisu za izbiro ponudnikov subvencionirane študentske prehrane. Razpis objavi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v razpisni komisiji pa sodelujejo tudi predstavniki Študentske organizacije Slovenije. V razpisu, ki je bil objavljen 15. 7. 2022, ko je ministrstvo že vodil Luka Mesec, se je maksimalna cena obroka zvišala z 7€ na 9 €.

Prav maksimalna cena obroka določa, za koliko se lahko cene zvišajo. Če je prej obrok dosegal maksimalno ceno 7 €, smo študenti zaradi državne subvencije zanj plačali 4,18 €. Maksimalna cena se je letos dvignila na 9 €, subvencija pa na 3,5 €, kar pomeni, da najdražji obrok po novem stane 5,5 €.

Woman complaining about expensive restaurant bill
Foto: Pheelings Media iz iStock

Dvig v Ljubljani in drugod po Sloveniji

Na spletni strani Študentske organizacije Slovenije so zapisali, da se bo tako povprečno doplačilo zvišalo za 55 centov. Ta podatek je relativno točen samo za Ljubljano, kjer se je povprečno doplačilo zvišalo za 56 centov. Če pa gledamo celotno Slovenijo, bomo študenti povprečno doplačali kar 1,04 € več kot lani.

Predstavniki Študentske organizacije so zvišanje podprli z utemeljitvijo, da cene živil in stroškov dela naraščajo, ob nespremenjeni ceni obroka pa število ponudnikov pada. Na njihovi spletni strani so zapisali: »Dvig cen obrokov smo zato na ŠOS pričakovali, ob tem pa želeli ponudnike spodbuditi, da s v sistem vključijo oziroma v njem ostanejo.«

V organizaciji prav tako opozarjajo: »Da se bo, skladno z Zakonom o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom, s 1. marcem subvencija ponovno dvignila za predvidoma 10 odstotkov, torej za 36 centov.«

To sicer drži, pomembno pa je vedeti, da lahko tudi ponudniki na podlagi istega zakona zvišajo ceno obroka za toliko, kolikor se zviša prej omenjena subvencija, torej za 36 centov (1. odstavek 3. člena Pravilnika o subvencioniranju študentske prehrane). Takšno zvišanje lahko pričakujemo s 1. avgustom 2023.

Fast delivery, growth of market basket or consumer price index, inflation or growth of food sales concept. Shopping basket with foods on flying rocket. 3d illustration
Foto: Bet_Noire iz iStock

Ali je to ta solidarna prihodnost?

Zanimivo je dejstvo, da je razpis, ki je maksimalno ceno dvignil, nastal na ministrstvu Luke Mesca. Kot odgovorna oseba bi se koordinator Levice moral in mogel zavedati posledic, ki jih je to zvišanje prineslo.

Študenti se sicer zavedamo draginje in pritiska na gospodarstvo, vendar izgleda, da je dvig maksimalne cene obroka namenjen zgolj reševanju gostincev. Ponudniki so si višjo maksimalno ceno izpogajali prav na pogovorih z Ministrstvom in Študentsko organizacijo Slovenije, ki naj bi zastopali interese študentov.

ŠOS je prvič v zgodovini pristal na povišanje maksimalne cene obroka. Problem lahko vidimo v nevarnem precedensu, ki so ga s tem postavili. Ko se bo sprejemal naslednji javni razpis, bodo ponudniki lahko ponovno zahtevali višjo maksimalno ceno obroka tudi z morebitno grožnjo, da bodo sicer izstopili iz sistema subvencionirane študentske prehrane.

Videti je, da sta ŠOS kot tudi Ministrstvo popustila pod gospodarskimi interesi ponudnikov, študentom pa prepustila solidarno reševanje gospodarske krize. Od organizacije, ki predstavlja študente, in od ministrstva, ki ga vodi Luka Mesec, bi pričakovali nekoliko bolj oster nastop pri sprejemanju javnega razpisa.

Okončina sesalca najdena pri fosilu Mikroraptorja

0

Mikroraptor je bil mali oportunistični plenilec v svetu dinozavrov. Prežal je na ribe, ptice, plazilce, manjše dinozavre in sesalce. Zdaj je fosilna najdba razkrila njegov tek oziroma apetit po vsem, kar se je premikalo. A kaj to pomeni za svet dinozavrov?

Pomembna najdba o prehranjevanju dinozavrov

V zgodovini je bilo najdenih le 20 fosilov dinozavrov, kjer je bil zraven skrit še njihov zadnji obrok. Najdba ekipe na čelu s Hansom Larssonom iz Univerze McGill je enaindvajseta v zgodovini. Vse izredno pomembne pri razumevanju prehranjevalnih navad zgodovinskih velikanov. »Sprva nisem mogel verjeti,« je povedal Larsson, ko je v skeletu malega pernatega dinozavra zagledal celo nogo malega sesalca. »Te najdbe so edini dokaz, ki ga imamo o prehranjevanju teh bitij. Izjemna redkost,« je bil navdušen.

Mikroraptor ni bil izbirčen jedec, kot kažejo študije in raziskave. Dinozaverček je bil v celoti pokrit s perjem, predstavlja pa tudi bližnjega sorodnika prvih ptic. Velikosti današnje vrane velja za enega najmanjših dinozavrov. Prvič so ga našli v provinci Liaoning na Kitajskem v začetku leta 2000. »V preteklosti smo že našli ostanke mikroraptorja z ostanki rib, ptic in plazilcev. Ta nova najdba na njegov jedilnik doda še sesalce in potrdi dejstvo, da ni šlo za izbirčnega plenilca,« je povedal profesor Larsson.

»Dejstvo, da ni šlo za specializiranega plenilca, je zelo pomembno,« je povedal vodja študije. Zakaj? Zlahka lahko njegovo vlogo primerjamo z današnjimi lisicami in vranami, saj s svojim širokim spektrom prehranjevanja pridno skrbijo za naš ekosistem. »Ta najdba nam daje dodaten vpogled v ekosistem dinozavrov in kako se je ta dopolnjeval oziroma izpolnjeval,« je še dodal Larsson.

Približana fotografija mikroraptorjevega fosila nam pokaže malo nogo sesalca
Približana fotografija mikroraptorjevega fosila nam pokaže malo nogo sesalca Foto: Hans Larsson on mcgill

Kar 94 % ponudnikov študentske prehrane povišalo cene

0

S 1. januarjem so začele veljati spremembe v sistemu subvencionirane študentske prehrane. Državna subvencija se je z novim letom z 2,82 € zvišala na 3,5 €, maksimalna cena obroka pa s 7 € na 9 €. Kljub višji subvenciji so večino študentov presenetile višje cene obrokov. Na spremembe se je zelo kritično odzvalo že več mladinskih predstavnikov in podmladkov strank.

Kakšne so posledice?

Ker se je maksimalna cena obroka povečala za 2 €, subvencija pa le za 68 centov, moramo študenti za povprečen obrok odšteti kar 1,04 € več kot pred spremembo. Gostinci so priložnost izkoristili, da so zvišali ceno obrokov. Od 267 ponudnikov jih je ceno zvišalo 251, kar predstavlja 94 % vseh.

 

Povišanje subvencije za študentski bon in vrednosti doplačila

Le pri štirih ponudnikih je cena doplačila ostala enaka, kar pomeni, da so ceno zvišali natanko za 68 centov, kolikor znaša dodatna državna subvencija. Pri 12 ponudnikih so se cene doplačila znižale. Dva izmed teh sta polno ceno znižala, trije so ohranili ceno iz leta 2022, ostali pa so ceno dvignili za manj kot vrednost subvencije.

Povišanje subvencije za študentski bon in vrednosti doplačila

Podatki so pridobljeni s spletne aplikacije studentska-prehrana.si, pri čemer je potrebno opozoriti na neskladje med podatki o doplačilu na aplikaciji in dejanskem doplačilu v lokalu. Nekateri študenti so nas namreč opozorili, da so na nekaterih lokacijah plačali manj, kot piše na aplikaciji.

Kot so nam pojasnili na Študentski organizaciji Slovenije, so: »Podatki v aplikaciji preneseni iz sklenjene pogodbe in bi morali biti točni. Imajo pa gostinci možnost kadarkoli znižati ceno obroka, pri čemer morajo to sporočiti matičnemu izvajalcu (ŠOU, ki pokriva območje, kjer deluje ponudnik prehrane).«

Če morda zaslediš podobno neskladje, predstavniki ŠOS prosijo, da jim to čimprej sporočiš.

Povišanje subvencije za študentski bon in vrednosti doplačila

Kaj pravijo kritiki?

Spremembe niso priletele na odobravanje študentov, mnogi med njimi so nestrinjanje delili na javnih omrežjih.

Med prvimi se je oglasil podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Žiga Ciglarič, ki je novosti označil za sramotne. Obenem je opozoril na težavo, da si študent z minimalno urno postavko v eni uri ne more pridelati obroka.

Podobno stališče so izrazili tudi v SDM, podmladku stranke SDS, in v Mladem Forumu, podmladku stranke koalicijske SD. Slednji so prav tako dodali, da se je število ponudnikov v Ljubljani, kjer je možno dobiti obrok brez doplačila, zmanjšalo na 3. Podatek smo preverili in drži, ob tem pa dodajamo, da je v Sloveniji takih ponudnikov vsega skupaj 5, saj sta 2 še v Mariboru.

Mrož z masturbiranjem prekinil ognjemet

0

Novoletni ognjemet v obmorskem mestu Scarborough v Angliji je bil po nasvetu strokovnjakov za divje živali odpovedan zaradi prisotnosti mroža Thora. Posnetek Thorovega videa je viralno zaokrožil po družbenih medijih.

Mrož je bil v zdravem stanju

Inšpektor Kraljeve družbe za preprečevanje krutosti živali (RSPCA) Geoff Edmond je ugotovil, da mrož ni videti bolan ali poškodovan, je pa ljudi spodbudil, naj uživajo v pogledu s spoštljive razdalje, piše 9GAG.

Ker je Thor zaščitene vrste, je bilo območje okoli njega ograjeno, morski strokovnjaki pa so ga pozorno opazovali. Leta 2022 so na Norveškem evtanazirali mroža z vzdevkom Freya zaradi potencialne nevarnosti za varnost ljudi, saj so se mu obiskovalci nenehno bližali, piše The Guardian.

Edmond je dejal: »Razumemo, da je vznemirljivo in nenavadno, da se je mrož začasno naselil, vendar je v njegovem najboljšem interesu, da ga čim bolj pustimo pri miru, zato prosimo ljudi, naj ne pozabijo, da gre za divjo žival, in naj se izogibajo skušnjavi, da bi se mu približali in ga motili. Vse bi radi tudi opozorili, da je mrož zaščiten z Zakonom o divjadi in podeželju iz leta 1981, zato je vznemirjanje živali lahko prekršek.«

Thor naj bi bil decembra prej opažen veliko južneje, ko je plaval v bližini obale Hampshira.

Tretji mrož v zadnjih letih v Združenem kraljestvu

Molly Gray, organizatorka reševanja in skupnosti pri British Divers Marine Life Rescue (BDMLR), je o Thorovem obisku v severnem Yorkshiru povedala: »Mroži tukaj niso ravno običajni, zato si domišljamo, da je to posledica podnebnih sprememb. Med svojimi dolgimi potovanji je našel kraje za počitek in upamo, da se bo zdaj spet odpravil na sever.«

Thor je tretji mrož, ki so ga v zadnjih dveh letih opazili v Združenem kraljestvu. »To bi lahko bil nekakšen vzorec … tako da bi jih lahko videli še več, a kdo ve,« je dejala Gray.

Revija Študent išče mlade novinarje za področje tehnologije

0

Uredništvo revije Študent išče okrepitve! Nudimo študentsko delo za pisca člankov za spletni portal Student.si.

Te zanimajo pametni telefoni, hitri računalniki in nove igre? Potem si pravi za to delo!

🤔 Kaj naj zna tech novinar?

  • Veš, da je nuja amoled 1440p 120 Hz?
  • Z zanimanjem spremljaš barvne vojne (rdeči VS modri in zeleni VS rdeči)?
  • Si vsaj casual gamer? (Omg how dare you? I pwn n00bz evridai with 300 apm wtf ffs?!)

Ne skrbi, ne rabiš 30 let izkušenj sestavljanja računalnikov. Če se ti vsaj sanja, o čem govorimo zgoraj, imaš dovolj znanja, da se preizkusiš. Nimaš nič za izgubiti. 😉 In če pokličeš v naslednje pol ure, dobiš gratis palični mešalnik.

➡️ Nudimo ti:

  • delo v mladi in pozitivni ekipi,
  • prenos znanja, nasvetov in praktičnih izkušenj nate,
  • fleksibilen urnik in delo od doma,
  • redno in stimulativno plačilo,
  • obisk dogodkov (koncertov, predstav, festivalov …) in druge dobrote.

↩️ Od tebe želimo:

  • uspešno navigiranje vejic, sklonov, časov in števil,
  • veselje do pisanja in širjenja informacij,
  • željo po praktičnih izkušnjah in izpopolnjevanju,
  • komunikativnost, natančnost in vestnost pri delu,
  • humor in dobro voljo. 😊

Predhodne izkušnje s področja novinarstva niso potrebne. Svoje briljantne sposobnosti lahko dokažeš na praktičnih testih.

Pisanje je kreativno delo, kjer verjamemo, da ne moreš biti uspešen in duhovit, če si že ob osmih zjutraj priklenjen na pisarniški stol. Zato zahtevamo, da pišeš takrat, ko želiš sam, in tam, kjer si najbolj sproščen.

Če je zvok tipkovnice pesem tvojega srca, imaš željo po ustvarjanju vsebin za mlade ter se vidiš v pozitivni in sproščeni ekipi, si dobrodošel pri nas! Izpolni naš test za tech novinarja.

 

Pet nasvetov, da boste zagotovo izpolnili novoletno zaobljubo

0

Vsako leto enak postopek. Zastavimo si peščico zaobljub z dobrimi nameni. Več gibanja, bolj zdravo prehranjevanja ali morda več prebranih knjig. Navdušeni smo in motivirani, da nam bo tokrat (končno) uspelo spreobrniti življenje na bolje. Nam bo? Odvisno, kako trdno bomo sledili začrtani poti in ne bomo obupali. Vse skupaj bo neprimerno lažje, če se bomo držali petih nasvetov.

Novo leto kot prispodoba za nov začetek je pravi čas, da obrnemo list in se odločimo za spremembe, ki bodo tok življenja preusmerile v boljšo smer. Po raziskavi organizacije Expat Insider se pri novoletnih zaobljubah pogosteje osredotočamo na spremembe življenjskega sloga. Po drugi strani pa raziskava švedskih raziskovalcev na univerzi v Stockholmu kaže, da so cilji pogosto povezani tudi za počutjem. Približno 33 odstotkov vprašanih se je odločilo za več telesne dejavnosti, 20 odstotkov želi znižati telesno težo in 13 odstotkov spremeniti prehranjevalne navade, medtem ko se je 9 odstotkov ambiciozno odločilo za osebnostni razvoj.

Kljub nespornim dobrim namenom se vedno znova izkaže, da se zelo težko držimo zaobljub dlje kot do valentinovega. Tako meni 30 odstotkov sodelujočih v raziskavi švedskih raziskovalcev in celo 80 odstotkov v raziskavi Expat Insiderja.

Sprejemanje zaobljub je preprosto. Na žalost pa se jim enako preprosto tudi odpovemo. Spreminjanje utečenih navad zahteva čas in energijo. Na kar dostikrat pozabimo. Radi zanemarimo stroške in trud, ki so potrebni, da bi dosegli zastavljeno spremembo. Ko začnemo razmišljati o tem, hitro najdemo cel kup izgovorov. Prepričamo se, da nam je že spodletelo, kar slabo vpliva na samozavest in predvsem motivacijo. Za oblikovanje nove navade so potrebni približno trije meseci, ko moramo ohranjati motivacijo in ne vreči puške v koruzo. Motivacijo delimo na štiri faze: iniciacije, vztrajanje, vzdrževanje in dokončevanje. Pomembno je, da v nobeni ne obupamo. Največkrat se to pripeti v fazi vzdrževanja, ko se nam zazdi, da si po uspešno zaključeni fazi vztrajanja lahko privoščimo manjša odstopanja.

»Naprej me žene predvsem to, da verjamem, da še vedno zmorem smučati hitro, se boriti za najvišja mesta. Lahko rečem, da obožujem svojo službo. In dokler bom verjela, tudi če mi ostali pravijo, da bi se morala posloviti, bom vztrajala. Nenazadnje, če bi se v karieri ozirala na mnenja, da bi morala končati, potem bi to morala storiti že pred leti. Potem tudi ne bi prišlo do uspehov in zmag. Če verjamemo v to, kar počnemo, je to dovolj velik razlog, da vztrajamo,« je v intervjuju povedala naša vrhunska športnica Ilka Štuhec.

Kadar je v središču novoletnih zaobljub izboljšanje telesne pripravljenosti, spreminjanje prehranjevalnih navad ali usmeritve v samorazvoj in se sprašujete, kako ohraniti motivacijo ter se držati odločitev, da bi dosegli zastavljene cilje, takrat pomaga teh 5 preprostih nasvetov.

Natančno določite cilj.

Namesto ohlapnega, kot je na primer, »želim shujšati«, si zastavite jasen cilj. »Z vadbo v fitnesu 3-krat tedensko bom izgubil 5 kilogramom. Ali v primeru, ko je cilj več gibanja. »Vsak dan bom naredil 10 tisoč korakov«. Če natančno vemo, kaj želimo in kako bomo to dosegli, močno povečamo možnosti, da bo cilj dosežen.

Zaobljuba naj bo skladna z osebnimi vrednotami

Vedno bomo naredili vse, kar je v naši moči in bomo bolje motivirani doseči cilj, katerega pomen je globoko zakoreninjen v osebne vrednote. Na primer. Pogosteje boste telovadili, če boste to počeli zato, da bi se počutili bolje in gradili samozavest, kot zaradi lepšega videza na družbenih omrežjih.

Pravilno oblikujete namero

Motivacijska teorija »X« in »Y« je učinkovit, kadar želite poglobiti znanje, prebrati več knjig, poslušati več podkastov ali sodelovati na več seminarjih. Da je uspešna, morate pravilno oblikovati namero. Če se zgodi »X«, potem bom naredil »Y«. Na primer: »takoj ko pridem domov, bom začel brati knjigo«. Tehnika omogoča, da zelo natančno določimo, kaj, kdaj in kako bomo nekaj dosegli. Znanstvene raziskave Petra Gollwitzerja dokazujejo, da na ta način lahko povečamo uspešnost doseganja zastavljenega cilja za med 200 in 300 odstotki.

Vizualizacija procesa

Prestavljajte si pot. Posamezne korake, ki so potrebni, da bi dosegli zastavljen cilj. Nikar se ne osredotočajte samo na pozitiven izid, kajti ta največkrat odvrača od akcije. Pomembno je, da si zastavimo skladen načrt, ki vključuje, kaj storiti v nepredvidljivih razmerah. Ko gre kaj narobe. Zaobljube vedno zahtevajo žrtvovanje. Vizualizacija, kaj storiti, ko se pojavijo težave, pa pomaga, da se lažje soočimo z negativnimi mislimi. Občutek zadovoljstva in veselja, ko jih premagamo, je zato toliko večji.

Ocenite napredek

Da bi se odzvali na potrebe uporabnikov, podjetja nepretrgoma razvijajo nova orodja, ki pomagajo doseči zastavljene cilje in strasti. Nekatere sodobne tehnologije delujejo motivacijsko. Dokaz o majhnem napredku sproži naval pozitivnih čustev in spodbudi, da smo še bolj dejavni. Zato je vredno spremljati napredek in izkoristiti izdelke, ki so na voljo, da bomo lažje dosegli zastavljene osebne cilje.

»Zavedamo se, kako pomembna je podpora novih tehnologij pri ohranjanju motivacije, zato izdelke oblikujemo za ljudi in njihove potrebe,« je dejal Matjaž Kermelj iz Huaweia. »Zahvaljujoč napravam podjetja Huawei bo izpolnjevanje novoletnih zaobljub lažje in prijetnejše. Športne ter cilje izboljšanja počutja in zdravja vam bo pomagala izpolniti inovativna pametna ura Huawei Watch GT 3 Pro. Ponuja več kot 100 športnih načinov in obenem omogoča, da si ustvarite pametne poosebljene načrte vadb skladne s sposobnostmi, zgodovino dejavnosti in zastavljenimi osebnimi cilji. V primeru, da ste na poti osebnostnega razvoja, potem se pri poslušanju podkastov ali učenju tujega jezika odlično obnesejo napredne brezžične slušalke Huawei FreeBuds Pro 2 z izredno učinkovitim odpravljanjem hrupa. Omeniti moram najmanj še vrhunska pametna telefona Huawei Mate 50 Pro in Huawei nova 10, ki vam v vsakem trenutku omogočata dostop do neokrnjenega nabora aplikacij v trgovini AppGallery

Huawei bo z vami naslednjih 365 dni, da bi vam pomagal vztrajati pri izpolnjevanju novoletnih zaobljub. Vabljeni, da spremljate računa na Instagramu in Fecebooku, kjer boste redno obveščeni o tehnoloških novostih in kako vam pametna tehnologija pomaga do uspešnega in zdravega življenja.

Višja subvencija študentskih bonov, ampak tudi doplačil

0

Subvencija za študentsko prehrano se je z novim letom povišala na 3,50 evra. Vendar v veliki večini restavracij se je povišala tudi cena obrokov, kar pomeni, da je v teh restavracijah tudi doplačilo za obrok višje. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je namreč zaradi vse višjih cen živil letos prvič, odkar obstajajo študentski boni, ponudnikom zvišala maksimalno ceno obroka, ki jo lahko študentom zaračunajo, saj bi sicer »v prihodnjih nekaj letih ostali brez ponudnikov študentske prehrane«. Nič kaj prijetno novoletno darilo.

Najdražji obroki z doplačilom 5,50 evra

Prvi dan novega leta je ŠOS sporočila, da se subvencija za študentsko prehrano zvišuje z 2,82 na 3,50 evra. To bi pomenilo, da bi študentje z novim letom za obrok plačevali 68 centov manj. Vendar zaradi zvišanja cen obrokov je tako tudi doplačilo za obrok višje. V praksi to pomeni, da morajo študenti za najdražje obroke doplačati 5,50 evra.

Višje cene obrokov
Foto: ŠOS Facebook

Najdražja ponudba študentske prehrane je običajno tista, ki nudi največji in najbolj kakovosten obrok. Ponavadi velja, da cenejši ponudniki večinoma ponujajo le hitro hrano, majhne porcije ali prigrizke.

Odziv Mladega foruma SD

Na podražitev študentske prehrane se je odzval Mladi forum SD.

Študentke in študentje smo se z začetkom novega leta nadejali povečanja subvencije prehrane v okviru študentskih bonov. Povečanje smo dobili, ob njem pa  se je zvišalo tudi največje možno doplačilo k obroku. Tako se je kljub dodatnim sedemdesetim centom k študentskem bonu doplačilo povečalo za 1,33€. Restavracije so to priložnost izkoristile in tako študenti in študentke zdaj namesto sedemdeset centov manj, za obrok plačujemo kar pet evrov in pol. Skupaj s subvencijo to nanese na devet evrov za obrok. Poleg tega se je izbor ponudnikov prehrane na študentske bone brez doplačila zmanjšal na celih tri v Ljubljani.

 

Alarmantno stanje urejenosti študentske prehrane pri nas nam prikaže tudi dejstvo, da je trenutno največje doplačilo za obrok (5,50€) višje od minimalne postavke za študentsko delo (5,21€). Slovenija je ena redkih (če ne celo edinih) držav v Evropi, ki študentom prehrano subvencionira na tak način že več desetletij, ob pomanjkanju novejše alternative so tako študentski boni predstavljali prakso zagotavljanja vsaj enega toplega obroka na dan študentom in študentkam, ki si ga drugače ne bi mogli privoščiti.

 

Če želimo spodbujati mlade k študiju, moramo v času, ko se vsi stroški eksponentno večajo, zagotoviti minimalno kvaliteten in zdrav obrok na dan. Ob vedno rastočih stroških in težavah, ki se na področju študentske hrane pojavljajo, je na mestu vprašanje o delovanju in smiselnosti takšnega sistema kot ga imamo danes. Smotrno bi bilo potrebno razmisliti o prenovi te zelo pomembne finančne pomoči, ki pomembno olajša študij, da bo bolj privlačna za ponudnike in cenejša za mlade.

 

Na trenutno ureditev, ki v študentski populaciji vzbuja ogorčenje, pa so tako kot predstavniške organizacije ponosne zgleda edinole študentske organizacije – ki bi namesto hvale s slabimi ukrepi, morale študentom prisluhniti in se boriti za njihove interese.

Zvišanje cene prehrane
Foto: Mladi Forum SD Facebook

Kaj je gen »nemogoče je pojesti samo en čips«?

0

Visokokalorična hrana z veliko maščob, olja in sladkorja je lahko zelo okusna, vendar pogosto povzroča prenajedanje, ki vodi v debelost in velike zdravstvene težave. Toda kaj spodbuja možgane, da povzročajo prenajedanje?

Za debelost je kriv gen koaktivator 1

Nedavno je postalo jasno, da je z debelostjo pri ljudeh povezan gen, imenovan koaktivator 1, ki ga uravnava CREB (CREB-Regulated Transcription Coactivator 1 – CRTC1). Ko mišim izbrišemo CRTC1, postanejo debele, kar kaže, da delovanje CRTC1 zavira debelost. Ker pa se CRTC1 izraža v vseh nevronih v možganih, specifični nevroni, odgovorni za zaviranje debelosti, in mehanizem, prisoten v teh nevronih, niso bili znani.

Childhood obesity problem and weight loss. Fat boy at a nutritionist appointment. Overweight boy consulting with doctor in office. Doctor examining fat boy in clinic. Doctor measuring overweight boy.
Nedavno je postalo jasno, da je z debelostjo pri ljudeh povezan gen, imenovan koaktivator 1, ki ga uravnava CREB (CREB-Regulated Transcription Coactivator 1 – CRTC1). Foto: ELENA BESSONOVA iz iStock

Razjasnjevanja se je lotila raziskovalna skupina

Da bi razjasnili mehanizem, s katerim CRTC1 zavira debelost, se je raziskovalna skupina pod vodstvom izrednega profesorja Shigenobuja Matsumure s Podiplomske šole za človeško življenje in ekologijo na Univerzi Osaka Metropolitan osredotočila na nevrone, ki izražajo receptor melanokortin-4 (MC4R). Domnevali so, da izražanje CRTC1 v nevronih, ki izražajo MC4R, zavira debelost, saj je znano, da mutacije v genu MC4R povzročajo debelost. Zato so ustvarili sev miši, ki normalno izražajo CRTC1, razen v nevronih, ki izražajo MC4R, kjer je njegovo izražanje blokirano, da bi preverili, kako izguba CRTC1 v teh nevronih vpliva na debelost in sladkorno bolezen.

Fat woman, fat belly, plump, obese woman holding excess belly fat with measuring tape on beige background, female diet lifestyle concept
Mutacije v genu MC4R povzročajo debelost. Foto: Irina Shatilova iz iStock

Pri miših brez CRTC1 v nevronih, ki izražajo MC4R, se telesna teža v primerjavi s kontrolnimi mišmi ni spremenila, če so jih hranili s standardno prehrano. Ko pa so miši s pomanjkljivim CRTC1 gojili na prehrani z visoko vsebnostjo maščob, so se prenajedle, nato so postale bistveno bolj debele kot kontrolne miši in razvile sladkorno bolezen.

»Ta študija je razkrila vlogo, ki jo ima gen CRTC1 v možganih, in del mehanizma, ki nam preprečuje prenajedanje z visokokalorično, mastno in sladko hrano,« je dejal profesor Matsumura. »Upamo, da bo to pripomoglo k boljšemu razumevanju tega, kaj povzroča prenajedanje,« je še dodal.

Women's legs on the scales, close-up of a measuring tape, the concept of losing weight, healthy lifestyle.
»Ta študija je razkrila vlogo, ki jo ima gen CRTC1 v možganih, in del mehanizma, ki nam preprečuje prenajedanje z visokokalorično, mastno in sladko hrano.« Foto: puhimec iz iStock

Jernej Vrtovec: »Davkoplačevalci ne smejo nositi bremena napak politike«

0

»V vašem prispevku ste omenili vzporednico med bančno luknjo in dokapitalizacijo HSE-ja. Tista bančna luknja in sanacija bančnega sistema sta imeli velike posledice na razumevanje, kako deluje bančni sistem. Zdaj se pa zdi, da gredo velike vsote denarja – 800 milijonov za državna poroštva in 500 milijonov evrov za dokaptializacijo HSE – preprosto mimo,« je bil v oddaji Tarča jasen poslanec NSi Jernej Vrtovec.

Nedelujoč poslovni model elektroenergetskih podjetij

Nekdanji minister je tudi opozoril na nedelujoč poslovni model slovenskih elektroenergetskih podjetij. »Ta, ki ga imamo, ne deluje. Poslovni model prodaje električne energije vnaprej, ko se 50 odstotkov proizvedene energije proda že eno leto vnaprej, ne deluje več. Če je deloval v času stabilnih cen električne energije, sedaj v času cen, ki močno nihajo, ne deluje več,« je poudaril.

Poslanec Vrtovec je zato javno izrazil pričakovanje, da poslovodstva teh družb čim prej zamenjajo omenjeni poslovni model. »Sistem je potreben prenove. Kot državljan in davkoplačevalec pa potrebujem zagotovilo, da me to ne bo še dodatno obremenilo. Sedaj davkoplačevalci iz svoje denarnice, se pravi preko proračuna, namenijo velike vsote denarja v ta sistem, ki ima proizvodnjo in prodajo,« je poudaril Vrtovec.

V nadaljevanju je poudaril tudi pomen preudarnega ravnanja energetskih družb v luči energetske krize. »GEN deluje kot podjetje in pomembno je, na kakšen način in kdo bo nenazadnje zaradi regulacije na prodajno ceno električne energije, pokril te stroške? Ali pa bomo spet davkoplačevalci tisti, ki bomo pokrili te povišane stroške, ki nastanejo podjetjem. Kot davkoplačevalec bi od direktorja želel slišati ta odgovor in predvsem, kaj lahko pričakujemo v prihajajočih mesecih,« je dodal Vrtovec.

Problematika TEŠ-a

Dotaknili so se tudi problematike TEŠ-a. Vrtovec je dejal, da je projekt TEŠ simbol korupcije in klientelizma ter je med vsemi projekti v Sloveniji narejen na napačnih predpostavkah. »Država je izgubila 400 milijonov evrov danih poroštev. Ampak ob tem, ko se zdaj pogovarjamo o premogovniku in drži, da 40 odstotkov električne energije v Sloveniji dobimo iz TEŠ-a in da smo odvisni od premogovnika, se moramo pogovarjati o tem, kako bomo to finančno luknjo brez dna tudi dolgoročno, srednjeročno in sistemsko zaprli ter naredili nekaj drugega. To lahko naredimo z novimi tehnologijami,« je poudaril Jernej Vrtovec in dodal: »Zavezani smo k določenim okoljskim ciljem in želim si, da dokument, ki smo ga mi sprejeli, da se TEŠ zapre do leta 2033, tudi doseže.«

»Bistveno je, da davkoplačevalci tudi v bodoče ne nosijo tolikšnega bremena te luknje, o kateri danes govorimo. Sem malce skeptičen, da bo HSE ob vseh tveganjih, ki obstajajo, uspel v naslednjem letu vrniti ta znesek nazaj. Si pa tega absolutno želim,« je oddajo zaključil Vrtovec.