Kaj praviš, ali potrebuje mladoletniški kazenskopravni sistem v Sloveniji izboljšavo? Prav o tem so govorili na Ministrstvu za pravosodje. V tem tednu je potekal sestanek svetovalne skupine v okviru projekta Izboljšanje mladoletniškega kazenskopravnega sistema in okrepitev izobraževanja ter usposabljanja zaporskega osebja.
Sestanek o izboljšanju mladostniškega kazensko-pravnega sistema
»Verjamem, da se vsi zavedamo, da mladoletniki potrebujejo celosten pristop in celostno obravnavo, ki zna in zmore zaznati in seveda tudi nasloviti težave mladoletnikov, njihove potrebe, jim nuditi celovito pomoč in podporo. Država mora zagotoviti celovit, notranje povezan, dobro delujoč sistem, v katerem bodo dobro usposobljeni strokovnjaki z različnih področij v vsakem konkretnem primeru s skupnim sodelovanjem pravočasno zagotovili vso potrebno pomoč in podporo mladoletnikom,« je povedala ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan.
V okviru projekta Izboljšanje mladoletniškega kazenskopravnega sistema in okrepitev izobraževanja ter usposabljanja zaporskega osebja poteka temeljita analiza stanja na področju obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Ta bo obenem tudi izhodišče za prihodnje izboljšave tega področja. Predstavljene so bile ugotovitve strokovnjakov. Ti so analizirali zakonodajo, pregledali teoretična dognanja, opravili razgovore z ljudmi iz prakse in pregledali več kot 300 tožilskih in sodnih spisov. Pripravlja se tudi primerjalna analiza, za katero ministrstvo želi, da ponudi primere dobrih praks, ki so se uspešno uveljavile v drugih evropskih državah.
Ministrstvo za pravosodje je ob tem zapisalo: »Na ministrstvu se zavedamo, kako zelo pomembno je zagotoviti hiter potek samega kazenskega postopka, čim bolj zgodnjo ugotovitev vseh okoliščin glede mladoletnika po zaznavi kaznivega dejanja in čim prejšnje nudenje potrebne pomoči. To je mogoče le s celostnim pristopom in celostno obravnavo, ki naslavlja težave mladoletnikov, njihove potrebe in se nanje tudi ustrezno odzvati.«
Izboljšava je možna le s skupnimi močmi in sodelovanjem
Na sestanku so se predstavili predstavniki sodišča, državnega tožilstva, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Ministrstva za zdravje. Vsi so se strinjali, da je izjemnega pomena medsebojno sodelovanje na vseh ravneh. Na politični, strokovni in normativni ravni. Le s skupnimi močmi je možno nasloviti vse izzive v obravnavi mladoletnikov – na način, da bo kazenski postopek hiter in dejansko usmerjen v zagotavljanje mladoletnikove največje koristi.
Spoznavanje starodavnih civilizacij Latinske Amerike je bila v našem razredu ena izmed zanimivejših tem pri pouku zgodovine in geografije. Vsi smo strigli z ušesi, ko smo poslušali o njihovi napredni tehnologiji ter bogatem astronomskem in medicinskem znanju. Čudili smo se njihovim praznikom in zgražali nad človeškimi žrtvovanji. Pred testom smo se pridno naučili našteti, katere bolezni so Evropejci prinesli v njihove dežele in katere sadeže ter produkte so uvažali nazaj domov. Med drugim tudi velecenjeni in v kulinariki predvsem revolucionarni – kakav.
Kakav kot posebna dobrina za višje sloje
Leta je veljalo za resnično prepričanje, da je bil kakav posebna dobrina, dostopna zgolj višjim slojem. Po eni strani plemstvu, ki je v njem uživalo in po drugi duhovnikom, ki so ga uporabljali pri verskih obredih. Smatralo se ga je za pijačo bogov, za božje darilo. Poleg tega so se kakavova zrna uporabljala tudi kot valuta.
Nedavne raziskave Anabele Ford in Mattanjaha de Vriesa iz Univerze v Kaliforniji Santa Barbara razkrivajo, da smo vsa leta živeli v zmoti in otrokom predajali napačno znanje. Do sedaj so raziskovalci predvidevali, da je bil kakav eksluzivno dostopen višjim socialnim slojem, ker so njegove ostanke našli v vazah, ki so jim pripadale. Uživali so ga v obliki vročega napitka. Pred kratkim so začeli z analizo druge vrste keramične posode, ki je v sebi skrivala presenetljive rezultate.
Je bil kakav torej res le za bogate?
Ford in de Vries sta analizirala 54 koščkov keramike pripadajoče stari majski civilizaciji, ki so bili najdeni na območju mesta El Pilar, med Gvatemalo in Belizejem. Iskala sta vsebnost določenih kemijskih elementov, ki so prisotni v kakavu; kofein, teobromin in teofilin. Našli so jih tudi na posodah nižjih slojev – tudi tistih, ki so ga gojili. Na krožnikih so kakav najbrž servirali kot omako (mole poblano), v vrčih kot segreto pijačo, sklede pa so uporabljali za njegovo mešanje in pripravo.
Danes torej ne moremo več zanikati, da je bila uporaba kakava razširjena med vsemi sloji. To odkritje nam odpira vrsto vprašanj predvsem o priskrbovanju kakava ter njegovi distribuciji.
»Mattenjah (de Vries) in njegovi študenti so v kemijski raziskavi naleteli na možnost zaznavanja teofilina, specifične sestavine kakava, ki je ni mogoče zamenjati za nekaj drugega. Njegovo delo ni bilo arheološke narave, a je odkril potencial za interdisciplinarni projekt.«
Predsedniške volitve bodo v nedeljo, 23. oktobra. Ker je pomembno, da se tudi mladi odpravijo na volišča in soodločajo o svoji prihodnosti, smo zate vseh sedem predsedniških kandidatov in kandidatk povprašali o temah, ki zadevajo predvsem mlade.
Kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar je pravnica, delala je na vrhovnem sodišču, bila pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja in informacijska pooblaščenka. Več kot desetletje je delala kot novinarka in voditeljica v domačih in tujih medijih. Njen dolg seznam izkušenj vključuje med drugim tudi, da je bila predsednica Rdečega Križa Slovenije, Skupnega nadzornega organa za Europol in Sveta za odziv na sovražni govor pri Mirovnem inštitutu. Je žena in mati, športnica, rada sede na motor, vrtnari, peče, igra tarok, bere.
Kandidatko za predsednico države Natašo Pirc Musar smo povprašali, kaj meni o stanovanjski problematiki, študentskih domovih in duševnih stiskah mladih. Kaj bi naredila drugače od predsednika Pahorja in česa se spominja iz svojih študentskih let?
Nataša Pirc Musar l Foto: Mateja Jordović Potočnik
Začnimo s po eni strani najlažjim, po drugi pa najtežjim vprašanjem – zakaj kandidirate?
Veliko so me ob zadnjih nekaj volitvah vabili v politiko in v stranke, tudi v vlado. Pa sem to zavračala. V izvršni funkciji se ne vidim. Zadnjih 20 let se ukvarjam s temeljnimi človekovimi pravicami, z vladavino prava. Nekaj resnično zaupanja vrednih ljudi in ljudi, ki jih globoko spoštujem, me je letos ponovno nagovorilo. Po temeljitem premisleku in po iskreni podpori v družini sem se odločila. Predsedniška funkcija, ki jo vidim kot branik ustave in človekovih pravic, mi je zelo blizu. Prav s te pozicije lahko vse, kar znam, kar zmorem in kar sem se naučila, najbolj koristno prenesem ljudem.
Če pogledate zadnjih nekaj let predsednikovanja Boruta Pahorja, kaj bi vi naredili bolje?
Nedvomno gre pri predsedniku Pahorju pohvaliti njegovo mednarodno delovanje in prizadevanja za spravo. Kljub temu pa menim, da je bil predsednik Pahor ob ključnih trenutkih, ko bi bilo potrebno opozoriti na demokratične odklone, tiho. Še posebej je bilo to izrazito v času covidne pandemije, ko je takratna vlada vladala in omejevala človekove pravice z odloki. Sama ne bom tiho. Ob najavi kandidature sem zapisala, da se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj.
Predsednik republike zastopa vse, tudi mlade, ki berejo ta intervju. Kaj menite glede stanovanjske oziroma bivanjske problematike, ki povzroča stisko predvsem mladim in s tem zakasnjuje njihovo osamosvojitev? Kako bi se tega lotili?
Premalo se zavedamo, da je uspešna stanovanjska politika, usmerjena v mlade, tudi eden od temeljev gospodarskega razvoja in rasti na vseh ravneh, od lokalne do globalne. Izzivi mladih pa se pri nas začnejo že s pomanjkanjem postelj v študentskih domovih, neurejenosti njihovih namestitev, visokih cenah pri zasebnikih. Sama se zavedam pomena in prispevka, ki ga mladi dajete družbi danes in še posebej dolgoročno. Če stanovanjska politika ne bo sposobna omogočiti dostopnih možnosti in priložnosti, da si doma ustvarite družino, kariero, boste vse to iskali drugod. Tega si res ne želim in moja prizadevanja bodo nedvomno usmerjena v to, da vse svoje potenciale uresničite doma.
Bi podprli, da bi se del proračuna namenil za izgradnjo novih študentskih domov, s čimer bi tudi nekoliko razbremenili nepremičninski trg?
Seveda, o tem ni nikakršnega dvoma, izziv glede tega sem omenila že v prejšnjem vprašanju.
Bivanjske skrbi velikokrat spremljajo zaposlitvene. Mladi se soočajo z zahtevnim trgom dela, veliko jih dela prekarno, zaradi česar so v negotovosti in strahu pred izgubo zaposlitve, usposobljen kader beži v tujino itd. Kako bi lahko država pripomogla k boljšim delovnim razmeram in s tem hitrejšo osamosvojitvijo mladih?
Dobri delodajalci se že danes obnašajo odgovorno do svojih zaposlenih. Zavedajo se, da njihove konkurenčnosti na trgu ne ustvarjajo stroji in tehnologija, saj je ta za denar na voljo povsod po svetu, temveč njihovi zaposleni s svojimi idejami, znanjem, s potencialom, da kreirajo spremembe, novosti, preboje. Vsesplošen dvig odgovornega odnosa do zaposlenih je vsekakor potreben in zahteva še precej izobraževanja in ozaveščanja med delodajalci. Precej pa je k spremembi odnosa do zaposlenih prispevala pandemija, ki je iz določenih panog tako rekoč posrkala na tisoče zaposlenih. Delodajalci so se soočili z dejstvom, da brez dobrih zaposlenih ni posla. Danes imamo tako najnižjo stopnjo brezposelnosti. Ponoven razcvet štipendiranja, različne oblike stimuliranja, kot so stanovanja, vrtci v podjetjih in podobno je le nekaj možnih vzvodov, ki jih že uporabljajo v tujini. Nekaj mora za rešitev tega izziva narediti politika, drugi del pa delodajalci.
Nataša Pirc Musar l Foto: Mateja Jordović Potočnik
Mlade skrbi, v kakšnem svetu bodo odraščali. Je skrb za okolje in prihodnost Zemlje med vašimi prioritetami?
Nedvomno je to ena od mojih prioritet in to prav zaradi vas, mladih, ki smo vam dolžni prepustiti ta planet v dobri kondiciji. Ključna sporočila sem ujela tudi v kratek film, ki je objavljen na moji spletni strani. Za problematiko podnebnih sprememb bom v svojem kabinetu, v kolikor bom izvoljena, angažirala tudi svetovalca ali svetovalko, kar bo tematiko podnebnih sprememb in ekosistemov nenehno ohranjalo v centru pozornosti.
Raziskave med mladimi beležijo visoko stopnjo duševnih stisk, ki se je z izolacijo in drugimi ukrepi med pandemijo še povečala. Zagovarjate ureditev zakonodaje na področju duševnega zdravja?
Seveda, vsekakor. Bolniki z duševnimi stiskami so prevečkrat stigmatizirani in potisnjeni na družbeni rob. Zato je primerna zakonodaja okvir, znotraj katerega se tudi za tovrstne bolezni oblikujejo sistemske rešitve in vsakomur, ki ga bolezen doleti, omogoči ustrezno obravnavo.
Kaj bi odgovorili tistim, ki mislijo, da je predsednik republike dejansko zgolj funkcija in nima velike vrednosti?
Vsem tovrstnim skeptikom bi sporočila, da nimajo prav. Predsednik ali predsednica države je najvišji funkcionar v republiki, izvoljen neposredno, z voljo ljudstva. Izvoljen ali izvoljena je z večino glasov, ki mu jih oziroma ji namenijo volivci in volivke, ki pridejo na volišča. To funkciji daje izjemno veliko legitimiteto in moralno moč, avtoriteto in tudi odgovornost. Zato je funkcija predsednice države mnogo več kot le nekaj alinej, zapisanih na papirju. Predsednica ima številne vzvode, kot so organizacija posvetov o ključnih temah, ki tarejo družbo ali povabilo odločevalcem na pogovor in iskanje poenotenja na vsebinah, ki so prednostne, da se zagotovi razvoj in blaginja državljanov in državljank. Predsednica je pomemben sooblikovalec zunanje politike države, graditelj dobrih mednarodnih odnosov, ugleda in veljave države v mednarodnem prostoru. Znotraj pa morebiti celo najbolj pomemben branik ustave, ustavnega reda, človekovih pravic. Predsednik s svojimi stališči daje pomembnost, osvetljuje in opozarja na vsebine, ki zahtevajo pozornost odločevalcev ali državljanov in državljank.
Mladi so prihodnost, vendar jih je večina precej oddaljena od političnega dogajanja. Kako se jim boste približali?
Politične stranke sicer v svojih programih pogosto navajajo rešitve za problematiko vas, mladih. Vendar te obljube po volitvah večinoma ostanejo neizpolnjene. Zato mladi izgubljate zaupanje v politiko, saj se zdi, da na vas politični predstavniki prevečkrat pozabijo. Tega se zelo zavedam. Na drugi strani pa sem prepričana, da ste mladi že danes zelo blizu mojim stališčem, saj se temam, ki zadevajo vas, intenzivno posvečam. Če bom izvoljena, bom zgled povezovanja tako s posameznimi generacijami, kot tudi medgeneracijsko. Gotovo bodo v mojem programu posveti za mlade, v katerih bomo odpirali teme, ki so za vas ključne. Med temi pa bo govor tudi o volitvah, kot prazniku demokracije in priložnosti, da izrazite vaše stališče. Na volitvah se praviloma odloča o prihodnosti, o tem, kaj se bo z družbo dogajalo, kdo jo bo vodil v naslednjih štirih, petih letih, pa tudi v precej bolj oddaljeni prihodnosti. Kadarkoli pa se odloča o prihodnosti, je to stvar in čas mladih.
Nam lahko za konec zaupate svoj najljubši spomin iz študentskih let?
Lepih študentskih spominov je veliko. Če bi morala katerega posebej izpostaviti, pa je to letenje za Adrio Airways in Croatio Airlines. Stevardesa sem bila skoraj celotno študentsko obdobje. Prijetni so bili tudi klepeti in druženja s sošolci in sošolkami, z mnogimi imam še danes stike. Vedno sem rada v družbi, nisem volk samotar.
Če boš med koncem tedna ostal v kraju študija, to ni izgovor, da se ne odpraviš na volišče in v nedeljo oddaš svoj glas na predsedniških volitvah. Do srede lahko namreč še oddaš vlogo za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča.
Omnia volišča za volivce izven svojega okraja in za izseljence
Volivci, ki bodo na volilno nedeljo izven kraja svojega stalnega prebivališča, lahko glasujejo na tako imenovanih omnia voliščih.
Na omnia voliščih lahko glasujejo tudi tudi izseljenci, torej volivci s stalnim prebivališčem v tujini, ki bodo na dan glasovanja v Sloveniji. O tej nameri bodo obveščena diplomatsko-konzularna predstavništva Slovenije v tujini, kjer so izseljenci vpisani v volilne imenike.
Vlogo je treba oddati do srede
Volivec, ki želi glasovati izven svojega okraja, mora to sporočiti okrajni volilni komisiji, kjer ima stalno prebivališče. Izseljenci pa o tem obvestijo Državno volilno komisijo.
Oboji to storijo na portalu eUprava, in sicer z oddajo vlogez e-identiteto ali brez e-identitete. Volivec mora oddati vlogo najkasneje 3 dni pred dnevom glasovanja, v tem primeru do vključno 19. oktobra.
Volivec v vlogi izbere okraj, v katerem bo volil. V nedeljo se zglasi na volišču, s seboj mora imeti osebni dokument.
Študentska sekcija Društva za marketing Slovenije že 15. leto zapored organizira Fanfaro– prvo in največjo študentsko marketinško konferenco v Sloveniji. Fanfara, ki se je letos oddela v temo “NEMOGOČE”, se bo odvijala že 24. oktobra v Cankarjevem domu. Vsako leto jo obišče več kot 300 udeležencev, letos pa jo organizira ambiciozna 23-članska ekipa študentov različnih smeri, ki jih združuje strast do marketinga in aktivno članstvo v Študentski sekciji Društva za marketing Slovenije.
Konferenca je namenjena študentom, navdušencem, strokovnjakom in vsem tistim, ki si želijo nadgraditi marketinško znanje, ali pa se z marketingom srečujejo na poslovnem področju. Govorci bodo po vsebinskih sklopih, na katere je razdeljen program konference, razkrili razplete nemogočih zgodb, osvetlili moč besede in mogočnost blagovne znamke ter se dotaknili mogočih trendov v marketinški stroki. Beseda bo med drugim tekla o vsemogočnosti embalaže, strateški funkciji marketinga, novih platformah in vzpostavljanju vsemogoče miselnosti.
Na 15. Fanfari bo premierno predstavljen tudi karierni “speed dating” kotiček, prostor za hitre karierne zmenke s top slovenskimi podjetji. Gre za trening razgovora, hkrati pa lahko tudi priložnost za nadaljnje sodelovanje različnih oblik. V petih minutah bodo imeli priložnost skleniti nova poznanstva, spoznati različne poklice v marketingu in prejeti povratne informacije.
Z novim robotskim sesalnikom iRobot Roomba Combo J7+ je priznani ameriški izdelovalec najljubših domačih aparatov dokazal, da je mogoče kombinirati priljubljeni funkciji, brez mučnega umikanja modula za brisanja, omejevanja področja dela v aplikaciji in nepotrebnega močenja preprog.
Kdaj hkratno sesanje in brisanje povzroča sive lase?
Kdor je imel možnost preizkusiti katerega od kombiniranih robotov na trgu, se bo strinjal, da je funkcija brisanja lahko uporabna, a hkrati v primeru, da so tla pretežno prekrita s preprogami različnih velikosti, tudi dokaj nadležna. Prav nihče pri zdravi pameti, kar vam bo znala povedati že malo bolj vestna gospodinja, ne želi vlage in kapljic tekočine na njihovi površini. Toda večina kombiniranih naprav se na to ne ozira. Ko hkrati sesajo in brišejo tla, se preprosto peljejo preko in jo močijo, kot da bi brisali parket, keramične ploščice ali tla iz kakšnega drugega gladkega materiala. Rešitev seveda obstaja. V aplikaciji določite področja, kjer preproge so, kar je izredno nadležno, ko jih je veliko in so različnih velikosti, da robotu tam prepoveste brisanje. Potem mu odstranite modul s krpo in ga pošljite sesat. Ko zaključi, počakajte, da v baterijo »natoči« dovolj »goriva«, mu nadenite modul in ga tokrat pošljite, da dovoljeno površino še pobriše. Nadležno, mar ne. Dodajmo, da tudi neučinkovito in neoptimalno.
Še ena težava je s kombiniranimi napravami s krpo pod zadkom. Nanjo morda niste pomislili. Kadar je polnilna postaja na parketu, ni dobro, če se ga med počivanjem robota dotika vlažna mokra krpa. Počrnel bo, kar je še en razlog, zakaj je nujno, da mu, ko ga ne potrebuje, modul za brisanje odstranite in pospravite na primerno mesto. Kar drastično omeji čiščenje po oblikovanem urniku ali po zagonu na daljavo. Da čisti, ko nikogar ni doma in ko nikogar ne bo motil, lahko kar pozabite.
Inovativna tehnologija izniči vse skrbi
Z vsem zapisanim se lahko sprijaznite, ali pa se odločite za inovativno robotski sesalnik iRobot Roomba Combo j7, ki na prav poseben in do zdaj še nikdar viden način odgovarja na omenjene dileme. Modul s krpo ima oprtan na hrbtu, namesto da bi bil ves čas pod zadkom. Po potrebi, ko mu pametni algoritem to zapove, ga tja premakneta in kasneje od tam odstranita kovinski rokici na levem in desnem robu. Že gledati, kako delujeta, je izredno zanimivo. Robot se zaustavi, roki modul premakneta na tla, nakar ta zapelje nekaj centimetrov ritensko, da pride na zanj primerno mesto. Postopek se ponovi v obrnjenem vrstnem redu, ko rokici modul zavihtita nazaj na hrbet. Mar ni ideja odlična? Ko je ne potrebuje, je krpica za brisanje tal na hrbtu, daleč stran od tal in preprog, tako da jih v nobenem primeru ne more močiti. Tam ni povezana s posodo za tekočino, ki je na zunanjem obodu koška za smeti, zato vas za odtekanje tekočine ali močenje ohišja robota, ravno tako ni treba skrbeti.
Preprog se s krpico niti ne dotakne
iRobot je za novo kombinirano napravo izdelal nov algoritem delovanja kot del novega operacijskega sistema iRobot OS. Ta sicer predstavlja pomemben korak naprej, saj je sposoben učenja in preko nadgrajevanja sistema izboljšuje učinkovitost delovanja. Ker imajo roboti družine iRobot Roomba j7 kamero spredaj in vidijo predmete na tleh, to pomeni širjenje seznama tistih, ki jih znajo prepoznati in se temu primerno odzvati. A vrnimo se h kombiniranemu delovanju. Potem ko vsaj enkrat pregleda prostor in izdela njegov tloris, samodejno v njem označi področja s preprogami, tekstilnimi talnimi oblogami ali čim podobnim. Od zdaj naprej bo robot vedel, kje lahko in kjer ne sme brisati tal. Sesa lahko namreč povsod, če mu tega ne prepoveste v aplikaciji. Še več. Tudi v primeru, da kasneje na tla položite novo preprogo, jo bo prepoznal in prvič ne bo zapeljal nanjo. Toda že v naslednjem čiščenju jo bo upošteval tako kot vse druge. Praktično to pomeni, da Roomba Combo J7+ najprej posesa preproge in druga področja v sobi, kjer mokrenje ni dovoljeno, nato ostale površine posesa in pobriše, pri čemer se z mokro krpo prvih niti malo ne dodatke, ter se nato odpravi v naslednjo, če mu tako veleva program čiščenja.
Izredna inovativna ideja, ki jo je za kombinirano napravo uporabilo podjetje iRobot, zagotavlja, da je krpica za brisanje ves čas nameščena na robotu, da nam je ni treba nikoli odstraniti, razen takrat ko je čas za pranje in da lahko robot obe funkciji brez škoda za tla in predmete na njem opravlja, kadarkoli to od njega želimo. Po prej nastavljanjem urniku ali z zagonom od daleč.
Fjällräven je predstavil kolekcijo, zaradi katere se boste spoprijateljili z zimo
Odkar je ustanovitelj znamke Fjällräven, Åke Nordin, leta 1960 ustvaril lažji, močnejši in uporabniku prijaznejši nahrbtnik Lätt, se švedska znamka za outdor osredotoča na to, kako ljudem omogočiti varno in udobno preživljanje časa v naravi z inovativnimi, funkcionalnimi, vzdržljivimi in brezčasnimi izdelki. Åke je imel rad zimo, vendar je sovražil, da ga zebe. Med hudo mrzlo zimsko odpravo na severu Švedske je imel izkušnjo, kjer je bil po noči v bivaku, izkopanem v snegu, popolnoma prezebel. Obljubil si je, da bo po koncu preizkušnje razvil jakno, v kateri ga nikoli več ne bo zeblo. Uresničitev te obljube je bila Expedition Down Jacket. Izdelana je bila iz dveh skupaj sešitih jopičev, kar je zmanjšalo izgubo toplote tudi v najhladnejših razmerah.
Naj zima postane vaša prijateljica
V Narodni galeriji v Ljubljani je Fjällräven predstavil linijo outdor oblačil in dodatkov jesen-zima 2022, ki nas zgovorno nagovarja s sloganom: »Naj zima postane vaša prijateljica!«. Z mini razstavo smo se sprehodili skozi zgodovino inovacij, ki jih je Åke Nordin nenehno vpeljeval v izdelke, in ki se še danes niso zaključile. Matevž Kovač, vodja prodaje v Sloveniji pri podjetju Fenix Outdoor, je v kratki predstavitvi napovedal glavne junake letošnje kolekcije, ki obljubljajo, da bomo vzljubili zimo in nas med odkrivanjem narave ne bo niti malo zeblo.
V poplavi izdelkov, ki nas prepričujejo, da so najboljša izbira, Fjällräven ne igra le na moden izgled – prepriča s konkretnimi argumenti, kot so: odlično izolativno polnilo, brezčasen dizajn, trajnostni materiali, funkcionalne podrobnosti in vabi, da prav zaradi teh lastnosti naredimo preklop ter pričnemo na njihova oblačila gledati kot na nekaj, kar bomo z lahkoto in ljubeznijo tudi popravili ter nosili celo več desetletij.
50 let kasneje … Expedition Down Jacket ostaja zvezda!
Na predstavitvi kosov nove jesensko zimske kolekcije je prav gotovo blestela Expedition Down Jacket, ki po skoraj 50 letih ostaja ikonični izdelek za Fjällräven in prva izbira za pustolovce v hladnem vremenu po vsem svetu. Vsako sezono ga še malce izbojšajo, a model se bistveno ni spremenil. Seveda pa je nabor oblačil za hladne zimske razmere širši – priljubljeni Nuuk Parka in Singi Down Jacket sta zdaj posodobljeni s trajnostnimi materiali ter izboljšanim prileganjem in dodatnimi funkcijami. Pohodne pajkice Abisko Värm prinašajo novo dimenzijo udobja in funkcionalnosti, ki vas tudi v najhladnejših dneh ne bodo pustile na cedilu. Seveda pa v nobeni kolekciji ne gre spregledati vedno igrive družine Kånken, ki je bila posodobljena z dodatki, izdelanimi iz Tree-Kånken Pine Weave, najnovejše Fjällrävenove nefosilne tkanine.
Pod okriljem skupine Fenix Outdoor sta še kultna znamka gorilnikov Primus in pohodniška obutev Hanwag, ki sta bila prav tako predstavljena v sklopu dogodka v Narodni galeriji.
Vabljeni na polarno ekspedicijo
Prav poseben dogodek je odprava, Fjällräven Polar, o kateri je več povedala Sanela Krisat, vodja marketinga v skupini Fenix Outdoor. Fjällräven povabi 20 povsem običajnih ljudi, da prepotujejo 300 kilometrov skozi švedsko arktično divjino s pasjo vprego, ki se jo naučijo upravljati tik pred odhodom, ter na podrobno izobraževanje na prostem o tem, kako preživeti v arktičnem okolju. Vse to z namenom, da bi dokazali, da lahko s pravo opremo in pravim znanjem vsakdo uživa v naravi celo v arktičnih razmerah, ne glede na prejšnje izkušnje na prostem.Prava oblačila in oprema so ključnega pomena. Ravno oprema namreč zagotavlja, da uporabnikov nikoli več ne bo zeblo, kolekcija jesen-zima 2022 pa predstavlja široko ponudbo izdelkov, ki so rezultat Fjällrävenovega obsežnega znanja in izkušenj z zimskimi razmerami. Prijave na Polar se odprejo 24. oktobra!
Narava tudi pozimi vabi
Kot je Matevž Kovač poudaril ob zaključku: »Poslanstvo podjetja Fjällräven je navdušiti čimveč ljudi za aktivnosti v naravi. Fjällräven to počne z razvojem vzdržljive in funkcionalne opreme za uporabo na prostem, ki nikoli ne gre iz mode. Cilj blagovne znamke je ljudem olajšati uživanje v preživljanju časa v naravi. Več časa kot preživimo v naravi, bolj jo cenimo, ljubimo in spoštujemo.«
Oblačila Fjällräven najdete v trgovinah Iglu šport, Annapurna in Sport Vision.
Vlada Republike Slovenije je v preteklem tednu na seji sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni COVID-19 na področju zdravstva. Posledično so ga poslali na obravnavo v Državni zbor Republike Slovenije.
S tem predlogom zakona so po besedah ministra za zdravje postavili pravne predloge, ki pomenijo, da bo koronavirus oziroma covid-19 po sprejetju postal endemično obolenje.
Celoten predlog zakona je združil ustrezne rešitve iz interventnih protikoronskih zakonov. Hkrati so v njem tudi posamezne rešitve vseh 10 protikoronskih paketov, ki jih je sprejela prejšnja vlada. Povedano drugače trenutna vlada je iz vseh paketov izluščila bistvene ukrepe in jih uvrstila v nov predlog zakona.
Kakšne so rešitve v predlogu zakona?
Med rešitvami najdemo tudi vzpostavitev pravnih podlag za nagrajevanje zaposlenih v zdravstvu, ki delajo z obolelimi s COVID-19. Prav tako predlog zagotavlja sredstva iz proračuna RS za testiranja s testi HAG ter za cepljenje.
Bolj jasna je postala ureditev upravičencev in postopka za uveljavljanje pravice do denarne odškodnine zaradi škode, ki nastane zaradi cepljenja s cepivom proti COVID-19 ali zaradi uporabe zdravila za zdravljenje COVID-19. Predlog zakona zagotavlja tudi dodatna sredstva za naloge s področja javnega zdravja, ki jih NIJZ izvaja v zvezi s COVID-19.
Predlog zakona vsebuje še več rešitev, ki si jih lahko prebereš na uradni strani vlade.
Danes, 16. oktobra, praznujemo svetovni dan hrane. Ta letos mineva v znamenju trajnostne oskrbe in z mislijo, da je treba pri pridelavi hrane misliti tudi na prihodnost našega planeta. Tudi mi smo hrani na ta dan hrani posvetili nekaj več pozornosti in zbrali 10 neverjetnih dejstev o porabi hrane in vplivu prehrane na okolje.
75 odstotkov svetovne hrane je proizvedene iz samo 12 rastlinskih in 5 živalskih vrst.Foto: on Nutritional Paradox
Te rastline so pšenica, riž, sladkorni trs, koruza, soja, krompir, palmovo olje, manioka, sladki krompir, arašidi, proso ter sirek. Živali, ki predstavljajo največji del naše prehrane (seveda mislimo tudi na njihove proizvode, na primer mleko) pa so govedo, piščanec, bivol, prašič in koza.
Država z največjo kmetijsko proizvodnjo je Kitajska, sledita pa ji Indija in Indonezija.
Da v kmetijstvu pridelamo dovolj hrane za en obrok za eno osebo, porabimo:
10 kilogramov vrhnjega (najbolj rodovitnega) sloja zemlje,
1,3 litrov dizelskega goriva,
800 litrov vode,
0,3 grama pesticidov in
3,5 kilogramov (emisij) ogljikovega dioksida.
Letno na svetu zavržemo eno tretjino za ljudi proizvedene hrane. To je približno 1,3 milijarde ton. Hrana se izgubi ali zavrže vzdolž celotne dobavne verige, največ pa je zavržemo v gospodinjstvu.
S hrano, ki jo zavržejo samo Združene države in Evropa, bi lahko trikrat nahranili svet.
Za pridelavo enega kilograma govejega mesa je potrebnih vsaj 15 500 litrov vode. Proizvodnja mesa vsako leto porabi približno 72 milijonov litrov vode na sekundo.
Količina vode, ki se porabi za proizvodnjo mesa v samo 35 urah, bi lahko zagotovila pitno vodo za vse prebivalce Zemlje za eno leto.
Svetovno prebivalstvo bo do leta 2050 preveliko, da bi ga lahko nahranili. Do leta 2050 naj projekcijah na planetu živelo skoraj 10 milijard ljudi. To je tudi največ ljudi, ki jih po mnenju znanstvenikov Zemlja lahko nahrani.
Če bi se vsi prehranjevali tako kot povprečni Američan, bi Zemlja lahko nahranila le 2,5 milijarde ljudi.
Svetovni oceani bodo do leta 2048 popolnoma prazni. Znanstveniki napovedujejo, da nam bo ob trenutnem trendu ribolova v oceanih zmanjkalo rib in druge morske hrane.
Svetovni dan hrane nikogar ne pušča ob strani
Na svetovni dan hrane smo pripravili tudi prispevek o hrani na splošno. Letošnji slogan se glasi: »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.
16. oktobra praznujemo svetovni dan hrane. Letošnjemu dnevu je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization oziroma FAO) dodelila temo trajnostne prehrane. Letošnji slogan se glasi: »Nikogar ne puščamo ob strani: boljša proizvodnja, boljša prehrana, boljše okolje in boljše življenje«.
Svetovni dan hrane obeležujemo 16. oktobra
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je ob tej priložnosti poudarilo projekte, s katerimi želijo v Sloveniji potrošnikom približati trajnostno in lokalno hrano. Irena Šinko, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je ob dnevu izpostavila, da moramo s hrano ravnati spoštljivo. Prepričana je, da lahko s skrbnim ravnanjem s hrano ter spodbujanjem in spoštovanjem tistih, ki jo pridelujejo, bistveno prispevamo k zmanjševanju lakote v svetu in dodala, da mora hrana postati osnovna dobrina vsakega posameznika na našem planetu.
Svetovna prehranska kriza
Po podatkih FAO na svetu pridelamo dovolj hrane za prav vse, a je le-ta neenakomerno porazdeljena. Čeprav so si države že 2015 zastavile cilj odprave lakote, se je delež lačnih od takrat povečal za 8 odstotkov. Glavni razlog za to so revščina in ekonomske neenakosti, k temu pa so prispevali tudi konflikti, podnebne spremembe in pandemija covida-19.
Lani je bilo na svetu lačnih in podhranjenih okoli 820 milijonov ljudi, od tega največ v Afriki. Na drugi strani pa je bilo na svetu okoli 39 milijonov predebelih. V letu 2020 si več kot 3 milijarde ljudi ni moglo privoščiti zdravega načina prehranjevanja.
Probleme na področju prehranske varnosti in prehrane poglabljajo trenutne visoke cene hrane, energije in gnojil. FAO zato poudarja pomembnost naložb v trajnostne kmetijske sisteme. Ob tem države poziva k denarni pomoči in pomoči v hrani najranljivejšim skupinam prebivalstva in vzdrževanju kmetijske infrastrukture.
Stopnja samooskrbe v Sloveniji
Hrana v slovenskih gospodinjstvih predstavlja v povprečju nekaj več kot 15 % porabe. Slovenija je kot država neto uvoznica hrane, kar pomeni, da z domačo pridelavo ne pokrijemo vseh potreb po hrani. Samooskrba je višja pri živinorejski proizvodnji z izjemo prašičereje, pri rastlinskih proizvodnji pa je zelo odvisna od letine in vpliva podnebnih razmer. K stopnji samooskrbe negativno prispevata tudi majhnost in razdrobljenost slovenskih kmetij. Od uvoza smo v Sloveniji odvisni predvsem pri zelenjavi, sadju, krompirju in prašičjem mesu.
Ukrepi za blaženje prehranske draginje
Verjetno smo prav vsi v zadnjem času vsi opazili, da za določene izdelke v trgovinah plačujemo več kot pred nekaj meseci. Dvig cen energentov je vplival tudi na stroške pridelave hrane in posledično dvig cen prehrambnih proizvodov.
Vlada RS je zato pripravila paket ukrepov na področju energetske in prehranske draginje, namenjenih tako gospodinjstvom kot gospodarstvu. Eden od teh ukrepov je tudi primerjalnik cen osnovnih živil, kjer lahko potrošniki primerjamo cene različnih živil med različnimi trgovskimi podjetji.
Ministrstvo se zaveda tudi problematike zavržene hrane in zato ljudi spodbuja k zmanjšanju količine odvržene hrane. Pripravilo je Strategijo za manj izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, ki pri vseh členih verige preskrbe s hrano predvideva prerazporejanje in uporabo presežkov hrane. Glavni cilj je preprečevanje izgub, presežkov hrane in odpadne hrane. To spodbujajo tudi na spletni strani, kjer predstavljajo nasvete in recepte za zmanjševanje zavržene hrane.
Lokalna hrana
V času draginje je spodbujanje potrošnikov k poseganju po lokalni hrani postalo še bolj pomembno. Lokalna hrana je sveža, praviloma boljše kakovosti, vsebuje več hranilnih vrednosti in je tradicionalnega, domačega okusa. Zaradi tega Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že od leta 2013 promovira lokalno hrano. Trenutno potekajo promocije v sektorju mesa (Naše super meso) ter sadja (Naše super sadje) in kampanja Ekološko + Lokalno = Idealno.
Nov mejnik kmetijske politike EU
Strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027, ki ga je potrdila Vlada RS in je že predložen v presojo Evropski kmetiji, predstavlja novo obdobje skupne kmetijske politike v EU. Načrt bo evropskim kmetom omogočil pravičnejšo in bolj trajnostno prihodnost ter zagotovil nemoteno oskrbo prebivalstva s hrano. Cilj je izboljšanje položaja kmeta in vlaganje v (trajnostno) kmetijstvo, kar posledično pomeni tudi kakovostno hrano za nas, potrošnike.
