ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Tožeča stranka Vincenc Vinko Dolenc je slovenski državljan, rojen leta 1940, ki živi v Ljubljani. Zadeva se nanaša na priznanje sodb izraelskih sodišč, ki so priznala odgovornost g. Dolenca, znanega nevrokirurga, za malomarnost, potem ko je izraelski državljan, ki ga je leta 1992 operiral v ljubljanski bolnišnici, ostal paraliziran. Izraelska sodišča so mu naložila plačilo približno 2,3 milijona evrov odškodnine.

Kaj točno je primer Dolenc?

Dolenc je 20. maja 1992 operiral izraelskega državljana, ki je pripotoval v Slovenijo zaradi kirurške odstranitve tumorja. Po operaciji in zapletih pri pooperativni oskrbi je Izraelec ostal hudo invaliden. Nato je v Izraelu sprožil civilni postopek proti Dolencu in zahteval odškodnino za škodo, ki mu je nastala. Dolenc, ki ga je sprva zastopal odvetnik, je v postopku v Izraelu podal več vlog, vključno z dokaznimi predlogi. Ni želel oditi v Izrael, da bi bil osebno zaslišan, in ni želel biti zaslišan prek videokonference, saj je vztrajal, da se zaslišanje (njega in njegovih prič) opravi prek postopka mednarodne pravne pomoči v skladu s Haaško konvencijo.

Potem ko je Izraelec preklical pooblastilo svojemu odvetniku in se nihče ni pojavil v njegovem imenu na zaslišanju, predvidenem za predstavitev obrambe, je okrožno sodišče v Tel Avivu zavrnilo nadaljevanje postopka mednarodne pravne pomoči, ki se je začel v zvezi z zaslišanjem (pred slovenskimi sodišči) prič v Izraelčevem imenu. Sodišče je nato iz spisa izključilo pisne izjave prosilca in prič v njegovem imenu. Dne 9. junija 2005 je odločilo, da je Dolenc v celoti odgovoren za škodo. 19. januarja 2006 je sodišče Dolencu naložilo plačilo odškodnine v višini več milijonov evrov. Obe sodbi sta bili vročeni nekdanjemu odvetniku Dolenca, ki ga je izraelsko sodišče imenovalo za njegovega pooblaščenca za vročanje sodnih pisanj v Izraelu in obveščanje o vseh zadevah na zahtevo sodišča. Zoper obe sodbi ni bila vložena nobena pritožba.

Okrožno sodišče v Ljubljani je zahtevo Izraelca zavrnilo

Leta 2011 je družba Izraelca zaprosila za priznanje navedenih izraelskih sodnih odločb v Sloveniji. Okrožno sodišče v Ljubljani je v ponovljenem postopku (ustavno sodišče je marca 2016 razveljavilo odločitvi nižjih sodišč) zahtevo družbe Izraelca zavrnilo zaradi pomanjkanja vzajemnosti pri priznavanju sodb in kršitve enakosti orožij pri določanju višine denarne odškodnine. Zavrnilo je Izraelčeve ugovore glede domnevne kršitve pravice do kontradiktornega postopka in pravice do pravnega sredstva v Izraelu.

Po Izraelčevi pritožbi je vrhovno sodišče spremenilo odločitev okrožnega sodišča in priznalo izraelske sodbe, pri čemer je ugotovilo, da so bile Izraelčeve trditve o pomanjkanju vzajemnosti zapoznele in neutemeljene. Ponovno je poudarilo, da je imel tožnik možnost sodelovati v postopkih pred izraelskimi sodišči, vendar je to po lastni volji zavrnil. Ustavno sodišče pritožnikove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, saj je ugotovilo, da so nižja sodišča pregledala izraelske sodbe in se prepričala, da postopki v Izraelu izpolnjujejo jamstva iz 6. člena Konvencije. Po njihovem mnenju so bile pritožniku zagotovljene razumne možnosti za sodelovanje v postopkih v Izraelu.

Zavrnjeni ali neupoštevani so bili vsi dokazi in predlogi

Pritožnik se pritožuje, da so slovenska sodišča s priznanjem sodb Okrožnega sodišča v Tel Avivu, ki so bile izdane v nepoštenem postopku, v katerem so bili zavrnjeni ali neupoštevani vsi dokazi in predlogi, ki jih je predložil, sodbe pa so bile vročene njegovemu nekdanjemu odvetniku in mu odvzeta možnost pritožbe, kršila njegovo pravico do poštenega sojenja iz prvega odstavka 6. člena Konvencije.

Vse bo izrečeno 20. oktobra 2022.

Knjižnice so bile vedno prostori znanja. Mnogim od nas ponujajo vpogled v družbeno-kulturne in politične spremembe, ki se dogajajo po svetu. Knjižnične police so vedno predstavljale trenutno ozračje določenega časa. Hkrati tudi nenehne spremembe in nove pojave tako v ideologijah, popularni kulturi kot politiki.

Dezinformacije so v zadnjih letih na pohodu

Voltaire je nekoč dejal: »Berimo in plešimo; to dvoje ne bo svetu nikoli škodovalo.« Danes se zdi, da se je Voltaire zmotil in da lahko tudi branje škoduje. Dezinformacije so prisotne v vseh kulturah in civilizacijah. Vlade, organizacije in posamezniki jih že tisočletja uporabljajo za krepitev svoje moči, vpliva in interesov. Digitalna tehnologija je te procese širjenja samo še okrepila in pohitrila. Težava spletnih informacij ni samo v njihovem obsegu, ampak tudi v preprostosti, s katero jih lahko ljudje delimo.

Informacije kot orožje

Če pogledamo širše, mediji diktirajo prostor novic. Torej tega, kar je predstavljeno širši javnosti. Prvič že s samim prikazovanjem novic, torej sitom, kjer se odločijo kaj prikažejo in kaj ne, drugič pa tudi s samim načinom prikaza (nevtralnost in objektivnost je marsikdaj spregledana). Zato je še toliko bolj pomembno, da se kot družba zavzemamo za svobodo in neodvisnost medijskega prostora.

Primer Rusija vs. Ukrajina

Na stvari, pa nikoli ne smemo gledati le z ene perspektive. Sankcije se ne dogajajo npr. le pričakovano na ruski strani, ampak tudi ukrajinski strani, če vzamemo samo primer enega izmed današnjih zelo vročih konfliktnih žarišč.

Državni odbor za televizijo in radio Ukrajine pregleda in omejuje vsebine, za katere meni, da so »protiukrajinske«. Trenutno je na odborovem seznamu publikacij 300 naslovov, katerih cilj je »odprava neodvisnosti Ukrajine«. Chytomo, spletni medij, ki pokriva založništvo v Ukrajini, je zbral in objavil podskupino petdesetih najbolj resnih primerov .

Ukrajina ni edina v cenzuri literature. Rusko pravosodno ministrstvo vzdržuje zvezni seznam ekstremističnega gradiva . Vključuje več kot 5300 člankov, knjig, pesmi in drugih spletnih vsebin. Dela, ki veljajo za ekstremistična, vključujejo besedila, ki kritizirajo ruske oblasti, publikacije muslimanskih teologov, Jehovovih prič, scientologov in vsebine, povezane z Ukrajino. Prepovedane ukrajinske knjige obravnavajo teme, kot sta gladomor in ukrajinska osvobodilna gibanja 20. stoletja.

Propaganda v univerzitetnih knjižnicah

Več knjižnic v ZDA in Kanadi hrani izvode knjig, ki sta jih prepovedali Ukrajina ali Rusija. Po podatkih WorldCata (združeni katalogi knjižničnega gradiva) 44 od 50 naslovov na Chytomovem seznamu hrani več kot ena knjižnica v Severni Ameriki. Ti naslovi so v najprestižnejših akademskih knjižnicah v ZDA, kot so Harvard, Yale, Princeton, Stanford, Univerza v Chicagu in Duke.

Poleg tega člani konzorcija slovanskih knjižničnih zbirk vzhodne obale pridobivajo in hranijo gradivo, ki je bilo prepovedano v Ukrajini in Rusiji.

Knjižnice poudarjajo prost in pravičen dostop do informacij ter si prizadevajo za ustvarjanje uravnoteženih zbirk. Poklicni etični kodeks od knjižničarjev zahteva spoštovanje intelektualne svobode, ki je pravica vsakega posameznika, da brez omejitev išče in prejema informacije z vseh vidikov. Zavračajo omejitve dostopa do gradiva, ki temelji na strankarskem ali doktrinarnem neodobravanju, bodisi s strani posameznikov, vlad ali verskih in civilnih ustanov. Po drugi strani pa je pomembno tudi poudariti, da nakup takšnega gradiva še ne pomeni, da knjižnice vsebino odobravajo.

Ukvarjanje z dezinformacijami

Ukvarjanje s propagando v njeni najbolj škodljivi obliki – dezinformacijami – zahteva, da imajo študenti in raziskovalci veščine informacijske pismenosti. Te veščine vključujejo sposobnost kritičnega vrednotenja in učinkovite uporabe informacij za razumevanja sveta okoli nas.

Uporaba protiukrajinskih dezinformacij s strani ruske vlade za opravičevanje vojne je povzročila smrt civilistov in grožnjo jedrskega uničenja. Številne knjižnice, knjižne zbirke in drugi kulturni objekti so bili poškodovani ali izgubljeni.

Odgovornost knjižnic

Knjižničarji so odgovorni, da svoje uporabnike naučijo kako preveriti verodostojnost in legitimnost informacij. Preveriti morajo, ali so informacije, dodane na knjižnične police vredne zaupanja, in jim pomagati vnesti zdrav skepticizem v njihovo kritično razmišljanje, da lahko lažje identificirajo vsebino, ki je lažna in spodbuja nasilje.