Po poročanju ameriškega National Public Radio (NPR) je bilo letos v Združenih državah Amerike že 27 streljanj v šolah. Slednja obsegajo vse napade s strelnim orožjem v izobraževalnih ustanovah, kot so vrtci, osnovne in srednje šole ter fakultete.

V vseh 27 strelskih napadih so zabeležili poškodovane ali smrtne žrtve. Na portalu Education Week so od leta 2018 do zadnjega incidenta, ki se je zgodil pred dvema tednoma, prešteli kar 119 streljanj na šolah. V vzorec so všteli vse dogodke, ko je imela vsaj ena oseba strelno rano.

V ZDA vsako leto na stotine množičnih streljanj

Združene države Amerike z naskokom prednjačijo v številu streljanj v izobraževalnih ustanovah v razvitem svetu. Več o državah z največ streljanji si lahko prebereš v našem prispevku.

ZDA so splošno znane po nasilju z orožjem. Gun Violence Archive je v letu 2022 naštel že več kot 200 množičnih streljanj v tej državi. Po njihovih podatkih je bilo lani skupno 693 tovrstnih streljanj, leta 2020 jih je bilo 611, leta 2019 pa 417.

Education Week je v lanskem letu zabeležil 34 streljanj v šolah, v »koronskem« letu 2020 »le« 10, tako v letu 2019 kot 2018 pa 24.

Kruto streljanje pred dvema tednoma že 27. letos

Do zdaj so v letu 2022 v ZDA prešteli že 27 streljanj, ki so skupno terjala 27 življenj, od tega 24 otroških. Še 56 oseb je bilo ranjenih.

Le sedem od teh dogodkov je pustilo smrtne žrtve, v šestih primerih je umrla ena oseba, v zadnjem streljanju pa kar 21.

V napadu v osnovni šoli v mestu Uvalde v južnem Teksasu je 24. maja streljal 18-letnik. Umrlo je devetnajst otrok in dva odrasla, tudi strelec, ki so ga ubili organi pregona. Žrtve napada so bili učenci drugega, tretjega in četrtega razreda, stari od sedem do deset let.

V Evropi letos tri množična streljanja

V Evropi smo letos zabeležili tri množična streljanja, dva od teh v šolah. 24. januarja je 18-letni študent streljal med predavanjem na univerzi v Heidelbergu na jugozahodu Nemčije. Ubil je enega študenta, tri poškodoval, nato pa sodil še sam sebi.

Pred vojno v Ukrajini je v tovarni Yuzhmash v mestu Dnipro strelec ubil pet ljudi, še pet jih je ranil. To se je zgodilo 27. januarja, osumljenec je nabornik ukrajinske nacionalne garde. Tretji strelski napad se je zgodil 26. aprila v Veshkaymi v Rusiji. Napadalec je v vrtcu ubil eno zaposleno osebo in dva otroka, tudi on je nato ubil še sebe.

Preberi tudi naš prispevek To so države z največ streljanji v šolah na svetu.

V ZDA razširjeno nasilje z orožjem

ZDA so – morda stereotipno, morda upravičeno – znane po razširjenem nasilju s strelskim orožjem in predvsem po tem, da lahko do orožja pride praktično vsak ne glede na starost.

Leta 2020 je v ZDA zaradi strelnih ran umrlo 45.222 ljudi, kar je 13,6 na 100.000 prebivalcev. Med 24.576 umori istega leta je bilo strelsko orožje uporabljeno v 79 odstotkih primerov, poroča Pew Research Center.

Nekateri Američani se sicer zavzemajo za večje ukrepe nadzora nad orožjem, vendar se druga stran vedno sklicuje na drugi amandma ustave ZDA, ki zagotavlja pravico do posedovanja in nošenja orožja.

Ameriški predsednik Joe Biden je ostro obsodil zadnje streljanje v Teksasu. Grozno se mu zdi, da majhni otroci vidijo umirati svoje prijatelje, kot da so na bojišču. Dejal je, da imajo ljudje tudi drugod po svetu težave, vendar se množična streljanja kot odgovor nanje nikjer ne zgodijo tako pogosto kot v Ameriki. »Kot narod se moramo vprašati, kdaj se bomo, v božjem imenu, uprli orožarskemu lobiju?« je bil odločen Biden.

Svetovni dan beguncev 2022 ima svoje geslo. To je »Kdorkoli. Kjerkoli. Kadarkoli. Vsak ima pravico do varnosti«. Direktorat za migracije je pripravil poročilo o delu za leto 2021, ki prinaša nekaj zanimivih informacij. Tako bo letos Svetovni dan beguncev predstavljen skozi številke in statistiko v Sloveniji.

Prošnje za mednarodno zaščito v vzponu

Leta 2021 se je število vloženih prošenj za mednarodno zaščito povečalo za 49 % v primerjavi z letom 2020 in 100 % glede na povprečje zadnjih petih let. Podatki za leto 2022 kažejo, da se je v obdobju od 1. januarja do 31. maja število prošenj povečalo za 248 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Leta 2021 je bila vložena 5301 prošnja za mednarodno zaščito, letos do 31. maja pa že 3023. Na področju mednarodne zaščite se tako v zadnjih letih še kako opazi porast števila vloženih prošenj za mednarodno zaščito.

Največ prosilcev za mednarodno zaščito je bilo državljanov Afganistana – 493 (9 %) in državljanov Irana – 331 (6 %). Podatki za letos kažejo, da so državljani Afganistana vložili največ prošenj (1024), kar 34 odstotkov. Sledijo jim državljani Kube (241) z 8 odstotki in državljani Pakistana (222) s 7,3 odstotki.

V letu 2021 je bila mednarodna zaščita priznana 17 osebam, in sicer je bil vsem priznan status begunca. Največ statusov mednarodne zaščite je bilo priznanih državljanom Afganistana (4) in Sirije (4). Od 1. januarja do 31. maja letos je bil status begunca priznan 12 osebam, medtem ko je 50 oseb pridobilo status subsidiarne zaščite. Med osebami, ki jim je bila priznana subsidiarna zaščita, je bilo največ državljanov Ukrajine (47). Od leta 1995 do 31. maja letos je v Sloveniji mednarodno zaščito dobilo 1071 oseb.

Leto 2021 je nadaljevalo trend samovoljnega zapuščanja Slovenije, zaradi česar je bilo 69 % postopkov ustavljenih. Zaznano je bilo tudi povečanje števila vloženih prošenj, pri katerih je bilo ugotovljeno, da je za njihovo obravnavo pristojna druga država članica EU. Takih primerov je bilo kar 1390 oziroma 200 % več kot v letu 2020. Letos se ta trend še nadaljuje, saj je bilo takih primerov že 1234.

Ukrajinska vojna pomeni še več beguncev

Letos smo zaradi vojne v Ukrajini in skrbi za begunce na ravni EU prvič aktivirali Direktivo o začasni zaščiti, ki je bila sprejeta 2001. Vlada Republike Slovenije je skladno s to odločitvijo 9. marca 2022 sprejela sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine v Republiki Sloveniji, ki je začel veljati 10. marca 2022. Postopek začasne zaščite je hitrejši in bolj enostaven kot pri mednarodni zaščiti, osnovni namen statusa je namreč čim prejšnja oskrba za razseljene osebe iz Ukrajine in izvajanje pravic. Po podatkih upravnih enot je bilo do 15. junija 2022 evidentiranih 7834 vlog za začasno zaščito in izdanih 4472 odločitev v teh postopkih.