Mladi Slovenec z zlato medaljo na mednarodni računalniški olimpijadi

Tilen Kemperle
-
0
Mladi Slovenec z zlato medaljo na mednarodni računalniški olimpijadi

Benjamin Bajd je je na mednarodni računalniški olimpijadi Sloveniji priboril prvo zlato medaljo na tem tekmovanju. Na 34. mednarodni računalniški olimpijadi, na kateri je v konkurenci 88. držav sodelovalo 349 dijakov, je član ekipe štirih slovenskih dijakov Benjamin Bajd osvojil odličje. To je prvo odličje za Slovenijo.

Slovensko zlato na Mednarodni računalniški olimpijadi

Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) so naše barve v Yogyakarti zastopali Benjamin Bajd (Gimnazija Kranj) in Jakob Žorž (Gimnazija Škofja Loka), ki se programiranja učita v Zavodu za računalniško izobraževanje (ZRI), Matija Likar (II. gimnazija Maribor) in Bor Brudar (ŠC Novo mesto, Srednja elektro šola in tehniška gimnazija). V enem tednu so imeli mladi programerji s celega sveta dva tekmovalna dneva, kjer so programirali po pet ur. Največ znanja sta pokazala kitajska programerja, ki sta si delila prvo mesto.

Slovensko ekipo je v Indoneziji spremljal vodja ekipe in mentor, Marko Poženel.

Rezultate mladih programerjev iz celega sveta si lahko ogledaš na spletni strani IOI 2022.

Koper ima novo avtobusno postajo

Tilen Kemperle
-
0
Koper ima novo avtobusno postajo

Po več kot 40 letih je Koper v torek otvoril novo avtobusno postajo. Uredili so 14 pokritih peronov, sanitarije, čakalnico za potnike. Celotna naložba je vredna 2,3 milijona evrov. Kakšna je nova avtobusna postaja v Kopru izveš v nadaljevanju prispevka.

Koper ponosen na novo avtobusno postajo

Avtobusno postajo so začeli graditi lani poleti. Ponuja 14 avtobusnih peronov, pritlični objekt z gostinsko ponudbo in blagajno za nakup vstopnic ter inovativne samočistilne javne sanitarije, kot prve v Sloveniji.

»Končno lahko rečemo, da smo ponosni na avtobusno postajo, na katero še včeraj nismo mogli biti. Vesel sem, da smo uredili tudi ta del, in še kakšno novo vstopno točko bo treba tudi urediti,« je povedal v torek Aleš Bržan, župan Mestne občine Koper.

»Postaja je moderno tehnično opremljena, zgrajena po najvišjih standardih, digitalizirana, tako da mi se zelo veselimo, da čim prej to zadevo tudi spravimo v življenje,« je povedal David Perko, komercialni direktor skupine Arriva.

Postaja je elipsaste oblike

Poseben izziv za arhitekte je bila majhna parcela. Postaja je elipsaste oblike. »Dve elipsi in najboljša možnost izvedbe tako peš kot tudi avtomobilskega, avtobusnega prometa,« je povedala arhitektka Vanda Žunić.

Nekateri so skeptični do funkcionalnosti in oblike postaje, saj naj ta čakajočih ne bi dobro ščitila pred sunki burje in dežjem. Občina očitke zavrača in pravi, da so zunanje klopi opremili s stekleno zaščito, ki bo potnike varovala pred vetrom. »Zunanjo podobo avtobusne postaje je narekovala želja po enostavnosti in funkcionalnosti,« dodajajo v občini.

Na modernem območju je še dolgotrajana železniška postaja

Na tem območju je tudi dotrajana železniška postaja. Občina in tudi potniki si želijo celostne obnove tega območja. »Objekt je v lasti Slovenskih železnic, mi smo jih nekajkrat že kontaktirali, nekaj projektov je baje pripravljenih. Železnice čakajo na finance in na čas, da lahko to izpeljejo, upam, da se bo to zgodilo čim prej. Naj bo to spodbuda, da se zgodi,« je povedal Bržan.

Pod okriljem naložbe je občina uredila še postajo za mestna kolesa in urbano opremo ter parkirišče s tremi mesti za kratkotrajno parkiranje avtobusov in deset postajališč za taksi vozila. Po besedah koprskega župana bodo v prihodnje na tem območju potnikom ponudili tudi možnost kombiniranja različnih prevoznih sredstev. »Avtobusa in vlaka, javnega potniškega prometa in mestnih koles, središče mesta pa želimo približati tudi z brezplačnimi vožnjami z električnimi vozili,« napoveduje.

Satelitski internet Starlink v Sloveniji: Komu je namenjen in ali se izplača?

Urban Kolman
-
0
Satelitski internet Starlink v Sloveniji: Komu je namenjen in ali se izplača?

V Sloveniji je od maja letos na voljo tudi satelitski internet Starlink podjetja SpaceX, katerega lastnik je Elon Musk. Slovenija spada v 32 držav, ki so na novo dobile možnost priklopa satelitskega interneta. Koliko stane Starlink v Sloveniji? Kaj ponuja Starlink in kaj sploh je? Odgovore na ta vprašanja izveš v prispevku, kjer ugotoviš tudi, če je Starlink zate.

Muskov internet že v Sloveniji, cena Starlinka pa…

Za uporabo Starlink satelitskega interneta potrebujemo dvoje. Starlink satelitsko in komunikacijsko opremo ter naročnino na Starlink storitev. Oprema se plača v enkratnem znesku in znaša 644 evrov. Poštnina v Slovenijo stane še dodatnih 84 €. Mesečna naročnina na klasično Starlink storitev pa je 99 €. Starlink omogoča internetno hitrost do 150 Mb/s in relativno nizko latenco od 20 do 40 ms. To pomeni, da se zakasnitveni čas trenutno giblje med 20 in 40 milisekundami.

Elon Musk si je Starlink zamislil kot globalni internet, ki naj bi pomagal tudi predelom sveta, kjer je zemeljska infrastruktura manj razvita. Po svetu namreč kljub prepričanju obstaja veliko delov, kjer nimajo dostopnega interneta. Satelitski internet bi zahteve po izgradnji infrastrukture zaobšel in internet bi bil dostopen tudi na manj razvitih območjih.

Kljub načrtu je Starlink najbolj dostopen v že razvitih državah, kot so ZDA in večji del Evrope. V Evropi ga nima le manjši del Balkana (Srbija, BiH, Albanija, Črna gora in Kosovo) ter Norveška, Finska, Islandija in Švedska. Medtem Starlinka ni v Afriki, v Južni Ameriki ga imata za zdaj le Čile in Brazilija. Kljub temu pri podjetju obljubljajo, da bo satelitski internet v naslednjih dveh letih dostopen skoraj celotnemu svetu.

Futuristic Conceptual Photo. Startup Concept. Rocket Take-off and Released from Digital Tablet to Space. Mission to Moon. Symbol of Success
Foto: BlackSalmon iz iStock

Za koga? Kaj so + in – Starlinka v Sloveniji?

V osnovi je satelitski internet namenjen uporabnikom, ki nimajo dostopa do stacionarnega interneta, in tistim, ki imajo dostop, a je internet zelo počasen. Tako bo v Sloveniji prav prišel na bolj ruralnih območjih ali različnih kočah, kjer svoj prosti čas preživljajo ljudje, željni oddiha. To seveda pride v poštev, če si boste lahko privoščili mesečno naročnino, ki gotovo ni nizka. A za tiste, ki imajo poleg svojega doma tudi počitniško hiši v hribih, denar najverjetneje ne bo problem.

Kljub temu je Starlink dobra naložba za že prej omenjene ljudi, ki preprosto nimajo dostopa do stacionarnega interneta. V primeru, da imate druge možnosti za internet, boste iz preprostega razloga najbrž izbrali njih.

To je cena, ki v Ameriki velja za ugodno in tekmovalno na nakopičenem trgu, pri nas pa izstopa. Vsi telekomunikacijski ponudniki imajo namreč dosti nižje cene, ki jih ponujajo v trojnih paketih. Do težav bi prišlo tudi v primeru, da se v Ljubljani kar naenkrat znajde veliko število uporabnikov Starlinka, saj bi to internet upočasnilo.

Tako je Starlink kljub ideji, da dostop do interneta ponudi tistim, ki ga prej niso imeli, vsaj pri nas na trg prišel kot draga »igračka« za tiste, ki ga ne potrebujejo, a si ga lahko privoščijo. Česa drugega od ustvarjalcev Tesle, tako ali tako ni bilo pričakovati.

5 motenj zdravstvenega sistema v Sloveniji

Žiga Kastelic
-
0
5 motenj zdravstvenega sistema v Sloveniji

Vlada Republike Slovenije se je na 22. dopisni seji seznanilo s poročilom o zdravstvenih zavodih, ki je vključeval tudi resne motnje. Motnje ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, vlada pa je na podlagi le teh sprejela sklep o ugotovitvi obstoja resnih motenj. Katere resne motnje ogrožajo slovenski zdravstveni sistem?

Vlada je seznanjena z resnimi motnjami v zdravstvu

Vlada RS se je na 22. dopisni seji seznanila s poročilom o finančnem poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v obdobju I-VI 2022, s podatki o čakalnih dobah in zmanjšani dostopnosti do zdravstvenih storitev, zato ugotavlja obstoj resnih motenj, ki ogrožajo stabilnost zdravstvenega sistema, in s tem izpolnitev pogojev za določitev programov storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredelitev zmogljivosti, potrebnih za njegovo izvajanje, in določitev obsega sredstev v skladu s četrtim odstavkom 63. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Busy Hospital Hallway. Medical Personnel, Doctors, Nurses, Surgeons Walking, Female Patient Waiting her Turn. Modern Medical Facility.
Foto: gorodenkoff iz iStock

5 motenj zdravstva v Sloveniji

Spodaj navedene motnje bodo podlaga, da vlada določi vsebino programa storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, opredeli zmogljivosti, potrebne za njegovo izvajanje in določi obseg sredstev.

  • negativno finančno poslovanje javnih zdravstvenih zavodov,
  • dolge čakalne dobe,
  • poslabšanje dostopnosti do primarne ravni zdravstvene dejavnost,
  • poslabšanje duševnega zdravja prebivalstva,
  • padec števila novoodkritih rakavih obolenj kot posledica nalezljive bolezni COVID-19.
Picture of mother and children waiting in front of registration desk in hospital
Foto: macniak iz iStock

Negativno finančno stanje

Ugotovljeno je bilo v 30 javnih zdravstvenih zavodih. Skupen obseg negativnega stanja znaša skoraj 50 milijonov evrov. Za 66 % je nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom. Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov.

Dolge čakalne dobe

Na dan 21. julija 2022 je podatek o čakalnih dobih in številu čakajočih znašal skoraj 1.150.000 ljudi. Na prvi pregled naj bi čakalo približno 260 tisoč ljudi, od teh jih je 58 % čakalo nad najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Ostale resne motnje

Število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 %.

Pandemija nalezljive bolezni COVID-19 je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev ter hkrati povzročila 30 % padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.

Kako so dinozavri nosili svojo ogromno težo?

Tilen Kemperle
-
0
Kako so dinozavri nosili svojo ogromno težo?

Znanstveniki so razvozlali dolgoletno skrivnost in odkrili, kako so se dinozavri sauropodi – kot sta brontozaver in diplodoki – na kopnem opirali na svoja orjaška telesa. Ekipa pod vodstvom Univerze v Queenslandu in Univerze Monash je s 3D modeliranjem in inženirskimi metodami digitalno rekonstruirala in preizkusila delovanje stopalnih kosti različnih sauropodov.

Digitalna rekonstrukcija stopalnih kosti

Dr. Andréas Jannel je raziskavo opravil med svojim doktorskim študijem v laboratoriju za dinozavre UQ in povedal, da je ekipa ugotovila, da so imela zadnja stopala sauropodov pod peto blazinico iz mehkega tkiva, ki je blažila stopalo in tako absorbirala njihovo ogromno težo. »Končno smo potrdili dolgo domnevano idejo in prvič predložili biomehanske dokaze, da bi blazinica iz mehkega tkiva – zlasti na njihovih zadnjih stopalih – igrala ključno vlogo pri zmanjševanju gibalnih pritiskov in obremenitev kosti,« je dejal Dr. Jannel. »Prav neverjetno si je predstavljati, da bi ta orjaška bitja lahko podpirala svojo težo na kopnem.«

Zavropodi so bili največje kopenske živali, ki so se po Zemlji sprehajale več kot 100 milijonov let. Najprej so domnevali, da so bili polvodni in da je njihova velika teža temeljila na vodnem vzgonu, kar je bilo ovrženo z odkritjem sledi sauropodov v kopenskih usedlinah sredi dvajsetega stoletja.

Brachiosaurus in the valley . This is a 3d render illustration .
Najprej so domnevali, da so bili sauropodi polvodni.
Foto: ALLVISIONN iz iStock

Predniki sauropodov so bili bolj sorodni pticam, kot pa slonom

Dr. Olga Panagiotopoulou z univerze Monash je povedala, da so domnevali, da so imeli sauropodi podobna stopala kot sodobni sloni. »Popularna kultura – pomislite na Jurski park ali Sprehod z dinozavri – pogosto prikazuje te behemote s skoraj cilindričnimi, debelimi stopali, podobnimi slonovim,« je dejala Dr. Panagiotopoulou. »Vendar pa imajo sloni glede na svojo skeletno zgradbo pravzaprav konice na vseh štirih nogah, medtem ko imajo sauropodi različne konfiguracije stopal na sprednjih in zadnjih nogah. Sprednja stopala sauropodov so bolj stebričasta, medtem ko imajo zadaj bolj klinaste visoke pete, ki jih podpira velika blazinica iz mehkega tkiva.«

Profesor Steve Salisbury z univerze UQ je dejal, da je razlog za to drugačen evolucijski izvor sauropodov in slonov. »Sloni pripadajo starodavnemu redu sesalcev, imenovanih proboscidi, ki so se v Afriki prvič pojavili pred približno 60 milijoni let kot majhni, nepopisni rastlinojedci,« je dejal Salisbury. »Nasprotno pa so sauropodi, katerih predniki so se prvič pojavili pred 230 milijoni let, bolj sorodni pticam. Bili so okretni, dvonožni rastlinojedci in šele pozneje v svojem razvoju so začeli hoditi po štirih. Pomembno je, da so se pri prehodu med največje kopenske živali, ki so hodile po Zemlji, prilagodile petni blazinici.«

Brachiosaurus ,dinosaur on white background Clipping path
Sauropodi naj ne bi imeli slonom podobnim stopal.
Foto: Kitti Kahotong iz iStock

Načrtujejo uporabo 3D-modeliranja in inženirskih metod

Raziskovalci zdaj načrtujejo uporabo 3D-modeliranja in inženirskih metod za nadaljnja odkritja. »Rad bi uporabil podobno metodo za celotno okončino in vključil dodatna mehka tkiva, kot so mišice, ki so v fosilih redko ohranjene,« je dejal doktor Jannel. »Prav tako smo navdušeni nad preučevanjem okončin in stopal drugih prazgodovinskih živali. To naj bi nam omogočilo odgovoriti na različna vprašanja o biomehaniki izumrlih živali ter bolje razumeti njihove prilagoditve okolju, gibanje in način življenja.«

Uberabatitan dinosaur walking in the lake among tempskya trees and onychiopsis plants - 3D render
Uporaba 3D-modeliranja in inženirskih metod bo v pomoč za nadaljnja odkritja.
Foto: Elenarts108 iz iStock

Oboževalci Prijateljev? Central Perk je postal resničnost

Žiga Kastelic
-
0
Oboževalci Prijateljev? Central Perk je postal resničnost

Oboževalci legendarne serije Friends (Prijatelji) so končno prišli na svoj račun. Luč sveta je namreč ugledala uradna spletna stran Central Perk, ki nosi polno ime The Central Perk Coffee Company. Kot izda ime gre za kavno podjetje z imenom slavne kavarnice, kjer so se družili Monica, Phoebe, Rachel, Chandler, Joey in Ross. To pa ni edina skrivnost, ki jo nosi sveže ustvarjeno podjetje oziroma spletna stran. Ta bo oboževalce razveselila še bolj.

Prijatelji imajo svojo kavo Central Perk

Central Perk je bil v seriji zatočišče glavnih junakov, kjer jim je stregel neprekosljivi Gunther. No, včasih sta pomagala Joey in Rachel, kar se ni vedno izšlo (rojstnodnevni mafini z Joeyeve strani). Vsi oboževalci serije, ki je izhajala od leta 1994 do 2004, so si želeli enkrat sedeti v slavni kavarni v njihovih foteljih. Delček tega je mogoče doživeti v Warner Bros Studios v Los Angelesu, ampak kave tam ni. Zdaj končno je!

Prijatelji imajo svojo kavo

S pomočjo priznanega chefa Toma Colicchia je Central Perk oživel v podobi nove kolekcije arabskih kav. Central Perk kava je trenutno na voljo in kot obljubljajo ustvarjalci: »Could it BE any more flavorful? We don’t think so.« Nalašč je stavek puščen v izvirniku, saj drugače Chandlerjev stil pripovedovanja ne pride do izraza.

Prijatelji – Tista z vsem tremi okusi kave

Trije okusi oziroma roasti kave so na voljo v treh oblikah. Kot mleta kava, kava v zrnu ali kava v kapsulah. Dejstvo, ki najbolj navdušuje pa so njihova imena.

  • How You Doin’?
  • Pivot
  • We Were on a »Coffee« Break

Mnogo manj navdušujoča je cena teh kav. Za katero koli škatlo, ki vsebuje 12 kapsul boš odštev 16,99 dolarjev. Za 280 gramsko vrečko mlete ali kave v zrnu pa boš prav tako odštel 16,99 dolarjev.

Na voljo je tudi paket z vsemi tremi kavami, ki je trenutno znižan za 20 odstotkov iz 51 na 41 dolarjev. Central Perk Coffee pa ponuja tudi naročnine, saj si lahko kupci ob naročilu kave izberejo tudi naročnino. Ob kliku lahko izberejo dostavo na 15, 30, 60 ali 90 dni – kadarkoli lahko naročnino tudi prekinejo.

Prijatelji imajo svojo kavo z imenom Central Perk Coffee, ki za zdaj ponuja tri okuse
Prijatelji imajo svojo kavo z imenom Central Perk Coffee, ki za zdaj ponuja tri okuse Foto: on centralperk

Žalostna novica za vse tiste, ki niso Američani

Central Perk Coffee je za zdaj na voljo naročiti le v ZDA. Kot pa pravijo sami se bodo hitro razširili in tako omogočili tudi pošiljanje v druge države sveta. Verjetno lahko dokaj hitro pričakujemo franšizo v Londonu in drugih večjih mestih, saj govorimo o Prijateljih in Central Perku!

Friends

Central Perk bo oživel kot prava kavarna

Ko so pričeli z zgodbo Central Perk Coffee so vedeli, da kava brez kavarne pač ne more obstajati. Tako bodo oboževalci kmalu prejeli tudi prvo pravo kavarno Central Perk CoffeeHouse, ki bo oživela televizijske sanje. Z letom 2023 se odpira prva kavarna Central Perk, kamor bodo lahko oboževalci zašli na prvo kavo!

Več o kavi in kavarni Prijateljev si lahko prebereš na spletni strani Central Perk.

Friends kavarna

Top 5 mango koktajlov

Nina Marčeta
-
0
Top 5 mango koktajlov

Sladek, tropski okus manga te kar popelje v oddaljene, eksotične kraje. Tako ni presenetljivo, da ga marsikdo rad uporablja za okusne koktajle. Mango klasičnim koktajlom doda kompleksen, sadni okus in jih popelje na višji nivo. Obstaja več različnih variacij manga, ki jih uporabljajo pri različnih koktajlih. Spodaj si lahko ogledaš nekaj idej in si kakšnega mogoče pripraviš doma!

Zamrznjen mangov daiquiri

Če iščeš sončni, tropski mangov koktajl je ta daiquiri prava izbira. Priredba tega klasičnega koktajla je hladilna in osvežujoča z mamljivim okusom. Malce spominja na mešanico mangovega smoothija in mangove margarite, vendar z rumom. Prav tako vzame samo minuto časa, da se zmeša v mešalniku.

Sestavine: zamrznjene kocke manga, staran rum, Cointreau ali Triple Sec, limetin sok, led.

passion fruit daiquiri, tropical, drink
Foto: Michelle_Maria iz Pixabay

Mangova margarita

To je priredba klasične margarite, ki je verjetno še boljša od originala. Ta sočna priredba je zamrznjena in kremasta, pomešana s svežim mangovim okusom. Je sladka, živahna in skupaj s ščepcem soli z lahkoto steče po grlu.

Sestavine: Tequila, Cointreau, limetin sok, limonin sok, zamrznjen mango, preprost sirup, led.

Mangov mojito

Še en odličen mangov koktajl, ki je priredba klasičnega. Tako kot prejšnja dva je tudi ta sladek, tropičen in izredno osvežilen. Uporabljen je mangov sok za sočen, sadni okus.

Sestavine: Sveža meta, mangov nektar, limetin sok, beli rum, preprost sirup, soda voda.

mojito, cocktail, drink
Foto: StockSnap iz Pixabay

Mango mimosa

Iščeš primeren koktajl za zajtrk ali kosilo? Menimo, da je sladka, mehurčkasta mango mimosa s tropskim pridihom popolna izbira. Po našem mnenju je ta verzija veliko bolj zabavna od klasične. Pripraviš jo lahko bodisi z mangovim pirejem, bodisi z mangovim sokom – karkoli imaš pač pri roki.

Sestavine: Mangov pire ali mangov sok, penina (šampanjec ali Prosecco)

Najboljši mango recepti

Preden preidemo k zadnjemu mango koktajlu, ti izdamo še manjšo skrivnost. V našem prispevku Najboljši mango recepti najdeš najboljše recepte iz manga, vse od pijač do sladic.

Mango martini

Več kot očitno se mango odlično poda k različnim klasičnim koktajlom, med njimi je tudi martini. Tej sladki pijači doda tipičen, tropski priokus, ki smo ga že omenjali. Če dodaš hrustljav, sladkorni rob, je idealen koktajl za večerno zabavo.

Sestavine: Mangov pire ali mangov sok, vodka, Cointreau ali Triple Sec, limetin sok, sladkor.

martini, drop, water
Foto: acekreations iz Pixabay

Mreža MaMa testira protokole za nudenje prve psihosocialne pomoči mladim

Sabina Zorman
-
0
Mreža MaMa testira protokole za nudenje prve psihosocialne pomoči mladim

Slovenski zavod Mladinska mreža MaMa v okviru evropskega projekta Mladinski centri za duševno zdravje mladih testira pristope oziroma protokole za nudenje psihosocialne pomoči mladim.

Gre za eno izmed zadnjih faz dve-letnega projekta, katerega namen je opolnomočiti mladinske delavce za soočanje s tematikami duševnega zdravja v mladinskih centrih. Izhajajo iz ideje, da tako dela zahteva strokovno znanje, ustrezno metodologijo in povezovanje z ostalimi strokovnjaki.

Poteka faza testiranja protokolov

Mreža MaMa bo do septembra izvajala pilotno fazo testiranja osmih protokolov oziroma pristopov za nudenje prve psihosocialne pomoči mladim. Med glavnimi področji so depresija, anksiozne motnje, motnje hranjenja, samomorilnost, samodestruktivno vedenje, motnje pozornosti in psihotične motnje.

Mladinski delavki Zavoda za mladino in šport Trbovlje tako med poletjem s skupino mladih preizkušata ustreznost oblikovanih protokolov, ki bodo v pomoč mladinskim delavcem, ko se bodo srečevali z mladimi v duševni stiski.

S pilotnim izvajanjem protokolov ugotavljajo njihovo uporabnost v praksi ter morebitne potrebe po prilagoditvah in izboljšavah.

Eden izmed ustvarjenih protokolov predstavlja tudi podporo mladinskim delavcem, ki mentorirajo in koordinirajo mednarodne prostovoljce Evropske solidarnostne enote.

Kot so zapisali pri Mreži MaMa, je pomemben del tega testiranja tudi opolnomočiti mladinske delavce. Povezali se bodo z drugimi strokovnjaki, strokovnimi službami in organizacijami v lokalnem okolju ter si ustvarili interdisciplinarno mrežo.

Mladinski centri za duševno zdravje je projekt treh držav

Zastava EU plapola pred stavbo
Foto: Markus Spiske / Unsplash

Mladinska mreža MaMa je nevladna organizacija, ki združuje in zastopa organizacije, ki opravljajo dejavnosti mladinskih centrov v Sloveniji. S špansko organizacijo Youth Matters Now in estonsko Association of Estonian Open Youth Centres sodeluje v projektu Mladinski centri za duševno zdravje mladih.

Cilj tega 2-letnega partnerstva, financiranega s strani programa Erasmus+ Mladina in Evropske solidarnostne enote, je opolnomočiti mladinske delavce s splošnimi znanji in veščinami za prepoznavanje mladih v duševni stiski. Poleg tega jih dodatno usposobiti za pomoč in jih povezati z ostalimi strokovnjaki.

Pred testiranjem protokolov je mreža MaMa v sklopu projekta izvedla že nacionalno usposabljanje za mladinske delavce Duševno zdravje mladih. Pripravili so tudi raziskavo o duševnem zdravju mladih v mladinskih centrih v času pandemije covida-19.

20. Svetovno prvenstvo v odbojki in 20 g beljakovin v lončku

Sidera
-
0
20. Svetovno prvenstvo v odbojki in 20 g beljakovin v lončku

Zott je z novo linijo Zott PROTEIN nacionalni sponzor 20. Svetovnega prvenstva v odbojki, ki bo v Sloveniji potekalo od 26. avgusta do 7. septembra, gostila pa ga bo ljubljanska Arena Stožice. V okviru prvenstva se bo v Sloveniji zvrstilo kar 30 tekem, naši fantje pa bodo igrali proti Kamerunu, Franciji in Nemčiji.

Med pripravami na prvensto smo ujeli Jana Klobučarja, ki igra pozicijo sprejemalca v slovenski ekipi in ponosno nosi dres s številko 12. Z njim smo poklepetali o pripravah, kratkem oddihu, malih pregrehah in vraževernosti v ekipi.

Pozdravljeni, Jan! Imate morda v času intenzivnih priprav kakšne posebne jedilnike oz. morda celo koga, ki vam jih sestavlja? Kako poskrbite za ustrezno prehrano?

Vsak se trudi po svoje, nekako vsak najbolj pozna svoje telo, vsi imamo tudi precej znanja s področja športne prehrane. Moraš se zavedati, da je treba nekaj narediti za to, paziti, kaj daš vase – sploh v času tekmovanj, ko šteje res vsak atom energije in lahko le s kvalitetno in zdravo prehrano telesu zagotovimo vse to. 

V primerjavi z drugimi glavnimi viri energije – ogljikovimi hidrati in maščobami – beljakovine niso le vir energije. V našem telesu imajo pomembno vlogo pri številnih procesih in presnovnih funkcijah. Ključno vlogo imajo pri pridobivanju mišične mase, oskrbujejo celične membrane in so pomembne za imunski sistem.

Predstavljam si, da je bil vaš oddih med koncem klubske sezone in pripravami na SP precej kratek. Kako ste ga preživeli?

Ja, res je bil dopust letos dolg le dober teden, preživel sem ga na jugu Italije, zelo priporočam, čudoviti kraji! Sam na počitnicah rad odklopim in pozabim na treninge, tudi odbojka na mivki me ne premami. A brez športa itak ne gre, rad hodim v hribe in kolesarim. Ne škodi, če za kakšen teden tudi popustim pri prehrani, ampak telo je navajeno na nek režim in kmalu začne pogrešati treninge in ustrezno hrano. Dlje kot si na off, dlje traja, da prideš nazaj v formo, tega si seveda zdaj nihče od nas ni mogel privoščiti. A oddih je podskrbel za reset in ponovno pripravljenost, da damo od sebe kar največ. 

Zott PROTEINN izdelki ne vsebujejo laktoze in glukoze. Predstavljajo uravnotežen obrok z vsemi makrohranili in vas lahko spremljajo v službi ali na izletu, prav tako pa bodo poskrbeli za malce več kreativnosti pri sladkih zajtrkih, saj se v kombinaciji s sadjem obnesejo kot nadev za palačinke. Zott PROTEIN jogurti pa bodo v zadnjih poletnih dneh poskrbeli za osvežilno malico.

Ste kaj vraževerni?

Jan Klobučar

Haha, niti nisem. Vsake toliko časa se sicer v ekipi pojavi kakšna ideja – če si na prejšnji tekmi igral zelo dobro, poskušaš ponoviti vse, kar si počel takrat, tudi na naslednji. Nekateri verjamejo, da so določene številke na dresu tiste, ki prinesejo srečo, drugi verjamejo, da je pomembno, ali si najprej obujejo levo ali desno nogavico. Sam nočem biti v primežu tega, ker vem, da bi se na koncu najbolj obremenjeval s tem, če sem vse naredil prav in me to bolj obremenjuje, kot karkoli drugega. Raje se zanašam na ekipo in svojo igro.

Zadoščeno je prav vsakemu okusu! Če ste ljubitelji klasike vam bodo prav gotovo všeč pudingi, saj so na voljo z okusom vanilije ali čokolade in jogurta z okusom jagode ali borovnice. Za tiste, ki imate radi nove kombinacije, pa sta tu jogurta breskev s pomarančo in malina z granatnim jabolkom.

Jan Klobučar in 10 čokoladnih pudingov!

Kaj imata skupnega član slovenske odbojkarske reprezentance in Zott Protein čokoldni puding? Glede na priporočila stroke, bi moral profesionalni športnik, kot je Jan, dnevno zaužiti skoraj 200 g beljakovin in prav toliko bi jih bilo v 10 lončkih čokoladnega Zott Protein pudinga. Z nami je delil, da se največkrat pregreši s čim sladkim, zato bi bil čokoladni puding vsekakor njegova izbira. Nikakor vam ne svetujemo, da v enem dnevu pojeste 10 porcij pudinga, vsekakor pa je takšen obrok dobra rešitev, ko imate tiste »leteče« dneve, ko ni časa da bi sami pripravili kvaliteten in uravnotežen obrok.

V času svetovnega prvenstva bo Zott prisoten tudi na Fun Zone prizorišču pred ljubljanskimi Stožicami. Na njegovem promocijskem prostoru bodo potekale spremljevalne aktivnosti, zabavni program ter seveda nagradne igre. Pri hostesah boste izdelke lahko tudi poskusili in se sami prepričali o bogatih okusih in neverjetno kremasti teksturi. Verjamemo, da vam bodo zlezli pod kožo in postali del vašega vsakdana.

Izdelke Zott PROTEIN najdete na policah večjih trgovskih centrov po Sloveniji.

Krvodajalske akcije v septembru 2022

Rdeči križ Slovenije
-
0
Krvodajalske akcije v septembru 2022

Rdeči križ Slovenije vljudno vabi, da se udeležiš ene izmed krvodajalskih akcij. Katere krvne skupine so najbolj potrebne, lahko preveriš na www.daruj-kri.si ali www.ztm.si. Če ne veš katero krvno skupino imaš, je še toliko bolj pomembno, da daruješ, saj ti jo bodo brezplačno izmerili.

KRAJ KRVODAJALSKE AKCIJE:

KRVODAJALCE LEPO PROSIMO, DA SE PREDHODNO NAROČIJO NA DAROVANJE KRVI NA SLEDEČE TELEFONSKE ŠTEVILKE:

DATUM KRVODAJALSKE AKCIJE

Loče – v gostišču Kračun

7.-11.

03/423-35-97

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

1.9.

Kokrica – v kulturnem domu

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

1.9.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

2.9.

Fram – v Osnovni šoli

7.30-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

2.9.

Ponikva – v kulturnem domu

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

5.9.

Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13., 7.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

5.9., 6.9., 7.9.

Črenšovci – v prostorih Občine Črenšovci

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

7.9.

Postojna – v dijaškem domu SGLŠ

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

8.9.

Šempeter v Savinjski dolini – v prostorih Elektra Celje 7.-10.

03/423-35-97

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

8.9.

Ljubljana – v Zavodu RS za transfuzijsko medicino

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

9.9.

Oplotnica – v prostorih Občine Oplotnica

7.30.-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

9.9., 12.9.

Žiri – v poslovni stavbi Ika

7.-13., 7.-13

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

12.9., 13.9.

Pesnica – v večnamenski kulturni dvorani Pesnica

7.30-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

14.9.

Metlika – v telovadnici vrtca Metlika

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

14.9.

Radeče – v domu pihalnega orkestra

8.-12.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

15.9.

Šentvid pri Planini – v kulturnem domu

7.-11.

03/423-35-97

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

15.9.

Stari trg pri Ložu – v Osnovni šoli

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

16.9.

Loka pri Žusmu – v Osnovni šoli Loka pri Žusmu

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

16.9.

Brežice – v Mladinskem centru

8.-13., 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

19.9., 20.9.

Polzela – v veroučni učilnici Župnije Polzela

7.-12.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

21.9.

Voličina – v Osnovni šoli

7.30-11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

21.9.

Mengeš – v kulturnem domu

7.-12.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

22.9.

Rogaška Slatina – v kulturnem centru

7.-10.30

03/423-35-97

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

22.9.

Miklavž na Dravskem polju – v kulturnem domu

7.30-10.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

23.9.

Ljubljana na Zavodu RS za transfuzijsko medicino

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

23.9.

Slovenska Bistrica – v PGD Slovenska Bistrica

7.30 – 11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

26.9.

Ajdovščina – v ljudski univerzi

7.-13., 7-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

26.9., 27.9.

Vipava – v športni dvorani vojašnice Janka Premrla Vojka 7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

28.9.

Slovenska Bistrica – v PGD Slovenska Bistrica

7.30 – 11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

28.9.

Cerklje na gorenjskem – v športni dvorani Cerklje

7.-13.

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

29.9.

Rogaška Slatina – v kulturnem centru

7.-10.30

03/423-35-97

Pokličete lahko med delovniki, od 7.30 do 15. ure.

29.9.

Slovenska Bistrica – v PGD Slovenska Bistrica

7.30 – 11.

041/479-242 ali 041/320-796

Pokličete lahko vsak dan med delovniki, od 7. do 15. ure.

30.9.

Ljubljana na Zavodu RS za transfuzijsko medicino

051/389 270, 051/671 147, 030/716 796 

30.9.

 

OPOMBA:

Kri lahko darujete tudi izven terenskih krvodajalskih akcij, v okviru urnika delovanja transfuzijske službe.

Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino Ljubljana, Šlajmerjeva 6.

Pokličite na: 051/389-270, 051/671-147 ali 030/716-796, in se dogovorite o uri prihoda.

Odvzem krvi vsak delovni dan: 7.00 – 15.00

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Zavoda RS za transfuzijsko medicino, ki je dostopno iz Šlajmerjeve ulice. Parkirišča so krvodajalcem na voljo za kovinsko ograjo ekološkega otoka, ob zidu pred zapornico in za zapornico.

Center za transfuzijsko dejavnost Novo mesto

Naslov: Splošna bolnišnica Novo mesto, Šmihelska 1, Novo mesto.

Naročanje na odvzem:  01/5438-340.

Ponedeljek: 7.00 – 11.00
Torek : 7.00 – 11.00
Četrtek: 7.00 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Slovenj Gradec 

Naslov: Gosposvetska 3, 2380 Slovenj Gradec.

Naročanje na odvzem: 01/5438-351 ali 041/672-845.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Trbovlje

Naslov: Splošna bolnišnica Trbovlje, Rudarska 9, 1420 Trbovlje. 

Naročanje na odvzem: 01/ 5438-346 ali 051/649-350.

Krvodajalci lahko brezplačno parkirate na parkirišču Restavracije in kavarne K5, kjer je za krvodajalce organizirana malica po odvzemu krvi.

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Izola

Naslov: Splošna bolnišnica Izola, Polje 35, 6310 Izola.

Naročanje na odvzem Tel.: 05/660-62-39  ali 05/660-62-30 ali 01/ 5438-360.

Torek: 7.30 – 11.00
Četrtek: 7.30 – 11.00
Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Jesenice

Naslov: Splošna bolnišnica Jesenice, Titova 112, 4270 Jesenice.

Naročanje na odvzem Tel.: 04/586-83-08 ali 01/5438-364

Petek: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko dejavnost Nova Gorica

Naslov: Splošna bolnišnica Nova Gorica, Ulica padlih borcev 13, 5290 Šempeter pri Gorici.

Naročanje na odvzem Tel.: 01/5438-352 do 16. ure ali 031/658-154 vsak dan do 18. ure.

Ponedeljek: 7.30 – 11.00
Sreda: 7.30 – 11.00

Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor

UKC Maribor, Ljubljanska 5, 2000 Maribor.

Naročanje na odvzem Tel.: 041/479-242 ali  041/320-796.  Pokličete lahko vsak  delovni dan  od 7. do 15. ure, ob torkih do 17 ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.30 – 12.00
Torek: 7.30 – 17.00
Četrtek: 7.30 – 12.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Ptuj

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča, Potrčeva 23–25, 2250 Ptuj. Tel.: (02) 749 14 37

Naročanje na odvzem: Tel.: 051/615-124 . Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Torek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

Enota za transfuzijsko dejavnost Murska Sobota

UKC Maribor, Center za transfuzijsko medicino

Naslov: Splošna bolnišnica Murska Sobota, Rakičan, Ulica dr. Vrbnjaka 6, 9000 Murska Sobota.  Tel.: (02) 512 35 93

Naročanje na odvzem Tel.: 02/512-31-53 ali 031/398-451.Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure. Na telefonske klice sprejete po mobitelu po 15. uri bomo odgovorili naslednji  delovni dan.

Ponedeljek: 7.00 – 12.00
Četrtek: 7.00 – 12.00

Transfuzijski center Celje

Splošna bolnišnica Celje, Oblakova 5, 3000 Celje.

Naročanje na odvzem Tel.: 03/423-35-97 Pokličete lahko vsak dan med delovniki,  od 7. do 15. ure.

Naročanje po e-pošti: narocanjekrvodajalcev@sb-celje.si

Ponedeljek: 7.30 – 10.30
Torek: 7.30 – 10.30
Sreda: 7.30 – 10.30

1...835836837...2.189Stran 836 od 2.189