Športni podkasti, ki jih moraš poslušati!

Urban Kolman
-
0

V zadnjih letih vse bolj priljubljena oblika medija postajajo podkasti. Zvočnih oddaj, ki jih mnogi poslušajo kot alternativa radiu ali med športno aktivnostjo, je zato vsak dan več. Ni tematike, ki je podkasti ne bi pokrivali. Vseeno je ena izmed najbolj razširjenih tem šport, zato ti bomo povedali, kateri so najboljši športno obarvani podkasti, ki jih moraš poslušati.

No Dunks

Ameriški podkast, ki je osredotočen na NBA. V vlogah voditeljev so štirje novinarji in športni navijači Phil Elder, Tal Melas, Leigh Ellis in Trey Kirby. Nove oddaje izhajajo dnevno s premori ob koncih tedna. V vsaki oddaji voditelji naredijo pregled dogajanja v NBA in se osredotočijo na določene ekipe in tekme, poleg tega v posebnih tedenskih oddajah odgovarjajo na vprašanja poslušalcev. Gre za enega najbolj raznovrstnih NBA podkastov, saj se dotaknejo večine ekip v ligi.

The Athletic Football Show

Glavni nogometni podkast športnega medija The Athletic je obvezno poslušanje za vsakega navdušenca nad angleško premier ligo. Voditelj je novinar Mark Chapman, ki skupaj z novinarji The Athletica nekajkrat tedensko obravnava vse največje zgodbe iz angleškega in svetovnega nogometa. Poglobijo se v tedensko najbolj izstopajoče zgodbe in poskušajo razložiti njihovo ozadje.

Dvokorak

Najbolj priljubljeni slovenski športni podkast, ki ga pripravljajo športni komentatorji Luka Štucin, Tilen Lamut in Matija Kosmač. Njihove debate, ki se odvijajo na vsake nekaj tednov, so osredotočene na dogajanje v košarki, tako v NBA kot v Evropi. Vsake toliko časa se dotaknejo tudi dogajanja v Sloveniji. Dodana vrednost podkasta je gotovo sproščenost debate, ki da občutek domačnosti.

Tifo Football

Tedenski nogometni podkast, ki nastaja pod okriljem The Athletica, spada med oddaje, ki jih mora poslušati vsak navijač nogometa. Pripravljajo ga novinarji Joe Devine, Alex Stewart in Seb Stafford-Bloor. Vsebinsko pokrivajo dogajanje v celotnem evropskem nogometu, s poudarkom na Angliji. Od ostalih podobnih vsebin se razlikujejo po svojem taktičnem, analitičnem, zgodovinskem in tudi političnem pristopu k nogometu.

The Bill Simmons Podcast

Zadnji predlog je podkast, ki ga vodi znani športni novinar Bill Simmons. Nove oddaje izhajajo dvakrat do trikrat tedensko. Nimajo prave strukture, saj se med sabo zelo razlikujejo. V goste prihajajo različni znani športni novinarji, športniki in celo kdo iz industrije slavnih. Kljub različnim gostom ima končno besedo vedno šport. Glavni športni tematiki sta košarka in ameriški nogomet.

Vsebine je preprosto preveč

Ker so športni podkasti ena najbolj priljubljenih oblik tega tipa medija, je seveda izbira najboljših skoraj nemogoča. Nekateri, ki jih nismo omenili, a so vredni poslušanja, so tudi Žoga je okrogla, The Lowe Post, Football Weekly …

Koroški večer z odlično koroško kulinariko in ščepcem kulture

Klub Koroških Študentov
-
0
Koroški večer z odlično koroško kulinariko in ščepcem kulture

Ljubezen gre menda skozi želodec (vsaj tako pravijo starejši ter pametnejši od nas) in tega
dejstva se v Klubu koroških študentov še kako dobro zavedamo. S tem namenom vsako
leto v okviru festivala »Koroška, kdo si?« organiziramo tradicionalni Koroški večer, kjer v
dobri družbi in pridihu kulture uživamo v lokalni kulinariki.

Koroški večer. (Vir: Klub koroških študentov)

Večerjo nam je pripravil Hotel Korošica

Letos smo se prepustili kulinaričnim spretnostim mojstrov in mojstric Hotela Korošica,
znanem po izvirnih jedeh s pridihom koroških sestavin. Na 5-hodnem meniju, kjer
poskrbijo, da si med vsakim hodom že nekoliko neučakan, niso manjkali fotrov najljubši
esihflajš, rpičeva župa z grumpi in kvočevi nudlni. Vsak izmed hodov je kljub tradicionalnim
jedem vseboval moderni »twist«, nad katerim bi imel kakšen pripadnik tiste bolj zrele
generacije verjetno nemalo pripomb. No, mladi teh pripomb vsekakor nismo imeli in kdor je
uspel, je po večerji kar se da diskretno razrahljal pas ali odpel katerega izmed gumbov na
hlačah.

Hotel Korošica
Hotel Korošica nam je pripravil izvrstni 5-hodni meni s koroško kulinariko. (Vir: Klub koroških študentov)

Večerjo smo začinili s ščepcem kulture

Kot se za tovrstno priložnost spodobi, smo znotraj meja epidemioloških ukrepov poskrbeli
tudi za nekaj kulturnega programa. Po uvodnem nagovoru predsednika kluba Nejca Švajgerja smo prisluhnili poeziji mlade koroške avtorice Neže R. Jamnik, ki nam je čutno in doživeto interpretirala nekaj pesmi iz svoje nove pesniške zbirke z naslovom Julij.

Mlada avtorica Neža R. Jamnik ob recitiranju svoje pesniške zbirke Julij. (Vir: Klub koroških študentov)

Medse pa smo med drugim povabili tudi zmagovalko letošnjega kulturnega natečaja Kluba koroških študentov, Dašo Vinšek. V začetku letošnjega leta je žirijo prepričala s svojimi izvirnimi in umetniško dovršenimi deli, za kar je bila nagrajena s samostojno razstavo v letu 2022.

Predsednik Kluba koroških študentov Nejc Švajger
Predsednik Kluba koroških študentov Nejc Švajger. (Vir: Klub koroških študentov)

V dobri družbi v objemu dobre hrane in prijaznega osebja smo preživeli čudovit večer, kar
je tradicija, ki jo nameravamo ohranjati tudi v bodoče.

Avtor: Anže Hubman

Potrjeno! Živimo v simulaciji

Nina Marčeta
-
0

SpaceX in Tesla direktor Elon Musk meni, da smo vsi najverjetneje ujeti v obstoju, podobnemu Matrici. Vesolje je staro 13,8 milijard let, kar pomeni, da so katerekoli medtem nastale civilizacije imele več kot dovolj časa, da razvijejo napredno tehnologijo, ki bi pripomogla k nastanku simulacije.

Elon Musk pravi, da če predvidevaš kakršnokoli raven napredka, bo sčasoma težko ločiti videoigre od realnosti, ali pa bo civilizacije konec. Ena ali druga stvar se bo zgodila. Torej najverjetneje živimo v simulaciji zato, ker še vedno obstajamo.

Elon Musk in planet.

Meni, da je vse odvisno od verjetnosti in da obstaja veliko simulacij, ki jim lahko rečemo »realnosti« ali »multiverzumi«.

Milijarder ni edini takega mnenja. Veliko fizikov, kozmologov in filozofov se strinja s hipotezo simulacije. Če je nastala vsaj ena napredna, tuja civilizacija, sposobna ustvarjati simulacije, je smiselno predvidevati, da bi teoretično lahko ustvarila tisoče ali celo milijone, milijarde »lažnih« svetov. Prebivalci tovrstnih simulacij bi težko prepoznali resnico, ker bi dokazi pripovedovali drugačno zgodbo, napleteno s strani ustvarjalcev.

Ideja simulacije je ena izmed mnogih razlag znanega Fermijevega paradoksa, ki sprašuje »kje so vsi?«, z »vsi« pa so seveda mišljeni vesoljci.

The Simulation Hypothesis & Free Will Explained by Brian Greene

Ocena filma: Tick, Tick… Boom

Žiga Kastelic
-
0

Tick, Tick… Boom je biografski muzikal o Jonathanu Larsonu, ki si želi dokončati svoj prvi muzikal Superbia, preden bi dopolnil trideset let in še bolj pred uradno predstavitvijo igre. Režiser filma je Lin-Manuel Miranda, ki ga poznamo po muzikalih Hamilton in In the Heights ter pesmih, ki jih je napisal za filma Moana in letošnji Encanto. Glavno vlogo Jonathana Larsona je prevzel Andrew Garfield, ki je ponovno dokazal, zakaj je eden najboljših trenutno živečih igralcev. A kaj je tisto, kar ta muzikal naredi boljšega od preostalih v zadnjih letih?

Tick, Tick… Boom je režijski prvenec izjemnega glasbenika

Lin-Manuel Miranda v glasbenem in broadwayskem svetu velja prav za naslednika Jonathana Larsona, ki je zaradi aritmije preminil pri svojih petintridesetih letih. Miranda je ustvaril enega najboljših odrskih muzikalov vseh časov v Hamiltonu, proslavil pa nekaj let pred tem z muziklom In the Heights. Slednji je letos tudi postal film, a se nikakor ni proslavil, saj ne more vse čudežno preskočiti iz odra na platno in magično delovati. Je prikaz tega, da ne bo vsaka skoraj direktno kopija muzikala delovala tudi kot film. Prav zaradi tega sem bil precej previden pri ogledu filma Tick, Tick… Boom, ki je bil hkrati tudi režijski prvenec omenjenega mojstra. In na moje lastno presenečenje se je še kako izkazal.

Lin-Manuel Miranda je presegel pričakovanja in ustvaril odličen film
Lin-Manuel Miranda je presegel pričakovanja in ustvaril odličen film

Njegova podlaga je istoimenski muzikal, ki ga je mnogo let nazaj spisal Jonathan Larson. Zgodba sledi prav njemu, ko si živeč v malem stanovanju sredi New Yorka želi uspeha s svojim muziklom Superbia. Njegov največji razlog nadaljnjega truda so podporne besede idola Stephena Sondheima, ki mu je dejal, da mu do odlične igre manjka le ena pesem. Tako mu do predstavitve njegove predstave ostane le še en teden, napisati pa mora še zadnjo pesem. Ob strani mu stoji njegova punca Susan (Alexandra Shipp) in njegov najboljši prijatelj Michael (Robin de Jesus).

Zamuja z najemnino, dal je odpoved v službi, njegov prijatelj umira za AIDS-om, njegov najboljši prijatelj je HIV pozitiven, dopolnil bo trideset let in le še nekaj dni ima za novo pesem. In prav v tej časovni stiski in njegovi anksioznosti leži odlika filma, da je to dejansko odlično izkoristil. V ozadju je stalno prisotno tiktakanje, ki ga ima Jonathan v svoji glavi in mu nakazuje tempo. Iztekanje časa do monumentalnega trenutka ga pripelje do te mere, da muzikal postavlja pred čisto vse ostalo v njegovem življenju. Živi le še za zadnjo pesem in predstavitev, za katero lahko le upa, da bo uspela. Film Tick, Tick… Boom je tako čudovit poklon vsem umetnikom, ki si želijo uspeti.

Alexandra Shipp in Andrew Garfield sta romantična in pristna kot par v Tick, Tick... Boom
Alexandra Shipp in Andrew Garfield sta romantična in pristna kot par v Tick, Tick… Boom

Eden najboljših modernih filmskih muzikalov

Film je pripovedovan iz dveh Larsonovih plati. Ena iz časa, ko je skušal spisati tisto pesem pred predstavitvijo in okoli tridesetega rojstnega dneva. Druga plat pa je odrska predstavitev muzikala, katerega ime nosi tudi film. Nekateri prizori s premetenim mešanjem obeh svetov poskrbijo za ene izmed boljših sekvenc filmskih muzikalov, če ne vsaj najbolj iznajdljive. Pesmi so tam z namenom, uporabljene v napredovanje zgodbe, čeprav to ne uspe popolnoma vsaki v vsej celoti. A tiste, ki zadenejo, zadenejo v sredino tarče. Vsekakor se pri muzikalih ne smemo slepiti. Če so nam pesmi všeč, nam bo najverjetneje tudi film in obratno. Komur bodo pesmi pristajale ali jih našle v pravem počutju, potem bo to film, ki si ga zapomniš. V kolikor ne, je tu premetenost uporabe pesmi in mešanje resničnih trenutkov s povsem glasbenimi muziklih, ki smo jih vajeni na odrih.

Vse to ne bi bilo mogoče brez odlične igre Andrewa Garfielda. Tudi v takem žanru filma je dokazal svojo igralsko širino ter v film vložil vso svojo ljubezen. Med učenjem petja za ta film mu je zaradi hude bolezni umrla mama, in to je vloga, ki jo je posvetil njej. Jasno in glasno je zapečatil sebe v dirki za največje filmske nagrade. V filmu mu odlično parirata tudi Alexandra Shipp in predvsem Robin de Jesus, ki zaključita glavno ekipo filma. Poznavalci Broadwaya bodo prepoznali tudi marsikateri obraz iz drugih muzikalov, za vse ostale tu ne bo težav. Lin-Manuel Miranda je v svojem režijskem prvencu zares presegel pričakovanja in odlično premešal muzikal s filmom.

Robin de Jesus in Andrew Garfield prikažeta svoj igralski razpon v Tick, Tick... Boom
Robin de Jesus in Andrew Garfield prikažeta svoj igralski razpon v Tick, Tick… Boom

Tick, Tick… Boom je brez pardona eden najboljših filmskih muzikalov zadnjih let in morda tudi vseh časov, ki se ne boji inovativnosti. Vsekakor se ne drži tradicionalnosti, kot je nerodno tleskanje s prsti in petje iz dolgočasja. A ker gre za nastajanje glasbe, mu to lahko oprostimo, čeprav še vedno deluje nekoliko nerodno. Prav tako inovativnost v tem primetu pomeni le to in ne kontroverznosti ali neznanega misticizma. Je čudovit prikaz, kako dobri so lahko muzikali, ki jih svet morda ne pozna tako dobro in če so v osnovi ustvarjeni iz mesta ljubezni in strasti. Je velik uspeh, ko govorimo o prenosu muzikla iz odra v film in s tem začetek nove ere. A prej kot vse drugo je Tick, Tick… Boom poklon in zahvala vsem, ki se trudijo uspeti in čutijo, da jim zmanjkuje časa.

tick, tick...BOOM! | Official Trailer | Netflix

Predlogi novega zakona za urejanje položaja študentov

Helena Tolar
-
0

Leta 2017 je bil sprejet Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ), ki ga je v imenu Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) vložil predsednik Državnega zbora, Milan Brglez. Zaradi ukrepov, ki jih je Vlada Republike Slovenije sprejemala v času epidemije covid-19 za študente, so na ŠOS-u januarja 2021 pripravili nov predlog zakona (ZUPŠ-1). Predlog so že predstavili predsedniku Državnega zbora in predsedniku Državnega sveta, sedaj pa lahko še potrpežljivo čakamo in upamo, da bo tudi ta zakon uspel.

ŠOŠ navaja, da je duševno stanje mladih zaradi ukrepov v času epidemije katastrofalno, zaradi upada ponudbe študentskega dela pa so v najslabšem socialnem položaju študenti z visokimi stroški študija (izredni študenti, študenti starši, tuji študenti, študenti invalidi …). Zato so pripravili predlog zakona, ki vključuje različne zakonske spremembe, naslavlja pa sistemske pomanjkljivosti obstoječih ureditev.

Dve dekleti z maskami sedita za mizo

Področje štipendiranja

Povečanje višine državnih štipendij za 20 %

Zaskrbljujoč podatek iz raziskave Evroštudent VI pravi, da slovenski študenti nadpovprečno slabo ocenjujejo svoj finančni položaj: kar 38 odstotkov študentov poroča, da se srečujejo z (zelo) resnimi finančnimi težavami. Državne štipendije so v povprečju za približno 300 € nižje od povprečnih stroškov študenta. Očitno je torej, da državne štipendije kot ukrep, ki bi študentom iz socialno ogroženih okolij omogočil izobraževanje, za doseganje svojega namena niso dovolj visoke. Zato na Študentski organizaciji Slovenija predlagajo postopen dvig za 20 % do leta 2024.

Dodatna razreda prejemnikov državne štipendije

Podatek iz raziskave Evroštudent VI kaže na prešibko socialno politiko za mlade v izobraževanju: štipendije in socialni prejemki za samo slabih 22 % slovenskih študentov pomenijo pretežni vir prihodka, s katerim razpolaga slovenski študent. Približno 15% študentom največ sredstev zagotovi družina, kar 63 % vseh pa največji vir prihodka predstavlja zaslužek od dela. Glede na podatke Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je državno štipendijo leta 2018 prejemalo le 20 odstotkov študentov, kar je občutno manj kot 38 %, kot je študentov. Zato predlagajo uvedbo novega razreda prejemnikov državnih štipendij, s čimer se bo število prejemnikov štipendije povečalo.

Odprava starostne omejitve pri pridobitvi pravice do štipendije

V Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) je za štipendiste določen splošni starostni pogoj za pridobitev štipendije, po katerem so do štipendij upravičeni dijaki, ki so pred dopolnjenim 22. letom starosti prvič vpisani v program sekundarnega ter študenti, ki so pred dopolnjenim 27. letom starosti prvič vpisani v program terciarnega izobraževanja. Po mnenju ŠOS je starostni pogoj določen povsem arbitrarno, zaradi tega pa tudi diskriminatoren. S spremembo se omogoči prejemanje štipendije tudi starejšim študentom, v kolikor izpolnjujejo ostale pogoje.

Izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračuna upravičenosti do socialnih transferjev

Ključna funkcija študentskega dela je socialni korektiv, ki socialno šibkejšim dijakom in študentom omogoči šolanje za želeno izobrazbo, tudi če prihajajo iz socialno šibkejših družin. Ker pa se prihodki iz študentskega dela upoštevajo pri izračunu upravičenosti do pravic iz javnih sredstev (otroški dodatek, državna štipendija, subvencija za vrtec, …) je mnogo družin oškodovanih, ker kateri izmed otrok opravlja študentsko delo. Prizadete so predvsem socialno šibkejše družine, ki zaradi počitniškega dela otrok(a) prejmejo nižji otroški dodatek in druge socialne transfere. Zato je potrebno študentsko delo izvzeti iz dohodka družine, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Področje subvencioniranega javnega potniškega prometa

Brezplačni prevozi za dijake in študente

Rešitev na področju subvencioniranih prevozov zagotavlja brezplačno uporabo javnega potniškega prometa (JPP) dijakom in študentom, ki za dostop do izobraževalnega zavoda uporabljajo javni potniški promet. Brezplačna uporaba JPP se zagotovi za relacijo med krajem stalnega prebivališča in krajem izobraževanja, v kolikor je oddaljenost med njima vsaj 2 kilometra.

Področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja

Zdravnik v kraju študija

Študenti, ki študirajo zunaj kraja stalnega prebivališča, imajo pogosto težave z dostopom do primarnega zdravstva v kraju študija, saj imajo osebnega zdravnika v kraju stalnega prebivališča. S spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) se vsaj nominalno uredi pravica do dostopa do osebnega zdravnika za te študente tudi v kraju študija.

Področje subvencionirane študentske prehrane (SŠP)

Višja subvencija za prehrano

Med letoma 2012 in 2019 se višina subvencije za prehrano študentov ni usklajevala z rastjo cen življenjskih potrebščin. Posledično so stagnirale vrednosti študentske prehrane, študenti za obrok plačujejo vse več, ponudba prehrane pa se vse bolj krči zaradi omejitve najvišje cene obroka. Zato se predlaga dvig subvencije za prehrano na 2,92 €, pozneje pa tudi dvig cene obroka ponudnikov.

Subvencionirana študentska prehrana tudi v poletnem mesecu in podaljšanje časovnega intervala koriščenja

Zakon o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) trenutno določa omejitve koriščenja prehrane v poletnem mesecu (med 15. julijem in 15. avgustom), po mnenju študentov neutemeljeno. Študijske obveznosti se namreč izvajajo tudi v tem času (priprava zaključnih del), ob tem pa mnogo študentov v tem času opravlja študentsko delo, pri katerem malica ni zagotovljena. Zato bi bila ponovna uvedba SŠP v tem mesecu smiselna. Prav tako se predlaga razširitev možnosti koriščenja SŠP od 7:00 do 22:00. Študijski proces traja na dnevni ravni dolgo časa, s tem pa študenti zaradi obveznih predavanj in vaj zapuščajo fakultete v poznih urah in jim brez odmora za malico in kosilo ni omogočeno koriščenje pravice do subvencionirane prehrane.

Omogočanje subvencionirane študentske prehrane (SŠP) prejemnikom invalidske pokojnine

Trenutno veljavna zakonodaja omogoča koriščenje SŠP tistim študentom, ki prejemajo družinske pokojnine, ne pa tudi druge vrste pokojnin. S predlogom spremembe se dostop do SŠP omogoči tudi prejemnikom invalidske pokojnine, ki so v nekaterih primerih redni študenti, zakonodaja pa jim dostop do sicer univerzalne pravice študentov onemogoča.

Dokazovanje istovetnosti s študentsko izkaznico

Trenutna opredelitev preverjanja istovetnosti je preveč ohlapna in dopušča možnost interpretacije, da se ob unovčitvi lahko uporablja kateri koli dokument, ki vsebuje fotografijo. V definiciji se uporablja besedna zveza osebni dokument, ki ga slovenska zakonodaja ne definira. ŠOS predlaga, naj se istovetnost dokazuje le s študentsko izkaznico.

Področje bivanja

Bivanje višješolskih študentov v študentskih domovih

Trenutna ureditev v neenak položaj postavlja študente višješolskih zavodov s študenti, ki obiskujejo visokošolske ali univerzitetne študijske programe. Le slednji namreč lahko bivajo v študentskih domovih, medtem ko študenti višješolskih programov lahko, zaradi določil iz Zakona o višjem strokovnem izobraževanju (ZVSI), subvencionirano bivajo le v dijaških domovih. Na ŠOS opozarjajo, da študij na višješolskih študijskih programih prav tako spada v terciarno izobraževanje, zato mora zakonodajni okvir višješolskega izobraževanja stremeti k izenačevanju pravic in dolžnosti študentov s tistimi, ki študirajo na visokošolskih zavodih. Tudi sicer bivanje (praviloma mladoletnih) dijakov ne moremo enačiti z bivanjem (polnoletnih) študentov, saj dijaški domovi opravljajo tudi vzgojno funkcijo, ki je za študente omejujoča.

Opredelitev javnega razpisa za subvencionirano bivanje v Zakonu o visokem šolstvu

Subvencionirano bivanje študentov je po mnenju ŠOS pravica, ki izhaja iz statusa študenta, čeprav področna zakonodaja le-tega ne opredeljuje tako. Zato mora pogoje javnega razpisa za dostop do pravice do subvencioniranega bivanja določiti področni zakon, t.j. Zakon o visokem šolstvu (ZVis).

Področje višjega in visokega šolstva

Zagotavljanje enake obravnave študentov ter prepoved spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v študijskem okolju

V zadnjem letu je vse večje število predvsem študentk pričelo opozarjati na psihološka in, kar je še posebej zastrašujoče, spolna nadlegovanja visokošolskih učiteljev. Diskriminacija na podlagi spola je v ustnem izročilu študentov in študentk že generacije, v zadnjem letu pa so se pojavila pričevanja celo o spolnem nasilju visokošolskih učiteljev/-ic nad študenti/-kami. Pri tem je izjemno pomembno opozoriti tudi na razmerje moči, ki med visokošolskim učiteljem/-ico in študentom/-ko že obstaja, toliko bolj pa je zato sporno izvajanje psihičnega in spolnega nasilja.

Prepoved zaračunavanja vpisnin

V zadnjih letih se je na vseh visokošolskih zavodih povečalo število plačljivih obveznosti znotraj študijskih programov. Najpogosteje se to odraža skozi višino vpisnine v vsak letnik, kamor se umešča vse več različnih stroškov. Na nekaterih študijskih programih se je vpisnina toliko zvišala, da je nemogoče upravičeno trditi, da je vpisnina samo administrativni strošek. Pojav epidemije je te stroške še dodatno poudaril, saj se je dostop do storitev, ki naj bi jih pokrivala vpisnina, močno zmanjšal, vpisni stroški pa so ostali enako visoki. ŠOS poudarja, da so prispevki za študij nepravični in omejujejo enak dostop do izobraževanja. Predlog omejuje višino stroškov, ki jih lahko visokošolski zavodi zaračunavajo za administrativne stroške vpisa in študija.

Dodatno študijsko leto za rojenega otroka (doslej: živorojenega)

Zakonodaja trenutno določa, da imajo študentke matere, ki v času študija rodijo, in študenti, ki v času študija postanejo očetje, pravico do podaljšanja študentskega statusa za eno leto za vsakega živorojenega otroka. Določba, da podaljšanje statusa za eno leto velja samo za živorojenega otroka ni ustrezna, saj ne upošteva fizičnih in predvsem psihičnih težav, s katerimi se soočajo študentke, ki zaradi različnih zapletov rodijo mrtvorojenega otroka. Predlagana ureditev upošteva stisko študentk in študentov, ki se soočajo z izgubo otroka in jim omogoči, da v tem težkem obdobju izkoristijo pravico do dodatnega leta statusa.

Ohranitev statusa študenta za študente višjih šol do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo

Ureditev, ki že velja za študente na visokošolskih zavodih, po kateri ti obdržijo status študenta do konca študijskega leta, tudi če prej diplomirajo, želijo prenesti tudi na višje šole. Pri tem poudarjajo, da morajo imeti študenti enake pravice, ne glede na to, na katerem zavodu se izobražujejo; da imajo diplomanti pogosto težave z iskanjem zaposlitve, zato pogosto odlašajo z zaključkom študija do konca študijskega leta; da se posledično tudi zagovori zaključnih del večinoma izvajajo proti koncu študijskega leta, kar pomeni dodatne obremenitve višješolskih zavodov.

Uvedba digitalne študentske izkaznice

V trenutnem Zakonu o visokem šolstvu (ZVis) je že od 1993 določeno, da se status študenta izkazuje s študentsko izkaznico. Zaradi očitnega napredka tehnologije pri možnosti uporabe študentske izkaznice je določba zastarela. Študentska izkaznica se zaradi te določbe izdaja v enostavni fizični obliki in je omejena na uporabo v redkih primerih, kot so vizualna identifikacija na zavodu in v knjižnici zavoda. Takšna oblika zmanjšuje potencial uporabe študentske izkaznice, ki ga takšna identifikacija lahko ima na različnih področjih študentskega življenja. Predlog določi možnost izdaje digitalne izkaznice, ki je zaradi lažje in bolj priročne uporabe skozi mobilno ali spletno aplikacijo, nujna. Dodatno se določa, da za strokovno organizacijske naloge prevzame Študentska organizacija Slovenije, ki trenutno že deluje z javnim pooblastilom za subvencionirano prehrano in beleženje delovnih izkušenj.

Dopolnitev opredelitve študentov s posebnimi potrebami in posebnim statusom

Študente s posebnimi potrebami in posebnim statusom je določil že Zakon za urejanje položaja študentov leta 2017. Vendar pa trenutno veljavni Zakon o visokem šolstvu izpušča študente s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, kamor spadajo npr. osebe z disleksijo, ADHD, in drugimi. Zato se med študente s posebnimi potrebami dodaja tudi ta skupina študentov.

Področje dela

Dodatek na delovno dobo tudi za čas opravljanja študentskega dela

Na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) delavcu, ki je skladno s tem zakonom v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, pripada dodatek na delovno dobo, ki se določi v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Praviloma pa dodatek na delovno dobo znaša 0,5 % bruto plače za vsako dopolnjeno leto delovne dobe. Dijakom in študentom z opravljanjem študentskega dela pa teče le pokojninska, ne pa tudi delovna doba. Z vidika dodatka na delovno dobo so tako posamezniki, ki opravljajo študentsko delo, le navidezno v enakopravnem položaju s tistimi, ki študentskega dela niso opravljali, saj oboji pričnejo delo brez dodatka na delovno dobo. Študent, ki je v času izobraževanja opravljal študentsko delo, bo zato imel tudi nižjo osnovo za izračun pokojnine. Na ŠOS predlagajo, da so do dodatka za delovno dobo upravičeni zaposleni v delovnem razmerju po pogodbi o zaposlitvi, ne pa tudi dijaki in študenti, ki opravljajo študentsko delo.

BIO živila: miti in resnice

Tjaša Sušnik
-
0

So BIO živila le nova modna muha ali gre za zdrav in trajnosten način prehranjevanja? Večina namreč besedno zvezo asociira z zdravo in uravnoteženo prehrano ter idilično predstavo podeželja. Če tudi sam ne veš, kaj točno označuje beseda BIO na etiketi živila, si spodaj preberi nekaj dejstev, ki ti bodo pri naslednjem nakupovanju v pomoč pri izbiri produktov.

BIO živila so bolj zdrava – mit

Kupuješ BIO živila, da bi se izognil pesticidom? Res je, da so umetni pesticidi in gnojila pri pridelavi BIO živil prepovedana, a to ne pomeni, da kmetje ne posežejo po naravnih različicah, kot sta baker in žveplo. Za razliko od konvencionalnega kmetijstva, smejo živali prejeti antibiotike le, ko zbolijo, ne pa tudi preventivno. Zato je logičen sklep, da meso z oznako BIO vsebuje manj antibiotikov kot sicer. A tudi o tem ni zadosti raziskav. Po drugi strani so študije že dokazale, da BIO živila ne vsebujejo več hranilnih snovi in mineralov od običajnih produktov. Zaključimo lahko, da je za zdravo prehrano pomembnejša raznovrstna in uravnotežena prehrana z zadosti sadja in zelenjave kot izbira BIO živil.Različna zelenjava (paprika, gobe, žita)

BIO živila so boljša za podnebje in okolje – mit in resnica

Pri biološkem načinu kmetovanja je prepovedana uporaba umetnih pesticidov in mineralnih gnojil, kar povečuje biodiverziteto na poljih in travnikih ter ohranja kvaliteto voda. Kljub temu je dovoljena uporaba bakrovega škropiva, ki je za ljudi nenevaren, škoduje pa nekaterim organizmom v prsti. Govedo zaradi kvalitetnejše krme v ozračje izpusti manj metana, polja pri biološkem načinu kmetovanja pa lahko absorbirajo več toplogrednih plinov. Tudi pridelava umetnih gnojil je energijsko potraten proces, torej BIO živila poskrbijo za manjše izpuste toplogrednih plinov na hektar kmetijskega zemljišča. Ker pa so za pridelavo enake količine zelenjave oziroma mesa pri BIO kmetovanju potrebne precej večje površine, lahko posredno ta način kmetovanja prinese še več toplogrednih plinov od konvencionalnega kmetovanja. BIO je torej res boljše za vodo, prst in biodiverziteto, ne pa tudi za naše podnebje.Traktor škropi pšenično polje

BIO kmetovanje je prijaznejše do živali – resnica

Dobrobit živali je pomemben vidik predvsem pri izbiri mesa. Pri pridelavi BIO mesa živali hranijo s kvalitetnejšo krmo, ki jim omogoča rast v njihovem naravnem tempu. To pomeni, da živali ne zredijo v kratkem času, ampak jim omogočijo nekoliko daljše življenje v boljših pogojih kot sicer. Čeprav imajo živali več življenjskega prostora, to še vedno pomeni, da je v enem hlevu lahko do 3000 kokoši (BIO torej nima veliko skupnega z idiličnim podeželjem, kjer se kokoši prosto sprehajajo po dvorišču, kajne?). Vseeno so standardi za rejo živali precej strožji in zagotavljajo živalim lepše življenje.Kokoš vali jajca

BIO torej ni bolj zdravo, niti ne boljše za podnebje, definitivno pa je prijaznejše do živali in skrbi za ohranjanje pitne vode, kvalitetne prsti in biodiverzitete. Dejstva torej imaš, odločitev pri nakupu je tvoja. A obstaja še en problem: trenutno pridelava BIO živil ni dovolj učinkovita, da bi lahko nahranila celotno človeško populacijo.

Psihoanalitične podobe strahu

Univerza Sigmunda Freuda Dunaj – podružnica Ljubljana
-
0

Sama pod besedo »strah« razumem emocijo, kjer je dihanje oteženo, bitje srca pospešeno, pojavi se hladen pot in podobne reakcije v telesu. Zaznam ga v zelo različnih situacijah: ob srečanju s pajkom, ob rahli izgubi kontrole volana na ledeni cesti, pred zagovorom diplomske naloge, na razgovoru za službo … Takšnih situacij je res veliko, zato lahko priznam, da je strah pri meni prisoten skoraj v vsakdanjem življenju, tudi v situacijah, kjer moje življenje ali zdravje objektivno nista v nevarnosti. Slovar slovenskega knjižnega jezika strah opredeljuje kot »neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin«, ter kot »tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega«. Kot vidimo je torej strah pravzaprav povezan s tesnobo. Kakšna, če sploh, je razlika med tema emocijama?

Tradicionalno strah predstavlja koristen odziv na realno nevarnost, medtem ko tesnoba pomeni pretiran odziv na manj določno ali celo neobstoječo nevarnost. Freud je pomembno prispeval k razlikovanju teh dveh pojmov, kot tudi k razumevanju njunega izvora. Kot behavioristi je menil, da tesnoba izvira iz izkušenj s strahom. Nastala naj bi s potlačevanjem občutij, povezanih s strahom. Na podlagi takšnega razumevanja Freud loči objektivno oz. realistično tesnobo (strah) in nevrotično tesnobo (Černetič, 2011). »Realistična tesnoba je po njegovem povezana z jasno ugotovljeno grožnjo v zunanjem svetu in je z njo premosorazmerna, medtem ko naj bi nevrotično tesnobo sprožali posameznikovi notranji, nezavedni impulzi. Pretirano kaznovanje otroka ob izražanju njegovih agresivnih in seksualnih impulzov naj bi povzročilo realistično tesnobo, s potlačevanjem te tesnobe oz. občutij, povezanih s kaznijo, pa naj bi sčasoma nastala nevrotična tesnoba, ki je brez objekta, saj se posameznik potlačevanja ne zaveda. Nevrotična tesnoba se torej nanaša na grožnjo, ki izhaja iz predaje močnim in nevarnim impulzom onega, in ker je intrapsihična, jo je težje obvladovati kot realistično tesnobo – ni se ji mogoče izogniti s tem, da preprosto stečemo stran (Černetič, 2011, str. 18)«.

Glede na to, da gre pri iracionalnih strahovih (kot je na primer strah pred klovni, pajki, temo, višino …) za manj določno ali celo neobstoječo nevarnost, bi lahko v povezavi s Freudovo teorijo razumeli, da gre za posameznikove notranje, nezavedne impulze. Kadar starši določenega občutka in odziva otroka ne sprejmejo in ga kaznujejo, otrok te občutke potlači. Kasneje ta potlačena vsebina sili na površje, vendar ji obrambe ne dovolijo usmerjenosti na primarni objekt. Iracionalni strah torej lahko predstavlja sekundarni oziroma prenosni objekt občutka, ki je bil zgodaj potlačen v odnosu s pomembnim drugim. Tako se iz izkušnje s strahom oblikuje tesnoba, katere izvor predstavlja prenesena vsebina.

Kadar je neka vsebina potlačena, pomeni, da je prestavljena v nezavedno. Po Freudu je nezavedno sila duševnega življenja in ne le nekakšen koš za odpadke: za občutke, spomine in misli, ki so pod pragom zavesti, ker so sorazmerno nepomembni za človeka. Gre prav za nasprotno, namreč nezavedno črpa energijo iz nagonov, katerih sila je zunaj zavesti, vendar ne zato, ker ne bi bila pomembna, temveč zato, ker je tako pomembna, da predstavlja grožnjo zavestnemu delu osebnosti (Žvelc, Možina, Bohak, 2011). »Kadar se v duševnosti pojavijo misli in čustva, ki ogrožajo jaz, jih človek potlači v nezavedno. Od tam pa se spet skušajo prebiti v zavest, kar se zgodi na indirekten način v obliki bolezenskih simptomov, sanj in drugih izrazov ali osebnostnih potez. Ti simptomi so kompromisna rešitev konflikta med primitivnimi nagoni, ki terjajo zadovoljitev, in ozaveščenim jazom, ki se zaveda realnih omejitev, ter nadjazom, ki pozna družbene zapovedi in prepovedi (Žvelc, Možina, Bohak, 2011, str. 121)«. Bi lahko potem razumeli npr. strah pred pajki kot neke vrste simptom ali celo nevrotično tesnobo?

Pri iracionalnih strahovih gre pravzaprav za simboliko, zgolj kostum, v katerega je oblečena naša nepredelana vsebina iz nezavednega. Tako kot sanje tudi manifestacija strahov predstavlja zgolj indirektno izraženo vsebino iz nezavednega. Prehod iz nezavednega območja v zavestno namreč pozorno nadzorujejo stražarji oziroma naše obrambe. Kot kompromis naši stražarji včasih spustijo vsebine iz nezavednega čez mejo pod pogojem, da se le-ta zakamuflira oziroma obleče v določen kostum. To potem imenujemo indirektna vsebina iz nezavednega. Ta kostum nam onemogoča, da bi videli jasno sliko v vseh barvah in občutkih naenkrat. Kadar si prizadevamo spoznati tisto nekaj, kar se skriva pod kostumom, se moramo zavedati, da smo ta kostum pravzaprav ustvarili mi, del našega psihičnega aparata, naše nezavedno. To pomeni, da vsakemu posamezniku ta kostum predstavlja nekaj drugega, pri spoznavanju z njim vidi drugačne barve in mu pripisuje drugačno vlogo. Če za primer vzamemo iracionalni strah pred pajki: ljudje se pogosto sprašujejo, kakšne izkušnje so imeli s pajki v preteklosti. Na podlagi zgoraj napisanega lahko te izkušnje razumemo kot posledice zgodnjih izkušenj, povezanih s podobnim občutkom. Na primer: otrok ponotranji izkušnjo, kjer je doživljal in izražal strah v odnosu do staršev, vendar mu ta ni bil dovoljen ali pa ga za lasten obstoj ni smel povezati s staršema. Kasneje ta potlačena vsebina želi zadovoljitev in se kompromisno izrazi v indirektni obliki: strah, usmerjen v pajka, namesto v primaren objekt (starša). To kamuflažo strahu lahko spoznavamo z različnimi podvprašanji kot na primer: v katerih situacijah mi je strah še poznan; v katerih odnosih sem ga občutil pogosto, vendar ga nisem/ne upam izraziti; kaj mi podoba pajka predstavlja; kaj mi pajek lahko stori v resničnem kot tudi fantazijskem svetu …? S takšnimi in podobnimi podvprašanji pravzaprav odkrivamo različne zorne kote kostuma, v katerega je naš strah oziroma potlačena vsebina zakamuflirana. Tako lahko na primer nekomu, ki je imel intruzivne starše, pajek predstavlja majhno bitje, ki lahko vdre v naše skrite kotičke/intimo (strah pred požrtjem), spet drugi pa bo v majhnem bitju, ki lahko potihoma in neznano pride iz stropa ali tal, videl nezmožnost kontrole, ki jo je v zgodnjem otroštvu tako nujno potreboval (strah pred izgubo kotrole). Zdaj lahko za strahom pred pajki prepoznamo naš zgodnejši strah pred požrtjem ali pa izgubo kotrole, vendar pa se za tem strahom še vedno skriva izkušnja, zaradi katere je ta strah predstavljal tako veliko grožnjo posamezniku, da je pristalo v nezavednem. To pomeni, da je treba strah pred kontrolo ponovno raziskovati s podvprašanji, povezovati z znanimi občutki in spomini ter ozaveščati odnose, v katerih je le-ta bil prisoten.

Podobno lahko spoznavamo in predelujemo strah pred smrtjo, višino, virusi, ipd. Vsak strah, ki je pretiran, pomeni, da je zraven prisotna vsebina, ki se je v trenutno situacijo zgolj manifestirala in ji dodala težo. Takrat je pomembno naše zavedanje subjektivnega doživljanja. Zavedanje, da vsak lahko določeno situacijo in stvar vidi in doživlja drugače. Kako jaz vidim to situacijo, kaj meni predstavlja virus ali smrt, na kaj me spominja, kateri občutki so pri tem še prisotni …?

Kako torej premagati strah? Strahu se ni mogoče popolnoma znebiti, ni ga mogoče povsem obvladati, mogoče pa ga je razumeti. In prav razumevanje prinaša preobrazbo (Osho, 2018). Na začetku je pomembno, da prepoznamo, ali gre za realni ali iracionalni strah. Realni strah evolucijsko varuje naše telo, našo integriteto in samopodobo. Torej je, kot bolečina, nujen za preživetje. Iracionalen strah, katerega vzrok je določena prenesena vsebina, pa lahko pomirimo z radovednostjo, asociacijami in predelavo njegovega vira, ki sili iz nezavednega. Pri tem je naš cilj prepoznati realno vsebino, ki predstavlja gonilo našega iracionalnega strahu. Kaj je moj strah, kako in kdaj vznikne, od kod izvira, kakšno je njegovo sporočilo …? Strah lahko spoznamo in razumemo šele, ko se vanj zazremo brez obsojanja, in ga sprejmemo kot nekaj dobrega in ne kot našega sovražnika, ki ga je treba obvladati. Kadar poskušamo strah obvladati, ga pravzaprav potlačujemo, in tako sili na površje ter nas zažira (Osho, 2018). To pomeni, da lahko nekdo premaga strah pred pajki, vendar če ni bila predelana realna vsebina, ki poganja naš strah pod kostumom, potem se bo ta zgolj preoblekel in izrazil v drugi obliki. Tako se vsebina zgolj prenese in izrazi drugje, na primer kot strah pred temo ali morsko globino ipd. Ob spoznavanju s svojim strahom pravzaprav tudi razvijamo bolj pristen jaz, ki nam omogoča manj stroge obrambe in s tem večji domet spoznavanja svojega neznanega. Ko se, morda v psihoterapiji, soočimo s svojimi racionalnimi in iracionalnimi strahovi, ko odkrijemo in sprejmemo našo otroško zgodbo, vsebine niso več tako težke in naš korak postane lažji.

Avtorica: Ajda Oblak, študentka magistrskega študija Psihoterapevtske znanosti na SFU Ljubljana

Literatura:

Černetič, M. (2011). Hudo je, ko veš, česa se bojiš, pa tudi, ko ne veš: Stične točke in razlike med strahom in tesnobo. Kairos, 5 (1-2), 13-22.

Osho. (2018). Strah: razumevanje in sprejemanje negotovosti v življenju. Brežice: Primus: Zbirka Primula.

Žvelc, M., Možina, M. in Bohak, J. (2011). Psihoterapija. Ljubljana: IPSA: Zbirka psihoterapevtske študije.

Številka ljudi brez dostopa do interneta je še vedno (pre)visoka

Žan T. Urbanija
-
0

Po podatkih Združenih narodov skoraj 3 milijarde ljudi, kar je 37 % svetovnega prebivalstva, še nikoli ni uporabljalo interneta. Kljub temu, da se je številka uporabnikov interneta izjemno povečala med pandemijo novega koronavirusa, tisti iz revnejši regij tega privilegija nimajo.

Mednarodna telekomunikacijska zveza (ITU) pri Združenih narodih ocenjuje, da 96 % od 2,9 milijarde ljudi, ki nimajo dostopa do spleta, živi v državah v razvoju.

Število uporabnikov se je v zadnjem letu izrazito povečalo

Agencija je navedla, da se je število uporabnikov med pandemijo povečalo za kar 800 milijonov, iz 4,1 na 4,9 milijarde uporabnikov. Velik razlog je pandemija, ki je ljudi prisilila, da se šolajo in delajo od doma. Število uporabnikov po vsem svetu se je v prvem letu pandemije povečalo za več kot 10 %, kar je daleč največje letno povečanje v zadnjem desetletju. ITU je navedel, da so na to vplivali ukrepi, kot so zapore, zaprtje šol in potreba po dostopu do storitev, kot je bančništvo na daljavo.

ITU si bo prizadevala zagotoviti, da bodo vzpostavljeni gradniki za povezovanje preostalih 2,9 milijarde. Odločeni smo zagotoviti, da nihče ne bo zaostajal. 
generalni sekretar ITU Houlin Zhao

ITU dodaja, da so revščina, nepismenost, omejen dostop do elektrike in pomanjkanje digitalnih spretnosti še naprej izziv za »digitalno izključene«.

Poudariti moramo, da je rast zelo neenakomerna. V najrevnejših državah kar tri četrtine vseh prebivalcev še nikoli ni bilo na spletu. Mlajši ljudje, moški in prebivalci mest pogosteje uporabljajo internet kot starejši odrasli, ženske in prebivalci podeželja. V državah v razvoju je ta razlika še večja.

V Sloveniji razmere dobre

V Sloveniji imamo srečo, da je internet dostopen vsem in (skoraj) povsod. Poleg tega ga imamo tudi zapisanega kot človekovo pravico v naši ustavi. Internet je postal taka osnova, da si je nemogoče predstavljati življenja brez njega. Po podatkih iz leta 2020, 86,6 % vseh Slovencev redno uporablja internet. Koliko časa bi ti zdržal brez njega?

Fool proof browniji

Helena Tolar
-
0

Browniji (rjavčki) so priljubljena ameriška sladica, njihova priprava pa je otročje lahka. S tabo delimo recept, ki vedno uspe, je primeren za pripravo v skromno opremljeni kuhinji in zahteva (skupaj s peko) le približno 40 minut časa.

Sestavine:

250 g masla (ali margarine)Browniji na pekaču

250 g jedilne čokolade

1 skodelica sladkorja

1 vrečka vaniljevega sladkorja

5 jajc

2/3 skodelice moke

1/3 skodelice kakava

ščepec soli

Za mero uporabimo skodelico ali kozarec s prostornino 2 dl. Pekač, ki ga bomo uporabili, naj bo pravokoten, globok in dimenzij 23×35 cm.

Priprava:

Pečico segrejemo na 175°C. Pekač namažemo z maslom ali obložimo s peki papirjem (drugi način je enostavnejši in bolj učinkovit). Na štedilniku ali v mikrovalovni pečici stopimo maslo (ali margarino) in čokolado. V zmes vmešamo sladkor, vaniljev sladkor in sol. Dodamo po eno jajce in vsakega posebej dobro vmešamo. Nazadnje dodamo še moko in kakav ter zmes gladko zmešamo. Testo vlijemo v pekač in pečemo 25 minut. Brownije ohladimo in razrežemo na poljubno velike kose.

Indonezijski biodizel tlakuje pot k deforestaciji

Tilen Kemperle
-
0

Indonezija se je na nedavnem podnebnem vrhu COP26 zavezala, da bodo njene emisije toplogrednih plinov do leta 2030 dosegle vrh, nato pa se bodo začele zmanjševati. Prav tako je napovedala, da bo do istega datuma prenehala s krčenjem gozdov.

Da bi zmanjšala emisije v prometnem sektorju, pa se zanaša na uporabo več biogoriv, katerih proizvodnja lahko povzroči izgubo gozdnih površin. Kako lahko do leta 2030 zmanjša emisije z uporabo biogoriv in hkrati odpravi krčenje gozdov, se sprašuje BBC News.

Kakšen je indonezijski načrt za biogoriva?

Indonezija je zdaj tretja največja proizvajalka biogoriv na svetu, takoj za Brazilijo in ZDA, ter največja proizvajalka biodizla – biogoriva, ki je alternativa običajnemu dizelskemu gorivu.

Biogoriva so pridobljena iz rastlinskih in živalskih odpadkov ter se lahko uporabljajo za pogon vozil ali za ogrevanje in proizvodnjo električne energije. Veljajo za obnovljivo alternativo tradicionalnim fosilnim gorivom (premog, bencin in dizel), saj se lahko hitreje obnavljajo in sproščajo manj toplogrednih plinov.

Indonezija proizvaja biodizel iz poljščin, predvsem palmovega olja, vladna politika pa določa, da morajo vsa dizelska goriva vsebovati vsaj 30 odstotkov biodizla, do leta 2025 pa bo ta delež narasel na 50 odstotkov. Prometni sektor predstavlja 13,6 odstotkov emisij in 45 odstotkov porabe energije v državi. Vlada meni, da bi lahko s to politiko do leta 2040 zmanjšali emisije CO2 iz prometa za 36 milijonov ton.

Ob pričakovani 6-odstotni letni rasti voznega parka pa to pomeni, da se bo morala proizvodnja biogoriv v naslednjih treh letih povečati za skoraj 50 odstotkov, da bo zadostila povpraševanju. To bi zahtevalo znatno povečanje površin, ki se uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, morda kar za 1,2 milijona hektarjev – kar je približno četrtina vseh površin za gojenje palmovega olja v državi.

Kakšen je vpliv te politike na okolje?

Teoretično bi morala biogoriva v primerjavi s fosilnimi gorivi zmanjšati emisije, saj rastline za biogoriva pri rasti absorbirajo ogljik iz ozračja, ki se nato s sežigom sprosti – kar pomeni, da se neto emisije ne povečajo.

satelitska slika province Papua
Satelitski posnetki iz leta 2019 prikazujejo gozd, izkrčen za nasade v indonezijski provinci Papua. vir: NASA/BBC News

Pridelke je nato mogoče ponovno posaditi in proces se začne znova. Vendar pa se pojavljajo težave zaradi krčenja zemljišč, kot je krčenje gozdov, ki je potrebno za gojenje teh poljščin.

Gozdovi so eden najučinkovitejših sistemov za absorpcijo CO2 iz ozračja, veliko bolj kot poljščine. Če jih nadomestimo s posevki za biogoriva, se absorbira manj CO2, to pa povzroči povečanje toplogrednih plinov in prispeva h globalnemu segrevanju.

Če se torej za pridelavo soje ali palmovega olja izsekajo gozdna zemljišča – v nasprotju z uporabo obstoječih kmetijskih zemljišč –, se lahko na koncu na vsako enoto energije proizvede več emisij kot pri dizelskem gorivu.

Vlada si prizadeva izvajati ukrepe za trajnostno gospodarjenje z gozdovi. Vendar ji v začetku tega leta ni uspelo podaljšati prepovedi novih nasadov palmovega olja.

Katere države še vedno sekajo drevesa?

Indonezija se je na konferenci COP26 zavezala, da bo do leta 2030 odpravila krčenje gozdov, vendar je njen okoljski minister po konferenci dejal, da je obljuba »očitno neprimerna in nepravična«.

Indonezijski predsednik Joko Widodo je oktobra v intervjuju za BBC branil rezultate svoje države glede krčenja gozdov in dejal, da je država »obnovila veliko hektarjev« gozdov.

Res je, da se je letna stopnja krčenja gozdov zmanjšala. Toda Indonezija je še vedno med tremi največjimi državami na svetu po obsegu izgube gozdov, predvsem zaradi novih nasadov palmovega olja.

Febry Calvin Tetelepta iz predsedniškega urada je za BBC povedal, da so nasadi palmovega olja učinkovitejši način proizvodnje biogoriva kot uporaba poljščin, kot sta sončnica in soja. Dejal je, da palmovo olje za isto količino olja zahteva relativno manjšo površino – kar je res.

Kaj glede biogoriv počnejo druge države?

Več kot 60 držav zahteva, da je biodizel v njihovi oskrbi z gorivom, vendar se v nekaterih od njih odnos spreminja. Nemčija, četrta največja svetovna proizvajalka biogoriv, pravi, da od leta 2023 ne bo več proizvajala biodizla iz palmovega olja, saj jo skrbi krčenje gozdov. Podobno je svoje omejitve zaostrila tudi EU.

Brazilija, še ena velika uporabnica biogoriv, je letos zmanjšala proizvodnjo zaradi zaporednih suš, ki so zmanjšale pridelek soje in koruze.

Tajska je za nedoločen čas prekinila uvajanje mešanic dizelskega goriva in biodizla, ker je zaradi višjih cen pridelkov proizvodnja postala nevzdržna.

Kaj pa druge rešitve?

Organizacija Global Forest Watch pravi, da je v Indoneziji poleg palmovega olja še približno 50 do 60 drugih okolju prijaznejših rastlin, na primer svečnik in kokos, ki bi jih lahko uporabljali.

Vendar je raziskovalna skupina Carbon Disclosure Project ugotovila, da težave s certificiranjem za proizvodnjo biogoriv skupaj z obstoječimi subvencijami spodbujajo proizvajalce k nadaljevanju praks krčenja gozdov, namesto da bi iskali trajnostne alternative.

Indonezija trdi, da želi za zmanjšanje emisij v prometu uporabljati električna vozila. Vendar ima trenutno le skromen načrt za 2,2 milijona električnih avtomobilov do leta 2030 in prodajo samo električnih avtomobilov in motornih koles do leta 2050.

Indonezija ima na cestah več kot 21 milijonov vozil, vendar jih je bilo do konca leta 2020 le nekaj tisoč električnih. In glede na to, da je 90 odstotne električne energije v Indoneziji proizvedene iz fosilnih goriv (večinoma premoga), vožnja električnega vozila trenutno povzroča bistveno več emisij kot uporaba dizelskega goriva ali bencina.

1...926927928...2.157Stran 927 od 2.157