Na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru so ustanovili raziskovalni center, ki se bo sistematično ukvarjal s primerjalnimi analizami političnih entitet, nastalih na območju nekdanje SFRJ.
Na osnovi preliminarnih analiz raziskovalci centra ugotavljajo, da je Slovenija v primerjavi z drugimi postjugoslovanskimi družbami skozi tranzicijsko obdobje ohranila svojo prednost v gospodarski razvitosti merjeni z BDP per capita, hkrati pa je ni občutneje povečala. Tranzicijsko obdobje je za Slovenijo primerjalno z drugimi družbami pomenilo precejšen odmik na širši ravni družbenih vrednot.
Senat Filozofske fakultete je nedavno potrdil ustanovitev centra za raziskovanje postjugoslovanskih družb, katerega namen je usmerjanju raziskovalnih potencialov na družboslovno območje nekdanje Jugoslavije. Center vodi prof. dr. Sergej Flere, ki ima bogate izkušnje z raziskovanjem tega prostora iz obdobja pred in po razpadu skupne države.
Sodelavci oddelka za sociologijo na Filozofski fakulteti UM so pod vodstvom dr. Flereta že pred ustanovitvijo CEPYUS-a izvedli dva raziskovalna projekta v okviru študentskih populacij iz držav nekdanje Jugoslavije, v okviru ustanavljanja centra pa so zbrali tudi vrsto zanimivih podatkov o nekaterih ključnih družboslovnih indikatorjih za obravnavane družbe.
Analize rezultatov anketnih raziskav kažejo, da je šla Slovenija izrazito svojo pot predvsem kar zadeva vrednote in stališča njenih prebivalcev. Slovenija je edina postjugoslovanska družba, ki v tranzicijskem obdobju ni zabeležila opaznega porasta religioznosti – po nekaterih podatkih je religioznost Slovencev v tem času celo občutno upadla. Podobno velja za avtoritarnost – skupek stališč, ki kaže na globinsko nasprotje demokratične usmerjenosti. Prisotnost tega pojava se je v Sloveniji izrazito zmanjšala, medtem ko je za ostale obravnavane države značilno stagniranje ali rahel porast avtoritarnosti. V tranzicijskem obdobju je Slovenija hkrati prevzela mesto z naskokom najmanj tradicionalno usmerjene družbe v regiji. Na ravni temeljnih vrednot je za Slovenijo v primerjavi z drugimi postjugoslovanskimi državami skozi celotno obdobje tranzicije opazen tudi jasen trend v smeri izrazite krepitve vrednot zasebne sfere (družina, prijatelji, prosti čas) ob hkratnem usihanju pomena vrednot javne sfere (politika, delo). Intenzivnost spopadov je imela predvsem negativne posledice na pripravljenost za demokratičnost.
Raziskovalci CEPYUS-a trenutno prijavljajo dva mednarodna raziskovalna projekta na temo evropske usmerjenosti in identitete v državah naslednicah nekdanje Jugoslavije. V prihodnjih nekaj letih naj bi center prerasel v eno osrednjih raziskovalnih družboslovnih omrežij za področje Zahodnega Balkana.
Kontaktna oseba: Sergej Flere, direktor, Filozofska fakulteta UM, sergej.flere@uni-mb.si, cepyus@uni-mb.si
