Sponzorirano

Delo prek študentskega servisa

Sponzorirano

Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj.
Dijaka navaja na prevzemanje določene odgovornosti, spodbuja marljivost, dijaku pomaga pridobivati izkušnje pri komunikaciji z ljudmi, poleg tega pa je je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebiten vir v obliki štipendije ali žepnine staršev hitro skopni.

Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kakšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država, ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno.

Dohodnina?
Morda boste na podlagi prebranega sprejeli odločitev o tem, da postanete samostojni zavezanci za davek od dohodka fizičnih oseb – dohodnino. Sistem je kar zapleten, na srečo pa za dijake, razen v izjemnih okoliščinah (zelo visoki prihodki), praktično vse uredi njihov študentski servis.

Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti med letom, in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 €. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5-odstotna dohodnina (25-odstotna dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški – stroški, ki jih ni potrebno dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na posamezno napotnico ne preseže 400 €; v primeru višjega mesečnega zaslužka se z delodajalcem domenite, da vam vaše plačilo razdeli po mesecih.

Neobdavčeno
Najbolj pomemben podatek je seveda ‘dovoljena’ oz. neobdavčena letna vsota, ki si jo dijak lahko privošči.

Če dijaka uveljavljajo starši kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2011 (vsota se namreč vsako leto spreminja) zasluži 3457,93 € (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 3.143,57 €, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 314,54 €). Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše: kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki – če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!

Druga možnost za dijaka je, da se s starši domeni, da ga ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.

V tem primeru dijaku pripade splošna davčna olajšava, ki za leto 2011 znaša 3.143,57 .

Država pa je dijakom pripravila še eno darilo, ki se imenuje povišana splošna olajšava. Če dijakovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 10.342,80 €, dobi 3.062,11 dodatne splošne olajšave, če pa so med 10.342,80 in 11.965,20 €, dobi 1.062,17 € dodatne splošne olajšave.

Seveda dijaku pripada še posebna osebna olajšava, ki znaša, kot smo že povedali, 3.143,57 €.

Da se nam ne bo zmešalo od vseh številk, sledi še sklepni izračun, koliko lahko dijak zasluži v obeh primerih, da mu ne bo treba plačevati davka.

###okvir###

Če dijaka kot vzdrževanega družinskega člana uveljavljajo starši, njegov zaslužek ne sme preseči 3457,93 € letno. Če ga ne uveljavljajo, pa ne sme preseči meje 10.342,80 € letno.

###okvir###

Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije (Zoisova, državna, kadrovska) na drugi strani v to kvoto ne štejejo.

Če je vaš primer bolj zapleten in ne uspete iz prispevka dobiti ustrezne razlage, se lahko za dodatne informacije obrnete npr. na Zavod Študentska svetovalnica.

Blaž Božnar

 

 


NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version