(Pre) drag izredni študij

Ena izmed oblik študija je tudi izredni študij, katerega značilnost je, da je plačljiv, čeprav se večinoma izvaja po enakem programu kot redni študij. V Sloveniji izredno študira nekaj več kot šestina vseh študentov, za letnik izrednega študija pa je treba plačati od 2000 pa tudi 6000 evrov.

Zakon o visokem šolstvu in statuti slovenskih univerz izredne študente obravnavajo enako kot redne študente, kar pomeni, da imajo v večjem delu tudi enake pravice in obveznosti. Morebitne razlike nastopijo pri posameznem predmetu, kjer se lahko nekoliko razlikuje obseg predavanj, seminarjev, vaj ali podobno. Študenti izrednega študija, ki niso zaposleni ali niso prijavljeni kot iskalci zaposlitve, imajo status študenta. Pripadajo jim tudi pravica do zdravstvenega zavarovanja, družinske pokojnine ali preživnine, dela preko študentskega servisa in bivanja v študentskih domovih.

Podatki ministrstva za izobraževanje, znanost in šport kažejo, da se na izredni študij vpiše okoli šestina vseh študentov, pri čemer se razmerje med rednimi in izrednimi študenti med univerzami razlikuje. V študijskem letu 2013/2014 je bilo v Sloveniji vpisanih nekaj več kot 79.000 študentov, od tega nekaj manj kot 66.000 na rednem in nekaj več kot 13.500 na izrednem študiju. Podobno razmerje je bilo v študijskem letu 2014/2015, ko je bilo v Sloveniji vpisanih nekaj več kot 74.000 študentov, od tega nekaj več kot 62.500 na rednem in nekaj manj kot 11.500 na izrednem študiju.

Največji delež izrednih študentov v lanskem študijskem letu so imeli samostojni visokošolski zavodi, kjer je izredno študiralo 56 odstotkov vseh študentov vpisanih na visokošolske zavode. Na Univerzi na Primorskem je od vseh tam vpisanih študentov izredno študiralo nekaj manj kot dvajset odstotkov študentov, na Univerzi v Mariboru pa nekaj več kot 11 odstotkov tam vpisanih študentov. Na Univerzi v Ljubljani je izredno študiralo nekaj manj kot devet odstotkov tam vpisanih študentov, na Univerzi v Novi gorici pa nekaj več kot štiri odstotke. Šolnine za šolanje v okviru izrednega študija so določene s sklepi posameznih univerz, se pa od fakultete do fakultet razlikujejo. V Ljubljani na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo denimo šolnina za en letnik študija na 1. bolonjski stopnji stane 2880 evrov, na 2. bolonjski stopnji pa 3690 evrov.

Na Fakulteti za družbene vede šolnina za en letnik na večini smeri 1. In 2. stopnje bolonjskega študija stane 2500 evrov, na Teološki fakulteti pa 2120 evrov. Več kot dvakrat dražje so šolnine na Fakulteti za farmacijo ali Biotehniški fakulteti, dosežejo lahko tudi 6000 in več evrov. V Mariboru šolnina za en letnik izrednega študija na 1. Stopnji bolonjskega študija na Ekonomsko-poslovni fakulteti stane 1990 evrov, na 2. stopnji pa 2350 evrov. Na Fakulteti za elektrotehniko en letnik izrednega študija na 1. stopnji stane 2550 evrov, na 2. stopnji pa 3660 evrov. Najdražji v Mariboru je izredni študij na Fakulteti za kemijo, kjer en letnik na 1. stopnji bolonjskega študija stane nekaj manj kot 4000 evrov.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.