Kako študirati na fakulteti?

Študij na fakulteti bo za večino, glede na učenje v srednji šoli, pomenil precejšnjo spremembo. Vendar pa to še ne pomeni, da tudi na fakulteti ne bo moč doseči želenih rezultatov, le način priprave bo morda potrebno spremeniti.

Način študija je po različnih fakultetah zaradi različne študijske materije seveda precej različen, zato lahko vse skupaj posplošimo le v nekaj najbolj osnovnih stvari.

Najbolj pasivna in najmanj učinkovita tehnika je branje študijske snovi. Branje je sicer nujno kot začetek študija, vendar se moramo zavedati, da si bomo zgolj z branjem, če verjamemo raziskavam, zapomnili le 10 % snovi, ki se je želimo naučiti. Za boljši izkupiček je potrebno branje nadgraditi z drugimi tehnikami.

Nadaljnja stopnja branja je lahko podčrtavanje in označevanje pomembnih delov besedila, po možnosti z različnimi barvami. Če se poslužujemo različnih barv, je smiselno, da z isto barvo označimo pomensko sorodne sklope, da lahko že na podlagi bežne vidne zaznave enostavno določimo, kam posamezen sklop spada.


Miselni vzorci

Med najbolj učinkovitimi tehnikami, ki so bile neštetokrat preizkušene v praksi, velja izpostaviti tehniko miselnih vzorcev. Za to tehniko obstaja veliko vrst priporočil, zato bo moral tisti, ki jih uporablja, odkriti tisto, ki mu najbolj ustreza oziroma razviti svojo.
Tehnika sicer temelji na logičnih povezavah med posameznimi sklopi snovi, zato je uporabna tako za predmete, ki zahtevajo več memoriranja (učenja na pamet) kot tudi za bolj logične, matematične predmete, kjer si lahko snov razdelamo tako, da imamo osnovne povezave vedno pred očmi, potem pa snov seveda pilimo z mnogo vaje.

Ponavljaj, ponavljaj …

Na tem mestu je primeren latinski rek, ki modro pravi: „REPETITIO EST MATER STUDIORUM.“ V prevodu pa pomeni „Ponavljanje je mati učenosti.“ (Slovenci imamo precej podoben rek „Vaja dela mojstra,“, čemur lahko brez slabe vesti dodamo še „če mojster dela vajo.“). Verjamem, da reka ni potrebno preveč na široko razlagati, njegov pomen je namreč zlasti v tem, da je snov mogoče usvojiti še posebej s tem, da jo večkrat ponovimo, tako si jo zapomnimo in jo lahko prikličemo v spomin takrat, ko je to potrebno.

Tehnika miselnih vzorcev zahteva nekaj več časa, vendar se že med pripravo miselnih vzorcev veliko naučimo. O učinkovitih tehnikah učenja, predvsem o tehniki miselnih vzorcev, je mnogo pisal Anglež Tony Buzan. Če želite izpiliti svoje tehnike učenja (to priporočam vsem), si preberite npr. njegovo knjigo „Delaj z glavo“.

Časovna dinamika

Nekaj besed velja posvetiti tudi časovni dinamiki učenja, torej koliko in kdaj. Sproten študij je sicer zelo koristen, vendar na večini fakultet tudi za doseganje zelo dobrih rezultatov ni nujen, niti ga ne prakticira večina študentov, čeprav sicer vedo, da „bi bilo to dobro“.

O količini in času učenja se je najbolje pozanimati pri starejših kolegih, posebno pri tutorjih. (Vsaj) na začetku je vseeno smiselno, da si za izpit vzamete nekaj več časa, tudi če vam na koncu čas ostaja (kar pa se, verjemite izkušenim študentskim mačkom, skoraj nikoli ne zgodi), ga še vedno lahko izkoristite za dodatno ponavljanje predelane snovi.

Zelo koristno je tudi, da si ogledate stara izpitna vprašanja in poskušate odgovoriti nanja. Če ne znate, se o tem posvetujte s kolegi.

Koristen vir informacij so (lahko!) tudi spletni forumi – vseeno bodite pri branju le-teh previdni, saj vam za pravilnost informacij nihče ne jamči.

Zadnje dni pred izpitom bo verjetno vaš najboljši prijatelj kava, morda energijski napitki. Ob študiju pa je nujno potrebno piti tudi veliko vode! Ob vsem tem ne pozabite na dovolj spanja in šport!

Blaž Božnar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.