Sponzorirano

Kava: jo poznate?

Sponzorirano

Pot od plodu kavovca do skodelice kave je dolga in zapletena. V Evropi je kavo prvi opisal leta 1583 nemški zdravnik Rauwolf po vrnitvi s potovanja po Bližnjem Vzhodu. Prinesli pa so jo beneški trgovci v 17. stoletju. Prve kavarne so bile odprte okoli leta 1654 na ozemlju današnje Italije.

Postopek pridelave kavovca
Kavovec je zimzelen grm, ki zraste do 15 metrov visoko in doseže starost do 50 let. Plodovi dozorijo v približno sedmih mesecih. Ker ne zorijo vsi istočasno, jih je treba obirati ročno. Plodovom najprej odstranijo mesnat ovoj. Način odstranitve vpliva na kakovost kavnih zrn. Mokri način je zahtevnejši in dražji, vendar daje kakovostnejša zrna. Suhi način je cenejši, zrna pa nižje kakovosti. Pri slednjem zrele plodove dva do tri tedne sušijo na soncu in strojno oluščijo. Pri mokrem načinu plodove v koritih z vodo strojno zmečkajo med dvema valjema. Nato semena operejo, posušijo in sortirajo. Fermentacija vpliva na aromo. Dežele pridelovalke izvažajo surova kavna zrna, pražijo pa jih pražarne v državah uvoznicah. Praženje je različno močno glede na vrsto in sorto kave. Najodličnejšo kavo pripravimo iz sveže praženih in zmletih zrn.

Vsebnost kavnih zrn
Po legendi je nek pastir, ki je pasel v Jemnu kamele oziroma koze, potožil menihom, da njegove črede večkrat prebedijo vso noč, hkrati pa tudi čudno poskakujejo in poplesujejo. Menihi so bili prepričani, da je obnašanje povezano z njihovo hrano. Odkrili so čudežne rdeče plodove, katero se prekuhali in prevreli. Tekočina jih je držala pokonci vso noč. Od takrat so kavo pili pred molitvijo.
Pražena kavna zrna vsebujejo od 0,7 do 3 odstotke kofeina, sledi teofilina in teobromina, do 9 odstotkov beljakovin, 25 odstotkov ogljikovih hidratov, 13 odstotkov maščob, 5 odstotkov organskih kislin, sledi nikotinske kisline, vodo, polifenole, rudnine, celulozo, aromatične in druge sestavine. Aromatičnih snovi je več sto vrst in zavzemajo 0,1 odstotek sestavin kavnega zrna. Kofein je bel kristalni prah brez vonja, ki deluje kot psihoaktivni stimulant z blažjimi diuretičnimi učinki.
V zadnjih letih so odkrili, da kava vsebuje tudi veliko flavonoidov, ki učinkujejo antioksidativno. Danes je splošno znano, da zmerno uživanje kave zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in kožnega raka, Alzheimerjeve bolezni, Parkisonove bolezni, srčnih obolenj, diabetesa tipa 2, ciroze jeter, vpliva na kratkoročni spomin itd. Pretiravanje lahko povzroči težave z želodčno kislino, pomanjkanje magnezija, tveganje pri srčnih boleznih.

Več razlag imena
Obstaja več razlag imena kava. Povezujejo ga z arabsko besedo qahwa, ki je eden izmed izrazov za vino, kasneje so ga prenesli tudi na kavo. Tako ime je dobila, ker podobno kot vino, ki odvrača poželenje po hrani, odpravlja potrebo po spanju. Da bi jo ločili od vina, ki je v islamskem svetu prepovedano, so besedo spremenili v qihwa. Po drugih razlagah pa je ime povezano z imenom province Kaffa v južni Etiopiji, od koder naj bi rastlina izvirala. Po tretji različici se navezuje na besedo quwwa, ki pomeni moč in naj bi opisovala njene učinke.

Vrste in okusi
Različne vrste kavovcev dajejo različne plodove, kar se izraža v okusu kave. Na razlike v okusu vplivajo klimatske razmere ter podlaga, na kateri kavovec raste, način obiranja, obdelave zrn, skladiščenja in transporta itd. Najbolj cenjene so kisle, grenke in sladke »note« v kavi. Nezaželeni pa so divji, travnat in blatni okus.
Obstaja veliko vrst kavovcev, najpomembnejše osnovne skupine pa so tri, ki imajo podvrste. Coffea arabica izvira iz Etiopije in predstavlja 90 odstotkov svetovne proizvodnje. Daje najkvalitetnejša zrna, najbolj cenjena zrna so pridelana v Keniji in Tanzaniji. Coffea canephora ali robusta izvira iz Konga in je najmanj občutljiva vrsta. Vsebuje 40 do 50 odstotkov več kofeina od arabice, zaradi grenkega okusa in manj izrazite arome je manj cenjena in cenejša od arabice. Najbolj je prisotna v mešanicah za espresso. Coffea liberica izvira iz Liberije in predstavlja najmanjši delež kave. Kavna zrna niso semena le ene vrste ampak jih trgovci mešajo v točno določenih razmerjih.

Zelo priljubljena po celem svetu
Kavo so po svetu razširili italijanski trgovci, ki so v 17. stoletju potovali proti vzhodu. V Evropi ji radi dodajamo mleko in sladkor, česar se je prvi domislil dunajski kavarnar Kolschitzky konec 17. stoletja. Po odstranitvi kofeina iz kavni zrna pa je nastala brezkofeinska kava. Po drugi svetovni vojni je nastal priljubljeni espresso, ki ga je izumil Italijan Gaggia.

Sponzorirano

NI KOMENTARJEV

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.

Exit mobile version