Najprej je treba spremeniti miselnost

Fakulteta za management kot poslovna šola vseskozi spodbuja vključevanje študentov v prakso in vključevanje številnih strokovnjakov iz prakse v študijski proces. Eden od načinov sodelovanja študentov, fakultete in gospodarstva so tudi projekti v okviru programa Po kreativni poti do znanja. V preteklem študijskem letu so izvedli kar pet takih projektov. Uspešno izvedene projekte želijo predstaviti tudi širši javnosti.

V okviru včerajšnjega dogodka Zmoremo gospodarstvo res obarvati zeleno? so študenti in njihovi mentorji predstavili projekt Y zelena energija. Dogodek so zeleno obarvali še Tadej Slapnik, državni sekretar RS v kabinetu predsednika vlade za socialno, zeleno in krožno gospodarstvo ter vodja Partnerstva za zeleno gospodarstvo Slovenije, Robert Rakar, direktor Primorske gospodarske zbornice, in prof. dr. Roberto Biloslavo, pobudnik magistrskega programa Management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management. Goste, študente in druge udeležence pa je uvodoma pozdravil prorektor za znanstvenoraziskovalno in razvojno delo izr. prof. dr. Boris Kavur.

Prorektor je izpostavil, da so taki projekti za univerzo velik uspeh. Ne samo zato, ker študentom omogočajo realno soočanje s poslovnimi izzivi in dinamično spoznavanje poslovnega okolja, v katerega vstopajo. Hkrati omogočajo tudi, da profesorji pridobivajo sredstva za kreativnejše, uspešnejše in intenzivnejše sodelovanje študentov z delovnim okoljem in mentorji. V regiji, v kateri deluje primorska univerza, ki je povezna v tri regionalne svetove s svojimi regionalnimi politikami in svojimi specifikami, so taki projekti, zlasti tisti, ki so usmerjeni k temam zelenega gospodarstva, ključnega pomena za ekonomski, družbeni in celo kulturni razvoj. »V imenu univerze se zahvaljujem vsem tukaj prisotnim za dosedanje delo in jih spodbujam k nadaljevanju uspešne razvojne zgodbe, ki se plete v primorski regiji ter na naši univerzi,« je zaključil dr. Kavur.

Kakšni so izzivi zelenega gospodarstva za Slovenijo, je v nadaljevanju predstavil državni sekretar Republike Slovenije v kabinetu predsednika vlade za socialno, zeleno in krožno gospodarstvo ter vodja medresorske delovne skupine za prehod v zeleno gospodarstvo Tadej Slapnik.

Uvodoma je izpostavil, da je preobrazba v zeleno gospodarstvo zaradi enormnega povečanja potrošnje in števila prebivalcev našega planeta postala civilizacijska nuja. Tako je bil v letu 2015 pripravljen nacionalni program prehoda Slovenija v zeleno gospodarstvo s tremi strateškimi cilji: prepoznati, identificirati in strokovno ovrednotiti regionalne in lokalne potenciale Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo; v proces identifikacije potencialov vključiti najširši nabor deležnikov; ter pripraviti usmeritve in predloge za prehod Slovenije v krožno gospodarstvo za Vlado RS.

Program je zaživel leta 2016 z vzpostavitvijo nacionalnega partnerstva za zeleno gospodarstvo(#SLOdelujem). Pozvali so vse ključne deležnike (lokalne skupnosti, predstavnike gospodarstva, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije, civilno družbo), da se pridružijo temu izzivu. S tem namenom so izvedli 12 regionalnih posvetov (eden je bil tudi v naši regiji), v okviru katerih so identificirali in popisali dobre prakse ter opredelili priložnosti, ovire in prednostne naloge.

Skozi ta proces je nastal tudi predlog smernic za izkoristek potencialov Slovenije za prehod v krožno gospodarstvo in podpora vključevanju deležnikov Kažipot prehoda v krožno gospodarstvo. Z nadaljnjim vključevanjem zainteresiranih deležnikov (partnerstvu za zeleno gospodarstvo se je v letu in pol pridružilo že več kot dva tisoč petsto deležnikov iz vse Slovenije) bodo ta predlog še izpopolnili in v njem opredelili tudi končna priporočila. Končni dokument bodo predstavili na mednarodni konferenci Circular Change (#roadmapSLO), ki bo maja 2018 potekala v Mariboru. Osnovni koncept kažipota je krožni trikotnik, s katerim opozarjajo na tri ključne spremembe: sprememba linearnega v krožni model gospodarstva, preobrazba poslovnih modelov v gospodarstvu in javni sferi ter sprememba družbenih vrednot – prehod v krožno kulturo.

Tadej Slapnik je povedal še, da Slovenija poleg omenjenega partnerstva sodeluje tudi pri drugih aktivnostih na tem področju: je članica v globalni fundaciji Ellen Mc Arthur, vključena je v nacionalno strateška razvojno-inovacijsko partnerstvo za krožno gospodarstvo – SRIP, Vizija Slovenije 2050 in Razvojna strategija države do leta 2030 – SVRK idr. Izpostavil je projekt Edison kot enega od ključnih projektov na področju trajnostne mobilnost, ki ima sedež v Kopru (Fakulteta za management je partner tega projekta) in združuje že več kot 50 partnerjev iz Evropske unije.

»Želim vam, da bi svoje ideje in znanja, ki jih boste dobili s študijem, začeli čim prej uporabljati in da boste v procesu prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo tudi ključni akterji,« je študentom za konec zaželel državni sekretar.

Direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar je študente izzval z vprašanjem, kako vidijo svojo prihodnost. Kot njihov življenjski izziv jim je ponudil priložnost, da na današnjih izkušnjah gradijo zeleno, tj. obstojno na dolgi rok. Pri tem jim denar ne sme biti edini motivator. Veliko drugih pomembnejših motivatorjev jih mora gnati, da bodo razmišljali proaktivno, razvojno, usmerjeno v to, da bodo tudi vsi okoli njih živeli bolje. To je tudi ena od ključnih smernic Kažipota. Predvsem pa je poudaril, da če hočemo nekaj spremeniti, moramo najprej začeti drugače razmišljati.

In katera so ključna področja krožnih potencialov v naši regiji? Kot strateško surovino je Rakar omenil vodo. Poleg tega je regija danes kljub optimalnim klimatskim pogojem majhna pridelovalka hrane za slovenski trg, hkrati pa je vse več kmetijskih površine zaraščenih. Hrana bo v prihodnosti strateška surovina. Že če bomo povečali samooskrbo, bo to za nas zelo pomembno, s tem bomo pridobili strateško prednost pred tistimi, ki samooskrbe ne bodo zmogli. Krožno gospodarstvo bo prineslo tudi prihranek pri pridobivanju oziroma nabavi surovin.

Ogromno priložnost in neizkoriščenega potenciala vidi v zelenem turizmu. Imamo namreč zelo malo zelenih ponudnikov turističnih storitev. Tudi morje je po Rakarjevih besedah izjemno velik potencial. Če želimo priti v krog krožnega gospodarstva je zelo pomembno vprašanje, kje ga bomo gospodarsko izkoriščali, kje bo morje zaščiteno, kje bo turistično izkoriščeno. Je morje lahko tudi energent? Močni izzivi se namreč kažejo na področju energije (izkoriščanje sončne in vetrne energije).

»Vse to skupaj bo prineslo vaša delovna mesta. Sami si jih boste ustvarili,« je Rakar položil na srce študentom.

Še enkrat je poudaril, da se spremembe najprej začnejo v glavi. Vsak od deležnikov (srednješolsko izobraževanje, fakulteta, gospodarstvo, država) mora prispevati svoj delež. Vsak je pomemben kamenček v mozaiku. »Upam, da boste vi, mladi, mladi mozaik, ki ga imamo danes, polepšali,« je svoje razmišljanje zaključil direktor PGZ.

Sledila je predstavitev projekta PKP Y zelena energija. Študenti Fakultete za management in Fakultete za turistične študije – Turistice Univerze na Primorskem so na pobudo podjetja Linea Directa in v sodelovanju s Središčem Rotunda iz Kopra raziskovali, kako generacija Y gleda na električno energijo in kaj generaciji Y pomeni zelena, obnovljiva in trajnostna energija. Pri tem so jih usmerjali delovni mentorici iz podjetja Linea Directa in iz Središča Rotunda. V sodelovanju še s pedagoškima mentorjema doc. dr. Armandom Faganelom in pred. dr. Bojanom Mevljo so izdelali načrt prodaje električne energije za generacijo Y in pripravili predstavitev načrta pred naročnikom. Rezultate projekta in njihov doprinos k družbeni koristnosti so predstavili mentor pred. dr. Bojan Mevlja ter študenta Jure Ciglar in Gregor Vizintin.

Na koncu, vendar ne zato, ker je najmanj pomembno, je prof. dr. Roberto Biloslavo predstavil študijski program Management trajnostnega razvoja, ki ga na Fakulteti za management izvajamo že sedmo leto. Še vedno pa je to edinstven študijski program v Sloveniji, ki ponuja celovit pogled na razvojne izzive in priložnosti trajnostnega razvoja.

Glej tudi napoved tega dogodka Zmoremo gospodarstvo res obarvati zeleno?

Program Projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2016–2020 (PKP) je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS prvič razpisal 12. avgusta 2016. Projektno delo, ki ga sofinancirata Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada, je namenjeno spodbujanju povezovanja in sodelovanja visokošolskih študentov in učiteljev z gospodarskim in negospodarskim okoljem.

Poobjava prispevka »Najprej je treba spremeniti miselnost« iz spletnega medija Univerze na Primorskem UP budi po licenci CC BY-ND 4.0.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.