7 načinov, kako si med branjem knjig zapomniti več

Young african female student isolated on grey wall holding a pile of books standing profile looking camera laughing
Foto: Victoria Gnatiuk iz iStock

Branje knjig ima veliko prednosti, ena iz med njih je tudi ta, da ti dobra knjiga lahko ponudi nov pogled na svet. Kadarkoli se naučiš nekaj novega s tem »nadgradiš« svoje možgane in drugače gledaš na preteklost. To pa lahko storiš le, če si zapomniš kar prebereš. Ni pomembno le prebrati čim več knjig, ampak iz vsake prebrane pridobiti čim več novega znanja. V nadaljevanju predstavljamo 7 načinov za boljše bralno razumevanje.

Ne preberi vseh knjig do konca

Ko začnemo brati knjigo, pogosto kar hitro ugotovimo ali je vredna našega časa. Dober stil pisanja in zanimive ideje se hitro opazi.

Ljudje bi torej morali načeti več knjig kot jih sicer. Kar pa ne pomeni, da bi morali vse te knjige prebrati od prve do zadnje strani. Lahko preletiš kazalo, naslove, prebereš zanimive odstavke in tako dobiš občutek kako dobra je knjiga. Ključni korak je, da knjige v katerih ne vidiš potenciala zapreš in se tega ne sramuješ. Življenje je prekratko, da bi ga zapravili na povprečnih knjigah.

Pisatelj James Clear nam predlaga: »Načni več knjig. Večine ne preberi do konca. Dobre knjige preberi dvakrat.«

Open book with magic lights. Concept of wisdom, religion, reading, imagination, winter holidays
Foto: 8213erika iz iStock

Izberi knjige, katerih vsebino lahko uporabiš takoj

Bralno razumevanje bomo izboljšali tudi tako, da izberemo knjige, ki jih lahko uporabimo takoj. Udejanjanje idej in nasvetov, ki jih preberemo, je eden od najboljših načinov, da si jih zapomnimo. Vsi dobro vemo, da sta praksa in izkušnje ena najbolj učinkovitih oblik učenja.

Prav tako, mora vsak izbrati knjigo, ki je relevantna zanj. Če npr. razmišljaš o ustanovitvi podjetja, boš med branjem knjige o podjetništvu veliko bolj motiviran, da si vsebino knjige tudi zapomniš.

blond boy reading a magicical story book with light leaping off the page
Foto: Penelope Graßhoff iz iStock

Ustvari uporabne zapiske

Zapisuj si izvlečke tega kar prebereš. To lahko narediš na kakršenkoli način, pomembno je da ustreza tebi. Cilj je, da poudariš pomembne točke in odlomke, saj jih lahko tako večkrat preletiš in si jih lažje zapomniš.

Nekaj načinov je podčrtavanje pomembnih informacij v fizični ali e-knjigi, izpisovanje citatov, prepisovanje delčkov besedila… Ključno pa je, da zapiske shraniš v obliki, po kateri je mogoče iskati, saj se tako lažje in hitreje vrneš k posameznim idejam. Ideja je uporabna le, če jo najdeš, ko jo potrebuješ.

Casual young female student handwriting information on diary notebook while reading book and work on laptop computer with white cup of coffee on the table at home.
Foto: Everyday better to do everything you love iz iStock

Združuj znanje

Knjigo si lahko predstavljamo kot drevo znanja. Temeljni koncepti tvorijo deblo, podrobnosti pa tvorijo veje. S »povezovanjem vej« in integracijo posamezne knjige z drugimi drevesi znanja se lahko naučiš več in izboljšaš bralno razumevanje. Informacije in ideje, ki si jih prebral v knjigi, lahko torej povežeš z že pridobljenim znanjem, in ga tako utrdiš. Ko prebereš nekaj, kar te spomni na drugo temo ali takoj vzpodbudi povezavo ali idejo, ne dovoli da ta misel pride in odide brez opozorila. Zapiši si, kaj si se naučil in kako je to povezano z drugimi zamislimi in idejami.

Social media networking. Network with members connected with each other. Group of people. Communication, teamwork, community, society. Abstract concept with wooden pieces on blue background.
Foto: NicoElNino iz iStock

Napiši kratek povzetek

Ko knjigo prebereš do konca, si postavi izziv, da celotno besedilo povzameš v le treh stavkih. Ta naloga te prisili, da razmisliš, kaj je bilo v knjigi res pomembnega. Pomagaš si lahko z vprašanji kot so: Kaj so glavne ideje knjige? Če bi lahko zdaj uresničil eno ideje iz te knjige, katera bi bila? Kako bi knjigo opisal prijatelju?

Za pisanje povzetka si lahko pomagaš tudi z Feynmanovo tehniko. To je strategija pisanja poimenovana po Nobelovem nagrajencu Richardu Feymanu. Gre pa tako: na vrh praznega lista napiši ime knjige, nato pa kako bi knjigo razložil nekomu, ki še nikoli ni slišal zanjo.

proofreading text on table in office
Foto: Lamaip iz iStock

Razumi in naveži temo

Če prebereš le eno knjigo o neki temi in to znanje uporabiš kot osnovo za svoja prepričanja, kako trdna so ta prepričanja? Kako natančno in popolno je tvoje znanje?

Ljudje prepogosto uporabljamo eno knjigo ali članek kot osnovo za celoten sistem svojih prepričanj. Morgan Housel pravi: »Tvoje osebne izkušnje predstavljajo morda 0,00000001% tega, kar se je v svetu zgodilo, a morda 80% tega, kako misliš, da svet deluje. Vsi smo pristranski do lastne osebne zgodovine.«

Eden od načinov za reševanje te težave je ta, da preberemo različne knjige na isto temo. Tako se lahko v temo poglobimo iz različnih zornih kotov, pogledamo na isto težavo skozi oči različnih avtorjev in poskušamo preseči meje lastnih izkušenj.

Magnifying lens and open and closed books with turning pages on wooden table. Reading and finding information concept.
Foto: valiantsin suprunovich iz iStock

Knjigo preberi dvakrat

Dobre knjige preberi dvakrat. Prednosti tega je lepo razložil filozof Karl Popper: »Vse kar je vredno branja, ni vredno prebrati le dvakrat, ampak vedno znova in znova. Če je knjiga res vredna branja, boš lahko v njej vedno znova odkrival in našel stvari, ki jih prej nisi opazil.«

Prav tako se težave s katerimi se soočamo, sčasoma spreminjajo in je tako ponovni pregled knjige lahko za nas koristen. Bereš isto knjigo, vendar je nikoli ne bereš na enak način.

African american couple lying on the floor and reading books.
Foto: bernardbodo iz iStock

Ena knjiga ti verjetno ne bo spremenila življenja, čeprav prinese le trenuten navdih. Ključno je, da vsak dan postanemo malo pametnejši.

Junior novinar

Prejšnji članekDijaki in študenti so se pomerili na tekmovanjih Lego Masters in Drone Challenge
Naslednji članekSe prihodnost oploditev skriva v preiskovanju opičjih zarodkov?
Maša Kraljič

Junior novinar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.