Smejte se za zdravje in dobro počutje

0

Dr. Madan Kataria, zdravnik iz indijskega mesta Bombay je marca leta 1995 pisal članek za časnik o zdravju o  smehu kot najboljšem zdravilu. Ugotovil je, da smeh blagodejno vpliva na človeški um in telo. Kmalu je v javnem parku s štirimi pomočniki ustanovil prvi Smejalni klub v Bombayu. Pridružilo se jim je veliko ljudi. Vsak izmed udeležencev je stopil v središče kroga ter povedal šalo. Vendar je nevtralnih šal kmalu zmanjkalo, zato je prišel do ideje o smehu brez razloga. Po raziskavah namreč naši možgani ne prepoznajo razlike med umetnim in naravnim (prisiljenim, spontanim) smehom. Njegova žena, ki je voditeljica joge, pa je dodala še sprostilne in dihalne vaje in nastala  je t.i. joga smeha. Danes je ustanovitelj poznan po celem svetu kot »veseli zdravnik iz Indije« in »guru smejanja«. Gibanje je kmalu postalo popularno in se razširilo v več kot 5500 klubih po celem svetu, njihovo število pa se strmo veča.

 

Številni pozitivni učinki smeha

T.i. smejalni klubi nudijo ljudem varen prostor za sprostitev in ponovno prebuditev naravne igrivosti in obilico smeha. Joga smeha širi radost. S smejalnimi vajami se odpremo naravnemu toku radosti in si povrnemo zdravo otroško igrivost. Radost in smeh pa sta ena najhitrejših poti k pozitivni naravnanosti uma in uživanju vsakega dneva posebej.

O pozitivnih učinkih smeha na naše telo, čustva, um in počutje je bilo opravljenih veliko raziskav, ki so potrdile, da že sam nasmešek aktivira možganski center srečnih čustev. Reden smeh pa odpravlja depresivnost, deluje pomlajevalno, pomaga uravnavati krvni tlak, spodbuja ustvarjalnost in pozitivno naravnanost pri reševanju življenjskih izzivov, zmanjšuje agresivno vedenje, izboljšuje delovno učinkovitost, krepi imunski sistem, zaradi povečanega pretoka krvi deluje kot masaža notranjih organov, krepi trebušne in druge mišice, zmanjšuje količino hormona epinefrina in kortizola in s tem odpravlja stres, z nasmeškom na ustih smo videti lepši, obrazu daje sijaj in ga pomladi itd. Smeh širi pozitivno energijo, vodi nas k večji odprtosti in pripravljenosti pomagati bližnjim.

 

Se še sploh znamo smejati?

Zanimivi so podatki raziskave nemškega psihologa Titzeja, po kateri so se leta 1950 ljudje smejali 18 minut na dan, danes manj kot 6 minut; otroci se zasmejejo 300 do 400 krat dnevno, odrasli pa le 15 krat; stvarem – katerim smo se pred 50 leti do solz smejali, se danes niti nasmehnemo ne več.

V telesu prihaja v primeru spontanega ali spodbujenega smeha do povsem enakih fizioloških in biokemičnih sprememb. Smeje se lahko kadarkoli in to brez kakšnega posebnega razloga, brez šal ali ogleda komedije. Še posebej učinkovit je v skupini, saj postane hitro nalezljiv. Vadba joge smeha predstavlja kombinacijo dihalnih, razteznih in smejalnih vaj, ki spodbujajo naravni smeh. Vadba se navadno konča s smejalno meditacijo. Joga smeha ustreza vsem ljudem ne glede na telesne sposobnosti in omejitve.

Joga smeha se vse pogosteje uporablja tudi v podjetjih, fitnes centrih, domovih za ostarele, šolah, univerzah, skupinah za pomoč obolelih itd.

 

O pozitivnih vplivih smejanja na počutje človeka je napisanega in dokazanega veliko. Zato se čim več in čim pogoste smejte, tudi brez razloga.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši svoj komentar
Prosim vpiši ime

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.