V sodobni družbi z vse bolj razvejanimi oblikami dela se vse več mlajših prepozna v prekarnosti ali prekernosti, zaradi širše uporabe se več uporablja slednji izraz. Na tem področju že več kot dve leti sistematično deluje Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. Leta 2013 so začeli s Facebookovo kampanjo Proti novodobnemu suženjstvu, ki so jo zaključili z organizacijo prve Nacionalne konference Novodobno suženjstvo – prekarne oblike na trgu dela. Vendar je to bil šele začetek prepoznavanja te teme, s katero gibanje nadaljuje še danes.
Kaj je prekernost
Prekernost označuje negotovo, kratkotrajno, začasno in občasno plačano delovno aktivnost. Lahko se opravlja znotraj delovnega razmerja s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa tudi izven delovnega razmerja, najpogosteje s podjemno ali avtorsko pogodbo. Vendar ni vsako delo, ki ga opravi samozaposlena oseba, že prekerno delo. Prekernost ni odvisna od oblike dela in ni nujno nezakonita.
Če je posameznik zaposlen in opravlja delo po avtorski pogodbi za dodatni zaslužek, ne gre za prekernost. Se pa lahko znajde v prekernem položaju tisti posameznik, ki delo opravlja za enega ali več naročnikov, da bi si zagotovil sredstva za dostojno preživetje. V prekernost ponavadi vodita kratkotrajna ali občasna delovna aktivnost ter nizko plačilo, s katerim si tak delavec ne more zagotoviti dostojnega preživetja in je zato v negotovem položaju.
Prekernost je značilna za določene skupine posameznikov, po starosti so ji bolj izpostavljeni starejši in mlajši delavci, po spolu ženske, glede na poklic pa novinarji in kulturniki.
O prekernih oblikah dela govorimo tudi, ko posameznik opravlja delo izven delovnega razmerja, čeprav delo dejansko opravlja v okoliščinah, v katerih bi po zakonu morala biti sklenjena pogodba o zaposlitvi. V tem primeru gre za nezakonito obliko dela, za prikrita delovna razmerja, proti katerim lahko posameznik uveljavlja pravno varstvo.
Značilnosti prekernega dela
Prekerno delo se velikokrat skriva za pojmom fleksibilnega dela. Problem prekernih oblik je v tem, da prekerni delavci nimajo zagotovljenega zadostnega plačila za preživetje, so brez pravic do plačanega dopusta in regresa, malice, povračila stroškov za prevoz, imajo šibko socialno varnost, so brez plačanih prispevkov kot delavci v delovnem razmerju. Prekerno delo vodi v segmentacijo na trgu dela, kar pomeni ustvarjanje neutemeljenih razlik med vključenimi in izključenimi delavci.
V slovarju se povezuje z delom šele od lani
Besedna zveza prekarno delo je danes še dokaj nepoznana. Slovar slovenskega knjižnega jezika v izdaji iz leta 1991 in s ponatisom leta 2008 jo razlaga v pomenu »težaven, mučen, brez pomenske povezave z delom«. Druga izdaja slovarja iz oktobra 2014 pa pridevnik prekaren že razlaga z »nanašajoč se na negotovo, navadno slabo plačano začasno zaposlitev«. Nepoznavanje je tudi odraz slabe organizacije prekarnih delavcev.
Prekarno delo opravlja okoli 40 odstotkov prebivalstva
Prekarno delo naj bi po ocenah Statističnega urada Republike Slovenije opravljalo kar 40 odstotkov vsega delovno aktivnega prebivalstva. Leta 2011 je bilo v tako imenovanih atipičnih zaposlitvah zaposlenih 15 odstotkov delavcev po pogodbi za določen čas, 13 odstotkov samozaposlenih, sedem odstotkov delavcev po pogodbi za krajši delovni čas, štirje odstotki delavcev s študentsko napotnico in odstotek delavcev, ki so se zaposlili prek agencij za posredovanje dela.
