Zdravje študentov

Zdravje je v vseh življenjskih obdobjih ključni dejavnik za normalno delovanje človeka in kakovost njegovega življenja. V študentskih letih je treba nanj še bolj paziti, saj je organizem izpostavljen številnim dejavnikom tveganja. Da je res naše največje bogastvo, se pogosto zavemo šele takrat, ko smo bolni.

Najprej je treba urediti zdravstveno zavarovanje
Študent, ki se redno šola, je do 26. leta starosti obvezno in dodatno prostovoljno zavarovan preko staršev. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ima brezplačen dostop do zdravstvenih pravic. V času študija je dvakrat deležen preventivnega sistematskega pregleda pri zdravniku in zobozdravniku. S tega stališča je za zdravje študentov dobro poskrbljeno. Nekoliko slabša je po podatkih Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani (ZDŠ) dostopnost do kliničnega psihologa, kjer povpraševanje presega kapacitete.

Izbira osebnega zdravnika: v kraju šolanja ali doma?
Zavarovana oseba se mora ob zdravstvenih težavah vedno najprej obrniti na svojega osebnega zdravnika. Le v primeru nujne medicinske pomoči se lahko obrne na najbližjega zdravnika.
Študentom Univerze v Ljubljani je na voljo Zdravstveni dom za študente, ki študentom v Ljubljani nudi celostno zdravstveno oskrbo na enem mestu. Pokrivajo dodiplomske in podiplomske študente ter učitelje. Skrbijo za področje preventive (sistematski zdravstveni pregledi, obvezna cepljenja, zdravstvena vzgoja) in kurative. Ambulante pokrivajo področje splošnega zdravstvenega in zobozdravstvenega varstva ter specialistične dejavnosti ginekologije in psihiatrije.
Če se študent opredeli za svojega osebnega zdravnika (zobozdravnika, ginekologa) v ZDŠ, mu lahko nudijo celovito zdravstveno oskrbo v primeru bolezni, poškodbe ipd. Študenti, ki imajo izbranega osebnega zdravnika v domačem kraju, dobijo tu le nujno pomoč v primeru nenadne obolelosti, sveže poškodbe, kontrole, nadaljevanje zdravljenja pa opravijo pri osebnem zdravniku.
Zdravstveno dejavnost izvajajo na dveh lokacijah. Glavna enota (sedež zavoda ZDŠ) je na Aškerčevi cesti 4 v Ljubljani in obsega splošno, specialistično in zobozdravstveno dejavnost ter laboratorij. Dislocirana enota se nahaja v študentskem naselju v Rožni dolini (blok 8) na Cesti 27. aprila 31 v Ljubljani.
Za študenta je smiselno izbrati osebnega zdravnika v ZDŠ, če je vsaj štiri dni v tednu v Ljubljani, saj je njegov osebni zdravnik v kraju stalnega bivališča med vikendom nedosegljiv (razen med dežurstvom). Nekatere fakultete sprejmejo le tista zdravniška opravičila, ki so izdana v ZDŠ. Študent, ki bi si rad izbral osebnega zdravnika v ZDŠ, mora imeti v zdravstveni izkaznici vpisan status študenta.

Sistematski pregledi ZDŠ
Vsak študent ima obveznosti, ki jih mora po zakonu opraviti v ZDŠ. To so sistematski pregledi v prvem in zadnjem letniku ter cepljenja, ki so odvisna od fakultete.
Študenti morajo v prvem in četrtem letniku študija (po bolonjskem programu 3 + 2 pa v prvem letniku magisterija) opraviti sistematski pregled, ki predstavlja pogoj za napredovanje v višji letnik. Le-ta obsega anketo, klinični pregled, pregled pri zobozdravniku, osnovne laboratorijske preiskave in zdravstveno vzgojo.
V ZDŠ opažajo, da je najpogostejša klinična diagnoza pri študentih motnja vida, ki jo ima kar tretjina. Sledijo bolezni žlez z notranjim izločanjem, t. i. endokrinološke bolezni (bolezni ščitnice, prekomerna telesna teža), bolezni mišic in veziva (slaba drža, skolioza), kožne bolezni, alergije in bolezni dihal. Presenetljiv je podatek, da ima skoraj polovica pridružene dejavnike tveganja za razvoj srčno-žilnih bolezni.

Dežurne ambulante in lekarne
Ambulanta splošne nujne medicinske pomoči v Ljubljani deluje 24 ur na dan v Urgentnem bloku Kliničnega centra. Nujna medicinska pomoč pomeni izvajanje nujnih ukrepov zdravnika, ko je oseba zaradi bolezni ali poškodbe neposredno življenjsko ogrožena, oziroma bi glede na bolezenske znake v kratkem času lahko prišlo do takšne ogroženosti. Če storitve niso nujne, so po Pravilih zdravstvenega zavarovanja samoplačniške.
Lekarna Ljubljana skrbi za izvajanje dežurne, neprekinjene 24-urne lekarniške službe. V nočnem času izdajajo le zdravila na recept, ki so bila predpisana istega dne in nujna zdravila.

Kako zdravi so slovenski študentje?
Po podatkih Zdravstvenega doma za študente v Ljubljani (Zanimivosti in raziskave, Miholič, 2009) so slovenski študentje v glavnem zdravi. Opažajo, da je veliko študentov zaskrbljenih zaradi bolezni svojcev. Zanima jih, kako in če se lahko bolezni starih staršev in staršev prenašajo iz roda v rod (npr. rakaste, duševne bolezni, bolezni kože). Radi poprosijo za razlago o preventivi pred potovalnimi in spolnimi boleznimi ter alkoholu. Akutne, nenadne težave želijo rešiti čim prej.
Zanimivi so tudi rezultati raziskave Resorja za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, po kateri se med študentsko populacijo pojavljajo enake bolezni kot med neštudentsko populacijo enake starosti. Zdravnika družinske medicine ali specialista je obdobju zadnjih 12 mesecev pred raziskavo obiskalo kar tri četrtine študentov, nekoliko manj zobozdravnika. Enkrat na leto zdravnika obišče slaba tretjina študentov, dvakrat dobra četrtina in trikrat ena osmina. Manj obiskov letno je pri zobozdravnikih, večinoma gre le za en obisk. V zadnjih 12 mesecih je bilo hospitaliziranih 6,6 % študentov. Kot najpogostejše zdravstvene težave se navajajo alergije (21 %). Zanimiv je tudi podatek, da mesečno približno tretjina študentov uživa protibolečinske tablete, dostopne v prosti prodaji v lekarnah, ena najpogostejših težav pa je glavobol.

Potrebna je preventiva
Za svoje zdravje je odgovoren vsak posameznik sam. Zavedati se je treba, da biti zdrav ne pomeni le odsotnost bolezni. Zdravje je ravnotežje telesnih, duševnih in zunanjih dejavnikov. Pomembna je uravnotežena prehrana, redno gibanje, dovolj prostega časa, stiki s prijatelji, zdrava in varna spolnost, abstinenca kajenja, izogibanje poškodbam v cestnem prometu in športu, obštudijske dejavnosti, kar nas notranje dopolnjuje ter zdravi medsebojni odnosi.

Študijska depresija in duševno zdravje
Izpitno obdobje je za številne študente izjemno naporno in stresno. Učenje dolgo v noč, strah pred izpiti, pred razočaranjem sebe in drugih, soočanje z neuspehom, razočaranjem ob padcu na izpitu. Vsi ti pritiski lahko ogrozijo duševno zdravje študentov. Poleg telesnega zdravja je duševno zdravje nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika.
Psihologi pravijo, da se nekateri ne znajo soočiti s tovrstnimi težavami, zato se zatečejo k alkoholu in drogam. Večina študentov se v študijskem obdobju prvič odpravi od doma in se sooča s popolnoma drugačnim načinom življenja. Prav zato lahko hitro zapadejo v depresijo. Znaki le-te so tesnoba in slabo razpoloženje, motnje koncentracije, zmanjšanje interesa za aktivnosti, občutki manjvrednosti, samoobtoževanja in krivde, motnje spanja, spremenjen apetit, občutki neobvladovanja svojega življenja, močni občutki jeze. Če ne trajajo dlje, je vse normalno. Če pa ne izginejo več tednov, govorimo o depresiji. Takrat je treba poiskati pomoč. Blažjo depresijo lahko preženemo s telesno dejavnostjo, prehrano, spolnostjo, aromaterapijo, sproščanjem, priljubljenimi dejavnostmi itd.
V primeru pomoči je zelo pomembno, da je le-ta dobro usposobljena ter da so študentje o tem obveščeni.

Psihološka svetovalnica (Zavod Študentska svetovalnica, Kersnikova 4, Ljubljana)
Študentje v stiski se lahko obrnejo na svetovalnico s psihološkim svetovanjem. Njen namen je študentom nuditi čim več informacij o oblikah psihološke pomoči, delavnicah, izobraževanjih in strokovnjakih s področija duševnega zdravja. Ponujamo tudi pomoč, svetovanje in informacije pri osebnih stiskah, vprašanjih in težavah na osebnem, študijskem in socialnem področju. Gre za tip svetovanja študent študentu. Nekateri svoje stiske in težave razkrivajo prijateljem, sorodnikom ali drugim zaupnikom, drugi pa jih raje zadržijo zase. Svetovalnica je namenjena obojim, tu imajo možnost svoj problem osvetliti še z druge perspektive. Dobite namreč mnenje osebe, ki vas ne pozna, pozna le vašo težavo. Nudijo pa tudi informacije o dodatni strokovni pomoči.

Ksenija Gider

 

Kaj pa pravijo študentje? Povprašali smo jih o tem, kje imajo izbranega osebnega zdravnika, kako pogosto ga obiskujejo, so o zdravju osveščeni, če se zanj zanimajo.

Adrijana, 21, Ekonomska fakulteta
»Pri zdravniku nisem bila že kakšna tri leta, posebnih zdravstvenih problemov nimam. V času izpitov sem sicer bolj napeta, me pogosto boli glava in manj jem, vendar kakšnih posebnih zdravil ne rabim. Tudi sicer nimam zdravstvenih problemov, niti pozimi v času različnih virusov. Osebnega zdravnika imam v domačem kraju. O zdravju ne spremljam kaj dosti, če bi rabila, bi se pa tako ali tako mogla informirati. Verjetno bi najprej kaj prebrala na internetu.«

Tjaša, 24, Pedagoška fakulteta
»Ker imam astmo, obiščem zdravnika velikokrat. Osebnega zdravnika imam doma, družinskega. Mogoče bi bilo kaj lažje, če bi imela študentskega, vendar ne želim menjati, ker se bom po končanem študiju vrnila domov. Večkrat sem mogla zaradi zdravstvenih problemov domov, ker me niso sprejeli kot nujni primer. O svoji bolezni sem že dovolj informirana, kaj drugega pa ne spremljam.«

Tilen, 25, Ekonomska fakulteta
»V domačem kraju imam osebnega zdravnika, ki je obenem naš družinski zdravnik in ga ne bom zamenjal, o tem zaenkrat ne premišljujem. Posebnih zdravstvenih problemov nimam, mogoče kakšen prehlad pozimi, zaradi tega pa zdravnika niti ne obiščem. Lekadolček, čaj, počitek, filmi pa smo zopet zdravi. O zdravju se ne informiram, čeprav bi se verjetno mogel. Mislim, da dajo na to več punce. Sicer pa v današnjem času, če potrebujem kakšno informacijo, najdeš vse na internetu. Vprašanje je le verodostojnost, verjetno se je vseeno bolj zanesljivo obrniti na zdravnika. Konec koncev so le oni za to specializirani. Na internetu pa zna svetovati že vsak, pa še narobe si lahko razlagamo.«

David, 23, Pravna fakulteta
»Zdravnika sem izbral v zdravstvenem domu za študente, ker sem moral prejšnjega zamenjati (pediater). Obiskujem ga bolj redko, pa še to pozimi, v času, ko je več virusov. Določena zdravstvena vprašanja me seveda zanimajo in se glede tega informiram na internetu. Ker ne gre za resne bolj zadeve, se o tem z zdravnikom ne pogovarjam. Če bi bilo kaj hujšega, pa bi se verjetno pogovoril najprej z njim.«


Kaj o zdravju in zdravstveni oskrbi študentov pravijo v Zdravstvenem domu za študente Univerze v Ljubljani?

Povprašali smo direktorico Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani, Terezijo Oven, dr. med., spec. spl. med.

1. Kakšno je na splošno zdravje študentov v Sloveniji?
»Študentje, ki študirajo v Ljubljani in so v naši oskrbi, so približno tako zdravi kot drugi enako stari prebivalci našega glavnega mesta: pri njih opažamo približno enako pogostnost in vrsto akutnih obolevanj, prav tako pa podobno razširjenost kroničnih okvar in rizičnih dejavnikov za nastanek le-teh. Obolevajo za običajnimi sezonskimi obolenji, poleg teh pa tudi za prenesenimi iz drugih dežel, ker so potovanja in izmenjave naredili svoje. Epidemija kroničnih nenalezljivih bolezni, ki je zajela ves razviti svet (srčno-žilna obolenja, degenerativne okvare skeleta, kronična obolenja prebavne poti in dihal), pa tako ali tako sega na starostni lestvici v zgodnja leta tretje življenjske dekade. Tako najdemo pri študentih zadnjih letnikov (drugi sistematski pregled) že blizu 20 % predebelih, z visokim pritiskom in okvarami gibal.«

2. Če imate kakšne podatke, še morda kratka primerjava z Evropo.
»Svežih podatkov nimam, ker le-te izmenjujemo na kongresih EUSUHM. Ta bo spet letos poleti v Moskvi. Iz prejšnjih mi je znano to, da je nekaj lokalnih razlik v pogostosti motenj hranjenja, v zlorabi alkohola in prepovedanih drog in v organizirani skrbi za zdrav življenjski slog. V grobem pa smo v Evropi na »istem vlaku«, kljub velikim razlikam v razpoložljivih sredstvih za zdravstvo.«

3. Ali študentje dovolj naredijo za svoje zdravje? So dovolj informirani?
»Informiranost danes sploh ni vprašljiva, celo preveč informacij je na voljo in še zdravstveni delavci imamo težave s preverjanjem njihove verodostojnosti. Uporaba interneta je pripeljala do tega, da ljudje ne prihajajo več k zdravniku s težavami, ampak z diagnozo, ki so si jo postavili s pomočjo prebranih informacij, od zdravnika pa pričakujejo samo še ukrepanje. Pogosto tudi po vodilih spleta.
Drugo vprašanje pa je, kaj potem naredijo: doba odraščanja je doba uporništva in naše izkušnje kažejo, da se stvari spremenijo šele, ko dovolj bolijo. Veliko je trendovskih »akcij«, bolj mikavno in zanimivo je uvoženo iz daljnih dežel in tujih kultur, pa naj gre za prehranjevalne ali gibalne navade.«

4. Kolikšen delež študentov ima izbranega osebnega zdravnika pri vas, v ZD za študente?
»O deležu je težko govoriti, ker so študentje razpršeni med šolskimi, splošnimi, pediatričnimi ambulantami in nami. Zadnja leta, ko je bila rodnost nizka, so ostajali registrirani pri pediatrih in šolskih zdravnikih in so prihajali k nam samo, ko so zboleli med tednom v Ljubljani in jim je bilo do izbranega zdravnika predaleč. Zdaj jih pediatri množično »odganjajo«, ker je več rojstev, in tudi pri nas je več povpraševanja po izbranem osebnem zdravniku.
Če pa mislite naše opredeljene paciente, je dve tretjini dodiplomskih študentov, drugo pa so podiplomski študenti in naši bivši študenti, ki smo si jih zdravniki »nabrali« v dveh in več desetletjih dela v ZDŠ.«

5. Kateri zdravstveni problemi pri študentih prevladujejo, s katerimi težavami se največkrat obračajo na vas?
»Problematika se spreminja: trenutno so skoraj v enaki meri zastopana obolenja dihal (astma), refluksna obolenja prebavil, anksiozno-depresivne motnje, prometne in športne poškodbe in druga obolenja gibalnega aparata. Ob vsem tem pa se redno srečujemo s sezonskimi in stalnimi infekti dihal, prebavil in sečil.«

6. Kaj pa mentalno oziroma psihično stanje študentov? Se kaj pozna vpliv splošne gospodarske krize na zdravje študentov, predvsem psihično?
»Kolikor je kriza zajela njihovo matično družino, gotovo. Materialni okvir in s tem eksistenčna osnova se tako močno spremeni in pomeni obvezno študentsko delo, če hočejo nadaljevati s študijem.
Enim je to običajni življenjski izziv in jim ne povzroča travme, drugi pa klonejo pod pritiskom. Nasploh pa je današnji hiter tempo in količina informacij, ki nas dnevno bombardira, hud izziv za duševno zdravje vsakega.«

7. Kaj menite o izpitni depresiji? Morda kakšen podatek o tem, kakšen delež študentov zajame.
»Psihično stanje ob izpitih je bolj kot depresiji podobno anksioznosti, pri tem pa igrata pomembno vlogo še trema in vegetativna simptomatika. Dober trening lahko seveda vse to ublaži. Če pa tega ni, je na koncu seveda depresija.«

Ksenija Gider

Bodi prvi in oceni prispevek: 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.