Mladinska delegatka pri OZN, Lucija Tacer: »Ko želiš spremeniti status quo, se bodo tisti, ki so se v sistemu ustalili, močno upirali.«

Lucija Tacer

Si študentka prava, a mnogo več kot le to. Kako bi se na kratko predstavila?

Trenutno sem študentka 2. letnika na Pravni fakulteti v Ljubljani, a sem pred tem diplomirala iz ekonomije in politologije na ameriški Univerzi Vanderbilt. Poleg študija in aktivnosti na fakulteti delam v odvetniški pisarni, se ukvarjam s prostovoljstvom in sodelujem z Inštitutom za proučevanje enakosti spolov. Drugače pa se v prostem času rada ukvarjam tudi z glasbo.

Postala si mladinska delegatka pri OZN za obdobje 2020/21. Kako bi s svojimi besedami opisala ta položaj?

Vloga mladinske delegatke pri OZN je dvoplastna. Po eni strani je moja vloga, da na mednarodnih dogodkih, posebej pri OZN, zastopam slovensko mladino in njihove interese; po drugi strani pa, da približam delo OZN mladim v Sloveniji, kar trenutno predvsem pomeni ozaveščanje o ciljih trajnostnega razvoja. V okviru te funkcije se bom udeležila različnih dogodkov o temah OZN ter mladinske problematike. Potem pa bom tudi sama organizirala aktivnosti, kjer bom teme predstavila v obliki predavanj, delavnic in drugih dogodkov (več informacij bo po prevzemu mandata maja).

Do maja boš opravljala delo junior delegatke. To je čas za prehod od sedanjega mladinskega delegata Patrika Boleta. Kaj bi izpostavila, da si se naučila od svojega predhodnika?

Patrika sem prvič spoznala na mednarodnem forumu ASEM (Asia Europe Meeting), kjer sva sodelovala v odboru za medkontinentalno povezovanje. Takrat mi je tudi okvirno predstavil institut delegata in svoje delo. Opazila sem, kako pomembno je aktivno sodelovanje na taki funkciji in posledično tudi dobro povezovanje med slovenskimi delegati, ker je mandat enega leta kratek in s prenašanjem dobrih praks lahko naredimo več. Patrik je zelo odprt in komunikativen in mi je takoj po izboru priskočil na pomoč z različnimi nasveti ter delil podrobnosti o opravljanju dela delegatke. Za to podporo sem mu hvaležna in se veselim še nadaljnjega sodelovanja.

Kot si že omenila, si s svojim predhodnikom obiskala tudi 9. izvedbo simulacije Model ASEM, kjer si prejela posebno pohvalo za visoko predstavnico v odboru za povezovanje med posamezniki iz Azije in Evrope. O vključevanju mladih si govorila tudi z zunanjim ministrom dr. Mirom Cerarjem. Kako pomembni se ti zdijo taki dogodki in kako so na njih sprejeti mladi?

Dogodki, ki omogočajo mladim, da spoznajo tako politično angažirane sovrstnike iz drugih držav kot tudi aktualno politično vodstvo svoje države, kot na primer ASEM, so odlična priložnost za navezovanje novih stikov, spoznavanje moči diplomatskega dela ter spodbujanje mladinske participacije.

Sodelovanje na takih mednarodnih dogodkih ti prav gotovo razširi obzorje. Spoznaš različne probleme, s katerimi se mladi soočajo na različnih delih sveta. Ker izhajajo iz drugačnih okolij, nam lahko predstavijo drugačen pogled, na katerega prej nismo pomislili. Pomembna pa je tudi možnost spoznavanja in povezovanja mladih z državnimi voditelji. Že sama ideja, da je politikom mar za mnenja mladih in so pripravljeni prisluhniti našim idejam, deluje pozitivno in spodbuja angažiranost mladih.

Zagovarjaš tudi ženske pravice. V kolumni, napisani za Inštitut za preučevanje enakosti spolov z naslovom Mlade ženske in zaposlitev glede enakosti zaposlitve, pišeš: »Korenita sprememba bo terjala premik v miselnosti družbe glede vlog moških in žensk, razporeditvi obveznosti med partnerjema doma in vključujoč pristop podjetij pri uspostavljanju družini prijaznega delovnega ritma.« Misliš da bo do tega prišlo še v našem času in kako lahko mladi pripomoremo k tem?

Zagovarjam pravice žensk, kar pravzaprav pomeni, da zagovarjam enakost spolov v družbi. Zaradi zgodovinske diskriminacije žensk, enakost spolov zahteva uveljavljanje enakih pravic žensk. Tukaj bi izkoristila priložnost, da se dotaknem stigme, ki se še vedno drži pojma »feminizem«. Feminizem enostavno pomeni gibanje žensk za enakopravnost z moškimi (Fran.si) in žalosti me, da ni ta cilj samoumeven v slovenski družbi. Prizadevala si bom za boljše razumevanje feminizma, njegovo destigmatizacijo in razumevanje pomena enakosti spolov za razvoj vsake, tudi slovenske družbe.

Glede premika miselnosti in spremembe položaja žensk, tako doma in na trgu dela, menim, da gredo stvari v pravo smer in ostajam pozitivna. To je trend, ki traja, in hvaležna sem vsem ženskam, vključno z generacijo naših mam, ki so naredile korake v smeri večje enakosti, mi pa bomo nadaljevali začrtano pot. Na žalost še nismo na cilju. Z aktivnostmi, ki že potekajo na različnih področjih in z nujnimi spremembami v učnem načrtu, ki bi vključevale izobraževanje o spolnih stereotipih ter kako jih preseči, mislim, da lahko naredimo naslednji korak k enakosti.

Mladi lahko k temu pripomoremo na veliko načinov, kot je angažiranost v mladinskih organizacijah, pisanje prispevkov in sodelovanje na dogodkih. Včasih je najtežje v najožjem krogu družine, kjer so patriarhalni vzorci še kako usidrani. Delovati moramo na vseh ravneh in v vsakdanjem življenju.

V kolumni z naslovom Ženske in suženjstvo – preteklost ali sedanjost? Govoriš o Sudanki Bakhiti, kolumno pa zaključiš z: »Mednarodno sodelovanje na področju varovanja in zagotavljanja človekovih pravic je omogočilo pomembne premike proti bolj pravičnem globalnem sistemu, pa četudi le z načelnimi usmeritvami držav proti kršitvam. V prihodnosti moramo stremeti k vse bolj konkretnim spremembam.« Kakšni so tvoji plani za prihodnost? Kako želiš biti del te spremembe?

Menim, da se bom v vlogi mladinske delegatke hitreje lahko vključila v ta proces. Za začetek načrtujem organizacijo stranskega dogodka med zasedanjem skupščine OZN, kjer se zberejo vsi mladinski delegati, da bi spodbudila izmenjavo mnenj o glavnih ovirah na področju enakosti spolov (tudi 5. cilj trajnostnega razvoja) in kako jih uspešno reševati – primeri dobrih praks.

Do začetka mandata pa bom pripravljala še druge ideje za večjo aktivnost na tem področju in zbiranje mnenj slovenske mladine o ciljih trajnostnega razvoja.

Za konec pa me zanima še tvoje sporočilo za mlada dekleta oziroma za mlade na sploh. Kako naj še naprej prodiramo v svetu, ki se marsikdaj zdi nastrojen proti nam in našim idejam?

Zelo dobro vprašanje, tudi sama se to večkrat sprašujem. V današnjem svetu z družbenimi omrežji je pritisk še posebno velik. Ni lahkega odgovora, a moramo nadaljevati in delati v smeri, ki se nam zdi prava. Nikoli se ne bodo vsi strinjali in še posebej, ko želiš spremeniti status quo, se bodo tisti, ki so se v sistemu ustalili, močno upirali. To vemo in s tem bomo morali živeti, lahko pa poskrbimo zase, da nas taka nasprotovanja psihično ne izčrpajo preveč. Srečni smo lahko tisti, ki imamo vsaj eno osebo, mamo, očeta, prijatelja ali partnerja, na katerega se lahko ob takih trenutkih zanesemo.

Sama verjamem, da moramo kljub temu vztrajati, čeprav se včasih zdi možnost tišine bolj privlačna. Živimo v demokratični državi in zato spodbujam vse, da se zavedajo svoje moči in potenciala, da prispevajo k spremembam na bolje in se postavijo na pravo stran.

Če misliš, da lahko kot delegatka pomagam ali sodelujem pri kakršnemkoli projektu ali imaš ideje, ki bi jih rad/a delil/a me kontaktiraj na lucija.tacer@gmail.com ali preko Facebooka.

Marija Soldat
Marija Soldat

Junior novinar

Ti je prispevek všeč? 1 zvezdica2 zvezdici3 zvezdice4 zvezdice5 zvezdic (4 ocen, povprečje: 4,75)
Loading...

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vpiši ime
Prosim vpiši svoj komentar

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.