Alergije bodo vsako leto slabše

Dekle piha nos v robček na cvetličnem travniku

Vsako pomlad 20 % prebivalstva vstopi v sezono kihanja, brisanja nosu in rdečih oči, ki jih povzroča sezonska alergija. Kakšna leta so za alergetike boljša od drugih, vendar v zadnjem času slabšim letom ni videti konca. Za to gre zahvala podnebnim spemembam, saj različne spremembe, kot so višje temperature, povečanje CO2 in hitro spreminjanje vremenskih pojavov, vplivajo na količino cvetnega prahu v ozračju.

Sezonska alergija oziroma seneni nahod je posledica napake v delovanju imunskega sistema, ki običajno neškodljive pelode, cvetni prah ali druge povzročitelje alergij prepozna kot grožnjo in se prične boriti proti njim. To povzroča simptome, kot so kihanje, izcedek iz nosu, rdeče oči, lahko pa vodi tudi do resnejših zapletov, kjer je potrebna bolnišnična oskrba.

Sezona alergij je tako že sama po sebi zelo težka za alergetike, podnebne spremembe pa vse skupaj še poslabšajo. Kakšno vlogo igrajo torej podnebne spremembe pri porastu sezonskih alergij?

Najpomembnejše je obdobje, v katerem pričnejo rastline izdelovati cvetni prah. Ko nastopi toplejše vreme, začnejo vetrocvetne rastline pridelovati cvetni prah, ki vsebuje genetski zapis. Vetrocvetke proizvedejo velike količine cvetnega prahu, da povečajo možnost oprašitve. Sezona opraševanja nastopi, ko postaneta zrak in zemlja toplejša. Ker se povprečna temperatura Zemlje konstantno zvišuje, se zvišuje tudi koncentracija cvetnega prahu v zraku in obdobje, v katerem je cvetni prah prisoten v zraku. Na določenih območjih pomlad nastopi hitreje in tudi traja nekoliko dlje, kar povzroči za skoraj 21 % več cvetnega prahu. Vendar tudi na območjih, kjer se pomlad začne kasneje, opažajo močnejše alergijske sezone. Kasnejše cvetenje je posledica toplejših zim, saj ni več tako očitne temperaturne razlike med letnimi časi in posledično nekatere rastline kasneje prepoznajo razliko v temperaturi kot znak za začetek cvetenja. Rastline, ki so prej cvetele ob različnih časih, začnejo proizvajati cvetni prah istočasno, kar povzroča več alergenov v zraku.

Ni pa to edini vzrok, za hujše alergijske sezone. Pokazalo se je, da CO2, glavni krivec podnebnih sprememb, prav tako vpliva na cvetenje rastlin. Ta pospešuje fotosintezo, ki jo rastline uporabljajo za rast. Ko je prisotnost CO2 v zraku višja, se rastline hitreje razvijejo. Čeprav rastline ne proizvedejo večje količine cvetov, pa ti vsebujejo več cvetnega prahu, ta pa zaradi CO2 vsebuje tudi višjo koncentracijo alergenske snovi.

Kot da to ni dovolj, v podnebnih spremembah zelo uživajo določene rastline, ki povzročajo alergijo. Na splošno podnebne spremembe vodijo v bolj vroča in suha podnebja, kar zelo ustreza določenim rastlinam, kot sta hrast in bor. Več takšnih rastlin pomeni več cvetnega prahu.

Vendar ni še vse izgubljeno. Če začnemo ukrepati sedaj in se zavedamo sprememb, ki se dogajajo, lahko še vedno preprečimo posledice, ki nastajajo zaradi podnebnih sprememb in zaščitimo svoje nosove pred hudimi sezonami alergij.

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.