Tetovaže lahko okrasijo telo in pozdravijo um 

0

V poletni vročini in množici razgaljene kože je nekaj postalo več kot očitno – tetovaže postajajo nova norma. Približno 20 % odraslih v Združenem kraljestvu ima vsaj en tatu, ta delež pa bo verjetno še narasel. Ciniki menijo, da gre za rezultat trenutnega navdiha in želje po sledenju trendov, čemur sledijo leta obžalovanja.  

Profesor Viren Swami, psiholog na univerzi Anglia Ruskin preučuje telesno podobo in pravi, da te površinske razlage v večji meri ne držijo. »Glede na njihovo trajnost, vključeno bolečino in načrtovanje, ki spremlja tetovažo, jih težko smatramo kot modne dodatke,« pravi. Meni, da je veliko bolj zanimivo preučiti, kako ljudje uporabljajo telesno umetnost za samorealizacijo, kot umetniški podvig, ki izraža identiteto in osebno rast. Številni ljudje si tetovažo omislijo kot obliko žalovanja, po izgubi ljubljene osebe.  

Začetki tetoviranja

Tetoviranje moramo kot umetniško obliko razumeti v zgodovinskem in kulturnem kontekstu. Naši predniki so že od nekdaj prepoznali kožo kot platno. Najstarejši dokaz telesne umetnosti najdemo na  Ötzi-ju, telesu moškega, ki je 5300 let preživel zamrznjen v ledeniku v Italiji. Na njegovem telesu je kar 61 tatujev. Antična telesna umetnost, stara vsaj 3000 let, se je pojavila tudi na človeških ostankih v Egiptu, Rusiji in na Kitajskem. 

Človeški ostanki ÖtzijaGlede na to, kako pogosta praksa je tetoviranje, nekateri psihologi menijo, da ima morda evolucijski namen. Po eni teoriji naj bi potreboval robusten imunski sistem, da bi lahko preživel nevarnost okužbe po tetoviranju. Če bi preživel, naj bi to pokazalo, da imaš dobre gene, ki jih lahko preneseš na otroke. Na ta način so tetovaže delovale kot signal, ki so posameznika označili za bolj seksualno privlačnega. 

Swamija pa ta teorija ne prepriča, so zapisali v the Guardianu. »Mislim, da tetoviranje lahko lažje razumemo z družbene in kulturne perspektive, kot pa z evolucijske,« pravi. Z uporabo telesne umetnosti se torej izražamo v določenem kontekstu in to je tisto, kar zares šteje. 

Kralj z zmajskim tatujem 

Swami pojasnjuje, da so na območju Velike Britanije tetovaže postale priljubljeno po tem, ko je kapitan Cook začel raziskovati Pacifik. Mornarji so se namreč s potovanj vrnili s tatuji. »V poznem 19. stoletju je nastala prva električna naprava za tetoviranja. Tetoviranje je postalo zelo priljubljeno med višjimi družbenimi razredi v Angliji. Zanje so tatuji pomenili svetovljanskost. (Kralj Jurij V. Britanski je celo sam imel tatu rdečega in modrega zmaja). 

Portret kralja Jurija V. BritanskegaV 20. stoletju je tetoviranje izgubilo svoj šarm in vse bolj so ga povezovali z nasiljem in uporništvom. Tetovaže so bile prisotne v punk gibanjih in tolpah. Danes so veliko bolj pogoste. To sicer lahko hitro povežemo s slavnimi, kot sta David Beckham in Angelina Jolie, ki sta v poznih 90-ih in zgodnjem novem tisočletju prikazovala svoje tatuje. Swami meni, da nam ta trend lahko pove nekaj bolj pomembnega o tem, kako se naše dojemanje človeškega telesa spreminja. 

Moderna kultura je zelo preskriptivna glede tega, kaj lahko naredimo z našimi telesi. Tetovaže so ljudem ponudile izraz nadzora nad lastnim telesom. »Tetoviranje lahko pomeni veliko različnih stvari različnim ljudem. Sam menim, da je vidik delovanja res pomemben – ta sposobnost, da označimo svoja telesa in rečemo: »To je zame pomembno,« pravi Swami. 

Swami je v preteklem desetletju opravil več študij, v katerih je primerjal osebnosti ljudi z in brez tatuji. V eni izmed študij je preučeval samopodobo ljudi pred in po tetoviranju. Ugotovil je, da je samopodoba ljudi po tetoviranju narasla. Ti pozitivni občutki so bili prisotni tudi tedne po tetoviranju. 

Naraščanje priljubljenosti tetovaž

Dr Joseph Pierre, klinični profesor zdravstvenih ved na Univerzi v Kaliforniji, meni, da je naraščajoča priljubljenost tatujev povezana z slabljenjem puritanstva na zahodu. »Razgaljanje kože v javnosti – ne glede na to, ali gre za gola prsa moških ali športne modrce žensk – je vse bolj sprejeto,« je pojasnil. »S toliko razkrite kože je tetoviranje zgolj še en način razkrivanja svetu.«

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Mowgli (@mowgli_artist)

 Tudi Pierre verjame, da imajo tatuji veliko več kot zgolj estetično vrednost. Opisal jih je kot »okna v psiho«. »Tatuji nam skozi umetnost pogosto sporočajo pomembno zgodbo, ki ni izražena v besedah.« Njegove teorije na prvi pogled nasprotujejo izkušnjam tetovatorja in lastnika studio Through My Third Eye. Mowgli je s svojimi zapletenimi, futurističnimi tatuji pritegnil že 150 000 sledilcev na Instagramu. 

Mowgli pojasnjuje, da se vsak kos umetnosti začne z uro dolgim pogovorom s stranko, v katerem se pomenita o idejah, ki jih želi predstaviti. »Kar zadeva tvojega telesa, je to najbolj sveta stvar, ki jo imaš,« pravi Mowgli. Zato želi, da navdih za tetovažo pride iz avtentičnega kraja, nečesa, kar je resnično pomembno za osebo. Za številne tatu predstavlja oznanilo določene življenske izkušnje in moči, ki so jo s tem dobili.  

Razlogi za tetovaže

»Spominske tetovaže ne govorijo o smrti,« pravi profesorica Susan Cadell, specialistka za post travmatsko rast na Univerzi Waterloo v Ontariu. V svoji karieri je številne ljudi intervjuvala o uporabi tatujev v procesu žalovanja. »V resnici predstavljajo vez in kako je ta oseba vplivala na njih.« Tatuji lahko ljudem pomagajo preboleti tudi družinsko nasilje. »Gre za način povrnitve lastnega telesa,« pravi Swami.  

 

View this post on Instagram

 

A post shared by Mowgli (@mowgli_artist)

 Na koncu lahko obstaja toliko razlogov kot je tetovaž. Nekateri z njimi obeležijo osebnostno rast, praznujejo staršestvo ali delijo osebno identiteto. Tetovaže nudijo neizbrisno ponazoritev najpomembnejšega na najbolj intimnem platnu. Ne bi mogli biti dlje od digitalne komunikacije ali družbenih medijev, kjer je spomine mogoče z lahkoto zapisati in izbrisati. Tovrstna umetnost prikazuje naložbo, ki je preprosto ni mogoče najti v nobenem drugem izražanju. 

Zaradi tega se tudi studii prizadevajo biti bolj kreativni in ponujajo unikatne ter inovatvine dizajne. »Umetnost je v ospredju,« pravi Mowgli. Stigma se sicer zmanjšuje, vendar je še vedno prisotna na delovnem mestu. Nekateri si jih morajo zato pokrivati. Kar je škoda, glede na številne razloge, zaradi katerih so si jih ljudje omislili. In zaradi zgodb, ki jih pripoveduje in trenutkov, ki jih simbolizirajo. Čas je, da se zavedamo dejstva, da so tetovaže pogosto vse kaj drugega kot površinske

KKŠ-jev Turnir v košarki 3×3 in Teqballu

V soboto 17. julija je na Prevaljah potekal KKŠ-jev turnir v košarki 3×3 in Teqballu. Turnirja se je udeležilo kar 7 košarkarskih ekip in 32 dvojic za teqball.

Igralci v Teqball-u.

Napeti boji so potekali vse do večernih ur, kjer smo zadnje tekme odigrali pod žarometi. Da nismo ostali lačni, pa je poskrbel SnackBox s svojimi burgerji. Ob zaključku dogodka smo podelili pokale ekipam, ki so se najbolje odrezale.

Pokali za najboljše dvojice v Teqball-u.

Pri organizaciji turnirja nam je pomagal tudi NK Korotan Prevalje in Teqball zveza Slovenije. Aktivisti Kluba koroških študentov smo izredno veseli velikega odziva koroških dijakov in študentov.

Ekipna fotografija aktivistov Kluba koroških študentov, ki so poskrbeli za organizacijo turnirja.

Avtorica: Neža Pratneker

V oceanih se širijo mrtve cone

0

Višanje temperatur oceanov pomeni manj kisika v njem in smrti milijonov živali.

Znanstveniki iz Oregona opozarjajo na širjenje fenomena hipoksije v oceanih. Hipoksija pomeni, da v ozračju ali vodi manjka kisika. Izraz se uporablja tudi v medicini, kjer prav tako označuje stanje, ko je telo slabo prekrvavljeno in lačno kisika. Hipoksija v oceanih ni nekaj novega, vendar v zadnjih letih raziskovalci opažajo vedno več takih pojavov, prizadeta pa so vedno večja območja. Poročajo o skoraj 20.000 kvadratnih kilometrov veliki »mrtvi coni« v vzhodnem Pacifiku na zahodu ZDA, ki se bo najbrž le še večala.

Hipoksija naredi območje neprimerno za življenje celo za najbolj trpežne živali. Raziskovalec Francis Chan je povedal, da so na morskem dnu našli prava pokopališča morskih zvezd, kumar in rakov, ki so se zaradi pomanjkanja kisika v vodi zadušili. Ribe in drugi plavalci se lahko umaknejo in preselijo, drugim, na dnu živečim živalim pa to ne uspe.

Razlogi za hipoksijo

Iz srednješolske kemije vemo, da se topnost kisika v vodi manjša z naraščanjem temperature. Nenavadno vroče vreme, ki ogreje oceane ni nič novega, je pa nova njegova pogostost. Z naraščanjem temperature oceana, se v njem slabše raztaplja kisik, njegova vrednost pade in morski organizmi se zadušijo. V zadnjih letih so morja po vsem svetu postala slabše preskrbljena s kisikom zaradi globalnega segrevanja.

Do mrtvih con pride tudi zaradi izlivanja odpadnih snovi in še bolj gnojil v vodo. To poveča vrednosti dušika in fosforja, kar sproži prekomerno rast alg. Alge porabijo večino kisika v vodi in odženejo druge prebivalce. V zadnji fazi se tudi alge zadušijo in njihova trupla pojedo mikroorganizmi, ki porabijo še zadnje ostanke kisika. Baltsko morje se že leta sooča s tem problemom zaradi intenzivnega ribištva. Podobne težave ima Mehiški zaliv. Z globalnim segrevanjem in širjenjem industrije v manj razvita območja pa je še več predelov potencialnih žrtev hipoksije.

Prekomerna rast alg v Baltskem morju
V Baltskem morju so se alge tako namnožile, da so vidne iz vesolja. (vir: www.eumetsat.int)

V naravo z glavo

Ekološke težave s katerimi se srečujemo, so večplastne in zelo kompleksne. Človeško delovanje zažene določene procese in spremembe v flori in favni, te spremembe pa kot snežna kepa pripeljejo do še drugih neljubih posledic, ki jih nismo predvideli. Hipoksija se v naravi dogaja ob hudih deževjih ali sušah, ki so vse pogostejše zaradi krčenja deževnih gozdov naprimer. Ne da se najti enega krivca in prav tako ne ene rešitve. Ko je neko območje žrtev hipoksije  se živali, ki jim to uspe, preselijo v druge predele oceana. Morda jih tam pričakajo plenilci, morda one postanejo plenilci, kakorkoli že, izkupiček nikoli ni pozitiven. V naravi noben sistem ni izoliran – kot Lorenzov učinek metuljevega zamaha. O mejah in ločenih ozemljih govorimo le ljudje in si predstavljamo, da lahko nekatere naravne procese zamejimo od drugih. Tako kot bogate države izvažajo svoje odpadke v revnejše in se ne zavedajo, da bodo ti odpadki končali v hrani, ki jo tam pridelajo, mi pa kupujemo pod ceno. Zato moramo vsi stopiti skupaj in, po motu CŠOD-jev, iti v naravo z glavo.

Viri:

https://www.sailorsforthesea.org/programs/ocean-watch/ocean-dead-zones

https://futurism.com/the-byte/horrified-dead-zone-ocean

Intervju: Atli Örvarsson: Islandija ima veliko izjemnih glasbenikov

Atli Örvarsson je islandski filmski skladatelj in glasbenik, s katerim sem se imel čast pogovarjati med promocijo filma Varuj mi ženo (The Hitman’s Wife’s Bodyguard), ki je pri nas v kinih. V svoji karieri je kot dirigent in skladatelj sodeloval s Hansom Zimmerjem pri filmih Pirati s Karibov in Jekleni mož, kot skladatelj pa je ustvaril glasbeno podlago filmov Orel (The Eagle), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard) in Ovna (Rams). Njegovo delo bodo poznali tudi oboževalci serij Gasilci v Chicagu (in ostale v dranšizi), Zakon in red ter Defending Jacob.

Zadnjih nekaj let je talent iz filmski svet spoznal kar nekaj talenta iz Islandije. Kako pa je bilo to včasih, ko današnja imena še niso bilo tako slavna? Kje ste vi pridobivali izkušnje in priložnosti?

Sam sem se leta 1998 preselil v Los Angeles in moram reči, da nisem poznal veliko delavcev v filmski industriji, ki bi bili iz Islandije, kaj šele, da bi bili skladatelji. V zadnjih letih pa se je z uspehom, ki smo ga dosegli Hildur Guðnadóttir, Jóhann Jóhannsson in moja malenkost, vse močno spremenilo.

Kdo so nekateri izmed vaših vzornikov, predvsem na vašem področju?

Veliko je odvisno od tega, kako daleč v preteklost gremo (smeh). V tej sekundi mi na misel padejo Pink Floyd, Trevor Horn, Maurice Ravel, John Williams, Ennio Morricone in David Bowie.

Atli Örvarsson
Atli Örvarsson, obraz za vso filmsko glasbo

Vaše delo vsebuje filme kot so Ovna (Rams), Pri sedemnajstih (The Edge of Seventeen), Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard), Bilal, Ptiček Poldi (Pley, You’ll Never Fly Alone) in še mnogo drugi. Kako se sam proces vašega dela razlikuje pri tako različnih žanrih?

Kar imajo skupnega je to, da zgodbo filma lahko sporočam skozi glasbo samo. Če sem popolnoma iskren, se delo pri tako različnih žanrih ne razlikuje čisto nič. Vedno si želim ustvariti glasbeni svet, ki bo zvest filmu.

Rams Soundtrack Preview - Atli Ovarsson (Official Video)

Kakšna pa  je priprava na vaše delo, še preden začnete ustvarjati glasbo za film ali serijo? Ali najprej preberete scenarij, pogledate film ali so najprej pogovori z režiserji?

Odvisno je od tega, kdaj se priključim projektu. Ali je to kmalu ali zelo pozno. Všeč mi je, če se projektu pridružim v zgodnji fazi in lahko prebiram scenarij. Mnogokrat pa se je zgodilo, da je bil projekt že posnet. Nekajkrat sem tudi nadomestil druge skladatelje.

Meni osebno, so vaše najboljše skladbe tiste, v katerih ima osrednjo vlogo piano. Lep primer tega so pesmi iz animiranega filma Ptiček Poldi (Ploey), ki ima enega izmed podcenjenih soundtrackov v filmskem svetu. Imate kakšne skladbe ali filme, ki jih posebej obožujete?

Hvala za to, res se mi zdi ta glasba podcenjena (smeh). Zelo mi je bilo všeč delo pri filmu Orel (The Eagle), kjer sem skoraj opravljal delo glasbenega zgodovinarja. Raziskoval sem melodijo antičnega, predvsem pa keltskega sveta, kar je bilo pravo potovanje. Zelo pri srcu pa so mi Ovna (Rams), Babilon prihodnosti (Babylon AD), One Single Shot in Ptiček Poldi. Vsak iz svojega razloga, tako glasbenega kot osebnega.

The Eagle Soundtrack HD - #3 The Return of the Eagle (Atli Orvarsson)

Kateri film ali serija je bila tista pri kateri ste morali pobrskati globoko po svojem znanju? Vaše najtežje delo, če smo bolj preprosti.

Hmm. Rekel bi, da je bilo najtežje delati pri filmu Čas lova na čarovnice (Season of the Witch). Ustvarjalci so večkrat spremenili ton filma in tako sem moral kar trikrat spremeniti glasbeno podlago.  Tudi Točka prednosti (Vantage Point) je bilo zelo zahtevno delo, a predvsem zaradi tega, ker je bilo to moje prvo Hollywoodsko delo.

So v vaši karieri kakšni projekti, za katere vam je žal, da ste jih sprejeli?

Ne.

Ustvarili ste tudi glasbo za film Varuj mi hrbet (The Hitman’s Bodyguard), prav tako tudi njegovo nadaljevanje Varuj mi ženo (The Hitman’s Wife’s Bodyguard). Kako se glasba razlikuje v obeh delih?

Vsa glasba v drugem delu je pravzaprav evolucija glasbe iz prvega. Morda je nekoliko bolj orkestralna v svojem stilu in nekoliko bolj bombastična. Ampak tak pač je drugi film!

Spomnimo, da sta oba filma močno povezana s Slovenijo. V prvem delu je imel vidnejšo vlogo slovenski igralec Marko Mandić, v drugem pa je delo kaskaderke glaven igralke Salme Hayek opravljala Tjaša Perko.

V prvem delu je prizor, kjer Samuel L. Jackon v kombiju z nunami prepeva italijansko narodno pesem Bevilo tutto. Kako poteka izbiranje pesmi za take prizore? Imate vi kot skladatelj kaj s tem?

Bolj ne. Načeloma je to nekaj, za kar se odloči režiser sam. Tudi v tem primeru je bila to osebna izbira režiserja Patricka Hughesa. V tem je zelo podoben Quentinu Tarantinu, saj želi vsaki pesmi dati svojo osebnost.

The Hitman’s Bodyguard (2017) Official Clip “Nuns” – Ryan Reynolds, Samuel L. Jackson

Velik uspeh je doživela serija Defending Jacob s Chrisom Evansom, Michelle Dockery in Jaedenom Martellom v glavnih vlogah. Zelo resna tematika serije v času, ko je tega po svetu kar precej. Je bilo težko sprejeti ponudbo in delati na taki seriji?

Najprej so mi poslali prve tri epizode, ki sem jih pogledal v enem kosu. Serija me je takoj povlekla vase in hotel sem biti del nje. Zame ni bilo nobenega dvoma o tem, če bi rad delal pri tem projektu. Poseben čar serije je to, da se nam zdi, da nobenega izmed likov ne poznamo v celoti. Ne vemo kaj imajo za bregom oziroma če skrivajo nekaj pomembnega. Kako to prenesti v glasbo in ustvarjati napetost ter vzbuditi zanimanje? Vse to me je zanimalo in zdi se mi, da sem opravil kar dobro delo.

Delali ste tudi na zelo zanimivem filmu z naslovom Evrovizija: Ognjena saga (Eurovision Song Contest: The Story of Fire Saga). Na filmu je delalo več skladateljev, a vseeno ima vaša skladba Eurovision Suite posebno mesto, kot ena najbolj, če ne celo najbolj čustvenih v filmu. S tem, da film predstavlja Islandijo in njene ljudi, kako pomemben je bil ta projekt za vas?

Navdušen sem bil, da bom sodeloval pri Evroviziji. David Dobkin, ki je režiral film, mi je povedal, da me je kot skladatelja izbral na enak način, kot bi izbiral igralce. Prestal sem navidezno avdicijo, saj sem Islandec in poznam svojo državo ter kulturo. To mi je omogočilo, da sem pripomogel k čudovitemu izdelku za našo deželo.

Z vami in gospodično Hildur Guðnadóttir je Islandija postala precej slavna v svetu filmske glasbe. Kakšen je občutek, ko postajate idol za naslednje generacije skladateljev in glasbenikov v vaši državi?

Počaščen sem, če sem res idol za mlade ustvarjalce v Islandiji ali kje drugje! Resnica pa je v tem, da ima naša država ogromno število izjemnih glasbenikov. In prepričan sem, da jih boste kmalu začeli spoznavati tudi širše, saj so zares fantastični.

Kaj vas čaka v prihodnosti? So kateri projekti s katerimi lahko že zdaj razveselite svoje oboževalce?

Velikega števila svojih projektov se veselim. Eden izmed njih je prav samostojni album, v katerem bo imel piano precejšnjo vlogo. Mislim, da bo prav vam všeč (smeh), obenem pa je tudi nadaljevanje albuma You Are Here. Kar pa se tiče filmskega ustvarjanja pa prihaja kar nekaj filmov in TV serij, a več od tega ne smem povedati.

Atli Örvarsson med skladanjem glasbe za serijo Defending Jacob
Atli Örvarsson med skladanjem glasbe za serijo Defending Jacob

Nova štipendija za študente na področju kulture

0

Ministrstvo za kulturo je objavilo nov razpis za štipendije. Namenjene so študentom podiplomskih študijev in izpopolnjevanj izven Evropske unije, predvidoma v prihajajočem študijskem letu 2021/22.

Štipendije bo ministrstvo namenilo študentom na področjih umetnosti, filma, kulturne dediščine in kulturnega menedžmenta.Koledar

Rok za prijavo je 30. avgust.

Skoraj štirje tisočaki na semester

Štipendije bodo študenti prejeli za največ eno stopnjo izobrazbe (druga ali tretja stopnja oziroma podiplomsko izpopolnjevanje), in sicer za najmanj šest mesecev in največ dve študijski leti.

Predvidena višina štipendije je 3906 evrov na semester, kar je 651 evrov na mesec.

Prejemniki štipendije se zavežejo, da bodo študij uspešno zaključili. Po končanem šolanju morajo delovali v Sloveniji ali v drugih državah EU, ker naj predstavljajo in promovirajo slovensko kulturo vsaj toliko časa, kot so prejemali štipendijo.fant sede igra kitaro

Odločala bo strokovna komisija

Prejete vloge bo ocenila strokovna komisija za podeljevanje štipendij. Pri določanju bo upoštevala sedem kriterijev:

  • dosežki (prejete nagrade, avtorska dela, praksa);
  • aktivnost (medijske objave, koncertni listi, razstavni katalogi, gledališki listi ipd.);
  • strokovne reference;
  • tehtnost vsebinske obrazložitve in utemeljitve;
  • učni oziroma študijski uspeh;
  • letnik študija;
  • starost študenta.

Navodila za prijavo in vse ostale informacije najdeš na spletni strani ministrstva.čopiči, platno, barve na mizi

Kmetijski pesticidi ubijajo več čebel 

0

Analiza 90 študij je potrdila, da kmetijski pesticidi v že pripravljenih mešanicah lahko ubijejo dvakratno število čebel. Študije so preučevale vpliv okoljskih dejavnikov, kot so pesticidi in slaba prehrana. Znanstveniki so s podatki dognali, kako kombinacija teh dejavnikov vpliva na čebele. Pravijo, da bi morale biti komercialne formule, ki vsebujejo številne kemikalije, opremljene z lastnimi licencami. 

»Izpostavljenost številnim pesticidom je norma, ne izjema,« pravi dr Harry Siviter iz Univerze v Texasu, ki je vodil študijo. Ena izmed študij iz leta 2016 je pokazala, da so čebelje kolonije z večjimi odmerki pesticidov bolj podvržene umiranju, poroča BBC.  

»Če je čebelja kolonija izpostavljena enemu pesticidu, ki ubije 10 % čebel in potem še enemu pesticidu, ki ubije nadaljnjih 10 % čebel, bi pričakovali, da s kombinacijo teh dveh pesticidov umre 20 % čebel,« pravi dr Siviter. Sinergijski učinek pa dejansko lahko prinese kar 30-40 % smrtnost. 

Čebela leti blizu sončnice»To je točno tisto, kar smo našli, ko smo preučevali interakcijo. Zato moramo preučiti interakcije med temi kemikalijami, ko izdajamo licence za komercialne formule. Pesticidov ne nadzorujemo po tem, ko prejmejo licenco in dovoljenje za uporabo, zato predlagamo nadaljnja opazovanja. Če te pesticidi, uporabljeni v kombinaciji, škodujejo čebelam, bi ta škoda morala biti zabeležena.«

Naraščajoča odpornost 

Nova študija pa predvideva, da se čebele začenjajo prilagati in odstranjevati škodljiv parazit, neke vrste pršico, ki živi in se hrani s čebelami in ličinkami. Čebele imajo sicer razvito kompleksno higiensko vedenje, okužene ličinke na primer odstranijo iz sata. 

Podatki, objavljeni v the Royal Society journal Proceedings B, združujejo 40 let raziskav na področju kolonij, ki brez kemičnega zdravljenja preživijo okužbe. Rezultati razkrivajo, da se čebele razvijajo in to vedenje uporabljajo proti tem parazitom. 

»Opazili smo, da ta odpornost narašča po vsem svetu,« pravi Isobel Grindrod iz Univerze v Salfordu. »Opazili smo tudi, da čebelarji ličinke manj obdelujejo s kemičnimi tretmaji. Zaradi pršic so se zdrave čebele začele prilagajati. Ta prilagodljivost je zelo pomembna, zato moramo ohraniti zdrave čebelje kolonije, da ohranimo to prilagodljivost. V prihodnosti nas namreč čakajo nove bolezni.«

S tolarjem do diplome: brezplačno lektoriranje zaključnih nalog

0

Če si se v času zaključevanja visokošolskega ali višješolskega študija znašel v stiski, potem ima Fundacija Študentski tolar popolno rešitev zate. Študente ŠOU v Ljubljani namreč s programom »S tolarjem do diplome« poziva, da vložijo vlogo za brezplačno lektoriranje diplomskih ali magistrskih nalog s pregledom angleškega povzetka.

Kdo je upravičen do brezplačnega lektoriranja?

Program bo dodeljen prvim 30 prosilcem, katerih vloga bo odobrena. Vlogo lahko oddajo vsi, ki zaključujejo zadnjo stopnjo na katerikoli zavodu članice ŠOU v Ljubljani in niso v delovnem razmerju. Sredstva za izvajanje programa so pridobljena z naslova ŠOU v Ljubljani, program pa bo trajal do njihove porabe, a največ do 30. septembra.

Kako oddati vlogo?

Vsi, ki želijo zaprositi za brezplačno lekturo s pregledom povzetka v angleškem jeziku, morajo prošnjo poslati po pošti, elektronsko ali pa jo oddati osebno. Prosilci lahko svojo vlogo oddajo do zadnjega dneva v mesecu septembru, na Fundaciji pa predlagajo, da zaradi hitrejše komunikacije prošnjo oddajo kar elektronsko, na naslov info@studentski-tolar.si.

Kaj je potrebno predložiti pri oddaji vloge?poziv fundacije

Pri oddaji vloge je ključnega pomena najmanj eno stran dolga pisna prošnja, v kateri prosilec obrazloži, zakaj naj bi bil do brezplačne lekture upravičen. Pri prošnji lahko opiše socialne in družinske okoliščine, zdravstveno stanje, študijski uspeh, obštudijske dejavnosti in druge aktivnosti, ki pa jih lahko podpre z dokazili. Poleg tega mora v vlogi predložiti tudi:

  • izpolnjen obrazec Vloga za brezplačno lektoriranje s kontaktnimi podatki prosilca in izjava o nezaposlenosti;
  • podpisana izjava o številu osebnih računov in o prostovoljnem prilaganju dokazil o osebnih prejemkih, ki so potrebna za ugotavljanje upravičenosti do brezplačnega lektoriranja (del obrazca);
  • bančna dokazila o vseh nakazilih in prejemkih, z razvidnim končnim stanjem na računu, za zadnje tri polne mesece pred oddajo vloge – potrdila iz spletnih veljajo zgolj v primeru, da so podpisana in ožigosana s strani banke;
  • izpis zaslužkov, prejetih na podlagi napotnice študentskega servisa za obdobje zadnjih treh mesecev PRED MESECEM VLOŽITVE VLOGE, ki ga prosilci dobijo na študentskem servisu, kjer so vpisani kot aktivni član.
  • morebitne druge priloge, ki pričajo o socialnem položaju prosilca (npr. rojstni list otroka, potrdilo centra za socialno delo …).

Dodatne informacije o pozivu in točkovanju lahko prosilci pridobijo na spletni strani Fundacije Študentski tolar.

Študijski proces na fakultetah: »Naša rešitev je pogoj PCT«

0

Predstavniki slovenskih javnih univerz, sindikatov in študentske organizacije so 4. avgusta delili javni poziv, v katerem so opozorili na prilagojeno izvajanje študijskega leta 2021/2022. »Način izvajanja študijskega procesa v študijskem letu 2021/2022 mora biti drugačen,« so opozorili in pristojne pozvali, da omogočijo izvedbo študijskega procesa v prostorih univerz. Za tako odločitev so izpostavili pogoj PCT, kateremu bi morali v prihodnjem letu ustrezati vsi študenti.

Nemoten dostop do prostorov fakultet

Študentsko življenje že kar leto in pol ne poteka tako, kot bi moralo. Izvajanje študijskega procesa je namreč za večino študentov, kot tudi profesorjev, še zmeraj popolnoma prilagojeno. V skupnem pozivu so zato opozorili na rešitev, ki je do sedaj ni bilo – precepljenost. Opozorili so, da s to lahko zagotovimo nemoten potek pedagoškega procesa v prostorih visokošolskih zavodov.

študenti
Tudi ti pogrešaš skupno pripravljanje na prihajajoč izpit?

Torej bi bili tisti, ki se ne bi cepili, doma …?

Podpisniki poziva so opozorili, da za posamezne skupine, ki se ne želijo, ali se še niso cepili, obstaja možnost testiranja. »Prizadevali si bomo, da se tako kot v ostalem javnem življenju tudi na univerzah upošteva pravilo PCT,« so poudarili in opozorili, da bi s tem omilili tudi ukrepe za varovanje zdravja in dosegli lažjo izvedbo novega študijskega leta.

Brezplačno testiranje na fakultetah

Za zaposlene in študente, ki ne bi izpolnjevali pogojev PC, bi bilo potrebno omogočiti brezplačno testiranje. Poleg tega so pozivniki v sporočilu opozorili tudi na pomembnost prioritiziranja fakultet, v smislu prenove in izgradnje novih stavb, ki bi lahko omogočile ustrezno prezračevanje, saj to predstavlja dolgotrajno rešitev za širjenje drugih bolezni.

Genetsko spremenjeni komarji lahko prispevajo k odpravljanju malarije 

0

Znanstvenikom je uspelo odstraniti populacijo komarjev, ki prenašajo malarijo, in sicer z uporabo radikalnega genetskega inženiringa, s katerim so sterilizirali samice. Gre za najbolj napreden in največji test uporabe tehnologije pri boju s to boleznijo. Malarija je ena največjih ubijalcev na svetu, zato je ta korak izredno pomemben pri njenem preprečevanju. Študija pa obenem postavlja temelje za nadaljnje teste genetskih tehnologij, s katerimi bi vsakih deset let v naravo lahko spustili samouničujoče komarje. 

Velik napredek

»To je zelo vznemirjujoč napredek,« pravi dr Thomas Price, redni profesor evolucije, ekologije in vedenja na univerzi v Liverpoolu, ki ni bil del raziskave. »Še vedno je treba odgovoriti na številna etična in regulativna vprašanja. Toda ta niso zares pomembna, če je nemogoče zgraditi genetske pogone, ki bi bili učinkoviti na tem področju. Gre za velik korak naprej.«

Delež obolelih za malarijo se je v zadnjih desetletjih sicer zmanjšal. Kljub temu je leta 2019 kar 229 milijonov ljudi zbolelo za to boleznijo, od tega jih je umrlo 409 000. Dr Drew Hammond iz Imperial College London, vodja raziskave, pravi: »genetski pogoni predstavljajo samo vzdržujočo in hitro delujočo tehnologijo, ki lahko deluje skupaj z obstoječimi orodji, kot so posteljne mreže, insekticidi in cepiva. Ta tehnologija bi lahko spremenila odpravljanje malarije.« 

Poseg v DNK

Cilj te metode je zaobiti naravno selekcijo z vključitvijo nabora genetskih navodil, ki se bodo hitro razširila po populaciji in prenesla določeno lastnost – v tem primeru neplodnost – veliko hitreje, kot bi to lahko dosegli s konvencionalno selektivno vzrejo. Ideja je nastala leta 2003, vendar naletela na oviro, saj so znanstveniki ugotovili, da njihovi genetski pogoni izginejo po nekaj generacijah, poročajo v the Guardianu. Do tega je prišlo zaradi mutacije, ki je preprečevala nadaljnje širjenje. Hammond in njegovi sodelavci so nadaljevali z raziskavami.

DNK verigaNekatera področja DNK so visoko ohranjena, kar pomeni, da lahko vsaka mutacija resno poškoduje njihovega lastnika. Če bi izbrali enega izmed teh področij, bi to omogočilo daljše preživetje genskih pogonov. Znanstveniki so odkrili ključen gen za določanje spola, imenovan »doublesex«. Ta je enak pri posameznih komarjih vrste Anopheles gambiae, ki je odgovorna za večino prenosa malarije v podsaharski Afriki. Samice komarjev, ki genski pogon nosijo v tem genu, ne morejo roditi potomcev. 

Začetni poskusi

Leta 2018 je Hammondova ekipa ta gen uporabila za uničenje populacije približno 600 komarjev v majhni kletki. V 7 do 11 genih ni več prišlo do potomcev. Istega leta so se začeli terenski poskusi v Burkina Faso. Tu so genetsko spremenjene, sterilizirane, samce komarjev izpustili v naravo. Želeli so preveriti, ali bi lahko preživeli in jim tudi sledili. 

Nova raziskava je bila objavljena v reviji Nature Communications. Hammond in njegova ekipa je testirala, ali bi se isti genski pogon iz leta 2018 lahko razširil in povzročil enak upad populacije v razmerah, bolj podobnih realnemu svetu. Svetovna zdravstvena organizacija je takšno testiranje označila za kritičen korak pred preizkušanjem tehnologij genetskega pogona v naravi. 

Znanstveniki so izpustili relativno majhno število genetsko spremenjenih komarjev v veliko večje kletke s stotinami komarjev različnih let. Kletke so bile oblikovane tako, da so komarje zvabile v kompleksen proces parjenja, počivanja, iskanja hrane in izleganja jajc. To v manjših kletkah ne bi bilo mogoče. Raziskovalci so spremljali, kako hitro se je razširil genetski pogon in preučevali njegov vpliv na žensko plodnost in upad prebivalstva. 

Mikroskop

Velik uspeh

»To pred tem še nikoli ni bilo doseženo. Ena sama sprostitev genetskega pogona v simulirano populacijo na terenu je povzročila sesutje celotne populacije komarjev v enem letu, brez dodatnega človeškega vložka. Proces se v celoti sam vzdržuje,« je dejal Hammond, ki je prav tako zaposlen na raziskovalnem inštitutu za malarijo Johns Hopkins v Baltimoru.  

Hammond pa je obenem poudaril, da so potrebna obsežnejša testiranja genetskih pogonov in ocene okoljskega tveganja, preden bi lahko prišli do večjih terenskih preizkusov. Ti bi lahko vključevali sproščanje nesterilnih gensko spremenjenih komarjev, da bi preučili, ali bi se parili z divjimi komarji in v kolikšni meri. Take terenske raziskave bi se lahko začele v prihodnjih letih. V kolikor bi bile uspešne, Hammond pravi, da bi v roku 10 let lahko prišlo do omejenega izpusta genetsko spremenjenih komarjev na terenu, verjetno v Burkina Faso.  

Kirka v feministični Odiseji

0

Madeline Miller je pred točno desetimi leti razsula vse predsodke o zgodovinski točnosti Iliade. V Ahilovi pesmi (The Song of Achilles op.p.) je opisala ljubezensko zgodbo med Ahilom in Petroklejem. S čudovitimi opisi ljubezni, intimnosti, vojne in bitk, je dobesedno razbila stereotipe in osvojila nemalo število nagrad. V prevodu njenega romana Kirka, pa opisuje zgodbo čarovnice, ki prekriža Odisejevo pot.

Razbijanje poznanih zgodb in mitov

Kirka je v mitologiji čarovnica, ki je izgnana na otok Aja. Najbolj priljubljena je njena vloga v zgodbah o Jazonu in Odiseju. Zavajanje s čarovnijo, spreminjanje v prašiče, ljubosumnost do Jazonove ljubezni in ljubezen do Odiseja. Kratek opis njenih najbolj pomembnih dogodkov, kot jih opisujeta obe zgodbi. Kaj pa, če bi njeno zgodbo spisala Madeline Miller, ki je v Ahilu našla upodobitev gejevskega pol-boga in ustvarila starodavno zgodbo podobni Pokliči me po svojem imenu, le boljšo?

V hiši Heliosa, boga sonca in najmogočnejšega iz rodu Titanov, se rodi hči. A Kirka je nenavaden otrok. Obdarjena ni niti z božansko močjo očeta niti z materino pogubno očarljivostjo. Ko se v želji, da bi našla prijatelje, približa svetu smrtnikov, odkrije, da ji je dana njena lastna, čisto posebna moč – moč čarovništva, s katero lahko nasprotnike spreminja v pošasti in se enakovredno kosa s samimi vladarji Olimpa. Iz občutka ogroženosti jo Zevs odpelje na zapuščeni otok, kjer se Kirka posveti izpopolnjevanju svoje skrivnostne veščine. In tu se njena pot prekriža z življenjem mnogih najznamenitejših osebnosti iz antične mitologije: z Minotavrom, strašno pošastjo z bikovsko glavo, z Dedalom, graditeljem minojskega labirinta, in njegovim sinom, nesojenim letalcem Ikarom, z nesrečno morilko Medejo – in, usodno, s premetenim pomorščakom Odisejem. A na žensko, ki je samozadostna, prežijo številne nevarnosti. Kirka nase nehote prikliče srd ljudi in bogov, dokler se nazadnje ne znajde sredi spora z enim najstrašnejših in najbolj maščevalnih Olimpijcev. Da bi zaščitila tisto, kar ji je najdražje, mora uporabiti vso svojo moč in se odločiti, ali je njeno mesto pri bogovih na Olimpu, kjer se je rodila, ali pri smrtnikih na zemlji, kjer je ljubila.

Ko sem pred leti prebral njeno Ahilovo pesem, sem bil navdušen. Pričakovanja so bila podobna kot pred branjem Troje Stephena Fryja (prav tako še ni prevedena). Vzela je ep, v njenem primeru Iliado, in jo predstavila v nekoliko bolj aktualni luči, bolj primerno današnji literaturi. Preberi omenjeno knjigo in vedel boš, o čem govorim. Pri Kirki pa je storila dokaj podobno, le da so bila moja pričakovanja zdaj na verigi. Ni bilo pričakovanja o aktualni zgodbi, ki bi ostala zvesta viru. Pričakoval sem Kirko Madeline Miller in jo tudi dobil, skoraj v popolnosti.

Madeline Miller: Kirka, prevedla Polona Glavan, založba Sanje, 320 strani.

Končno!

Zadnji čas je bil, da sodobna literatura dobi pravi ženski lik grške mitologije, ki ni le žena ali nebogljena deklica. Lahko bi si izposodila like kot so Helena, Medeja ali Penelopa, ki pa bi vse padle v ti dve kategoriji. Izbira Kirke kot naslovne junakinje je bila odlična.. Če si je po večini dogodke v svojem prvencu lahko izbirala iz Iliade, je imela tu na voljo več virov. Vseeno pa rdeča nit knjige ostaja ista iz strani v stran. Pogled na poznane zgodbe s strani ženske. Aktualnost, če je kdaj obstajala. In čudovita je. Feministična Odiseja v vsej lepoti kombinacije teh dveh besed.

Recenzijo nam je omogočila založba Sanje.