Letošnje olimpijske igre predstavljajo izjemno priložnost marsikateremu športniku, ki se želi dokazati. To priložnost sta želeli tudi namibijski najstniški atletinji, ki blestita v teku na 400 metrov. Zaradi dosedanjih izvrstnih rezultatov sta imeli 18-letnici že začrtano pot do olimpijskega odličja, ki pa je v trenutku postali nedosegljivo. V Tokiu je bilo paru namreč prepovedano tekmovati na 400 metrov, saj njuno telo vsebuje previsoko naravno raven testosterona.
Južnoafriški kraljici atletike
Namibijki sta se z letošnjima izvrstnima rezultatoma že uvrstili med 4 najboljše tekmovalke na svetu. Christine Mboma je 30. junija v poljskem Bydgoszczu postavila svetovni rekord v teku na 400 m za dekleta do 20. let. To razdaljo je namreč odtekla s časom 48,54 sekunde, kar predstavlja dvanajsti izid vseh časov. Njen rezultat je že nekaj mesecev prej lovila njena sovrstnica Beatrice Masilingi, ki je v prestolnici Zambije en stadionski krog pretekla v 49,53 sekunde.
Sporna zdravila za zmanjšanje moškega spolnega hormona
Veliko prahu je pred leti dvignila že Južnoafričanka Caster Semenya, dvakratna olimpijska zmagovalka na 800 metrov. Tako kot pri najstnicama iz Namibije naj bi tudi pri Južnoafričanki prisotnost moških hormonov precej odstopala od povprečja. Svetovna atletika je nato leta 2018 razsodila, da morajo ženske, ki tekmujejo na dirkah na srednje razdalje in imajo visoko naravno raven testosterona, jemati zdravila za zmanjšanje koncentracije hormona.
Beatrice Masilingi, ki pred prepovedjo na OI, ni niti vedela, da je njena raven hormonov tako visoka, je bila nad razkritjem izredno šokirana. Prav tako jo je presenetila prošnja, da naj jemlje zdravila za spremembo nečesa, s čimer je popolnoma zadovoljna. »Uničila bi razvoj svojega telesa, zdravila bi vse spremenila. Moje telo deluje tako, to je normalna pot. Ne morem umetno spremeniti naravnega razmerja hormonov. Če bi kaj vzela, bi se lahko zalomilo na kakšnem drugem področju,« je dejala Beatrice Masilingi.
Bistvenega pomena ni samo testosteron
Moški imajo v telesu običajno višjo raven testosterona kot ženske, kar je eden od razlogov, da v atletskih, kot drugih tekmovanjih, v povprečju prikazujejo boljše rezultate. Testosteron naj bi namreč deloval kot gonilnik in proizvajalec številnih rdečih krvnih celic. Več kot pa ima človek teh celic, več kisika lahko prenese v svoje mišice, kar mu omogoča daljši čas hitrejšega teka.
Kljub »utemeljenemu« razlogu za izključitev iz olimpijskih iger pa naj bi raziskave kazale, da nivoji testosterona pri elitnih moških športnikih niso tako bistveni. Ni dokazano, da tisti, ki imajo višjo koncentracijo hormona, delujejo bolje od tistih z nižjo. Dr. Richard Holt, profesor z medicinske fakultete v angleškem Southamptonu, s specializacijo na temo endokrinega sistema in hormonov, pravi, da omenjeno razmerje velja tudi za elitne atletinje. Testosteron torej ne more biti bistvenega pomena za atletske rezultate, je pa dejstvo, da je težko potegniti mejo med prednostjo testosterona in drugimi naravnimi, genetskimi prednostmi.
»Ne bomo tiho«
Do sedaj so se tekmovalke, ki se jih je tovrstna tema že dotaknila, že javno odzvale. Zaenkrat še niso začele pravnega postopka proti Svetovni atletiki, vendar odločanje o njihovi ženskosti jemljejo zelo osebno. “Vsi prihajamo z različnih področij in smo vzgojeni drugače. Preprosto drugače je. Vsi smo ustvarjeni drugače, z različnimi nameni. Tako me ne morete primerjati z nekom drugim. To je res nepravično,” pravi Masilingi, ki je svojo izjavo zaključila z opozorilom, da ne bodo ostale tiho.
