Meteor osupnil Norvežane

0

Norveška policija je včeraj prejela številne klice v sili, vendar nihče ni poročal o poškodbi ali škodi. Skupina strokovnjakov lovi meteorit, ki naj bi pristal v gozdu blizu prestolnice. Meteor je vesoljska skala, ki ob vstopu v zemeljsko atmosfero burno zagori in leti z visoko hitrostjo. Če preživi svojo pot na tla, postane znan kot meteorit.

Norveška meteorska zveza pravi, da je bil nedeljski meteor viden vsaj 5 sekund, pojavil se je ob približno 1 uri ponoči po lokalnem času. Potoval je s hitrostjo približno 16,3 km/s, meteor pa je bil viden v večjem delu južne Skandinavije.

Norveški astronom Vegard Rekaa je BBC-ju povedal, da je bila njegova žena takrat budna. Slišala je tresenje v zraku pred eksplozijo in domnevavala, da je nekaj težkega padlo blizu hiše. Skupina strokovnjakov je bila odposlana na področje, kjer naj bi meteor padel. Začetne preiskave kažejo, da naj bi vesoljski kamen pristal v gozdnatem območju imenovanem Finnemarka, približno 60 kilometrov zahodno od Osla.

Ena skupina kamperjev je poročala o »veliki eksploziji tik nad njihovimi glavami,« je rekel Rekaa. Ena izmed njih je delala, da je v bližini videla ognjeno kroglo, vendar je mislila, da gre samo za šalo. Analize meteorjev predvidevajo, da bi lahko tehtal vsaj 10 kilogramov. To sicer ni zelo veliko, meteor pa je bil zato tako poseben, ker ga je veliko ljudi slišalo ali videlo.

Morten Bilet z Norveške meteorske zveze je bil eden izmed prič. Dejal je, da je meteor verjetno zadel asteroidni pas našega sončnega sistema, ko je potoval med Marson in Jupitrom. Dogodek je opisal kot »strašljiv«, vendar ne posebej nevaren. Taki padci meteoritov so sicer redki, zadnji, ki je povzročil škodo in poškodoval najmanj 1600 ljudi, je leta 2013 pristal v ruskem Uralu.

Onesnaževanje s plastiko se bliža prelomni točki

0

Trenutna stopnja emisij plastike po vsem svetu lahko povzroči učinke, ki jih ne bomo mogli odpraviti, trdi študija raziskovalcev s Švedske, Norveške in Nemčije, ki je bila v začetku julija objavljena v reviji Science. Po mnenju avtorjev je onesnaževanje s plastiko globalna grožnja, ukrepi za drastično zmanjšanje emisij plastike v okolje pa so racionalen odziv politike, piše ScienceDaily.

Vedno več plastike

Plastika je prisotna povsod po svetu: od puščav in vrhov gora do globokih oceanov in arktičnega snega. Po ocenah iz leta 2016 je bilo v svetovnih jezerih, rekah in oceanih letno izpuščenih od 9 do 23 milijonov ton plastike, podobna količina pa se vsako leto sprosti tudi na kopnem. Te ocene naj bi se do leta 2025 skoraj podvojile, če se bodo uporabljali scenariji, ki ne bodo spremenili stanja.

»Plastika je globoko zakoreninjena v naši družbi in povsod, tudi v državah z dobro infrastrukturo za ravnanje z odpadki, uhaja v okolje,« pravi Matthew MacLeod, profesor na Univerzi v Stockholmu in glavni avtor študije. Po njegovih besedah se emisije povečujejo, čeprav se je ozaveščenost znanstvenikov in javnosti o onesnaževanju s plastiko v zadnjih letih močno povečala.

Mine Tekman, doktorska kandidatka na Inštitutu Alfreda Wegenerja v Nemčiji in soavtorica študije pravi, da ta razlika ne preseneča, saj onesnaževanje s plastiko ni le okoljsko, temveč tudi politično in gospodarsko vprašanje. Prepričana je, da trenutno ponujene rešitve, kot so tehnologije recikliranja in čiščenja, ne zadoščajo in da se moramo problema lotiti pri njegovem izvoru.

»Svet spodbuja tehnološke rešitve za recikliranje in odstranjevanje plastike iz okolja. Kot potrošniki verjamemo, da ko bomo pravilno ločevali plastične odpadke, bodo vsi čudežno reciklirani. Tehnološko gledano ima recikliranje plastike veliko omejitev, zato države, ki imajo dobro infrastrukturo, svoje plastične odpadke izvažajo v države s slabšimi zmogljivostmi. Za zmanjšanje emisij so potrebni drastični ukrepi, na primer omejitev proizvodnje primarne plastike, da se poveča vrednost reciklirane plastike, in prepoved izvoza plastičnih odpadkov, razen v države z boljšim recikliranjem,« pravi Tekman.

Slabo reverzibilno onesnaževalo oddaljenih območij okolja

Plastika se kopiči v okolju, ko količine izpustov presežejo količine, ki se odstranijo s pobudami za čiščenje in naravnimi okoljskimi procesi, kar se zgodi z večstopenjskim procesom, znanim kot vremenski proces.

»Do vremenskih vplivov na plastiko prihaja zaradi številnih različnih procesov, pri razumevanju katerih smo že precej napredovali. Vendar vremenski proces nenehno spreminja lastnosti onesnažene plastike, kar odpira nova vrata za več vprašanj,« pravi Hans Peter Arp, raziskovalec na Norveškem geotehničnem inštitutu (NGI) in profesor na Norveški univerzi za znanost in tehnologijo (NTNU), ki je tudi soavtor študije. »Razgradnja je zelo počasna in ni učinkovita pri ustavljanju kopičenja, zato se bo izpostavljenost vremensko spremenjeni plastiki le še povečevala,« pravi Arp. Plastika je torej slabo reverzibilno onesnaževalo, tako zaradi stalnih emisij kot zaradi obstojnosti v okolju.

Kot pojasnjuje soavtorica Annika Jahnke, raziskovalka na Helmholtzevem centru za okoljske raziskave (UFZ) in profesorica na Univerzi RWTH Aachen, so še posebej ogrožena oddaljena okolja.

»V oddaljenih okoljih plastičnih odpadkov ni mogoče odstraniti s čiščenjem, pri vremenskih vplivih velikih plastičnih predmetov pa bo neizogibno nastalo veliko število mikro in nanoplastičnih delcev ter izpiranje kemikalij, ki so bile namenoma dodane plastiki, in drugih kemikalij, ki razgrajujejo polimerno hrbtenico plastike. Plastika v okolju je torej nenehno premikajoča se tarča, ki je vedno bolj zapletena in mobilna. Kje se kopiči in kakšne učinke lahko povzroči, je težko ali morda celo nemogoče predvideti.«

Potencialna prelomna točka nepovratne okoljske škode

Poleg okoljske škode, ki jo onesnaženje s plastiko lahko povzroči samo po sebi z zapletanjem živali in toksičnimi učinki, lahko na oddaljenih območjih deluje tudi v povezavi z drugimi okoljskimi stresorji in sproži obsežne ali celo globalne učinke. V študiji so navedeni številni hipotetični primeri možnih učinkov, vključno s poslabšanjem podnebnih sprememb zaradi motenj globalne črpalke ogljika in izgubo biotske raznovrstnosti v oceanu, kjer onesnaženje s plastiko deluje kot dodatni stresni dejavnik poleg prekomernega ribolova, stalnega izgubljanja habitatov zaradi sprememb temperature vode, oskrbe s hranili in izpostavljenosti kemikalijam.

Vse skupaj avtorji ocenjujejo kot prepričljivo motivacijo za prilagojene ukrepe za odločno zmanjšanje emisij plastike, ki se danes izpuščajo, saj lahko v prihodnosti sprožijo slabo reverzibilne učinke na svetovni ravni.

»Zdaj obremenjujemo okolje z vedno večjimi količinami slabo reverzibilnega onesnaževanja s plastiko. Zaenkrat ne vidimo razširjenih dokazov o slabih posledicah, vendar če vremensko onesnaževanje s plastiko sproži res slab učinek, ga verjetno ne bomo mogli odpraviti,« opozarja MacLeod. »Stroški ignoriranja kopičenja trajnega plastičnega onesnaževanja v okolju bi lahko bili ogromni. Racionalno je, da čim prej ukrepamo in zmanjšamo emisije plastike v okolje.«

smetišče plastike
Onesnaževanje s plastiko se bliža prelomni točki.

Prvi vzorci z Marsa pridejo kmalu

0

Rover Perseverance bo na Marsu začel zbirati prve vzorce.

V naslednjih dveh tednih bo marsovski rover Perseverance začel postopek pridobivanja prvih vzorcev kamnin iz rdečega planeta. Pridobivanje vzorca bo trajalo enajst dni, saj rover usmerjajo z Zemlje NASA inženirji.

18. februarja je raziskovalno vozilo pristalo na Marsu, prvo fazo svojega delovanja pa je začelo 1. junija. Prva naloga roverja je bila raziskati del kraterja Jezero, kjer je pristal. Predel, ki ga je raziskal je velik približno 4 kvadratne kilometre in predvidoma se tam nahajajo najstarejše (in najbolj zgovorne) marsovske kamnine. Tam bo tudi začel z zbiranjem vzorcev.

Možnost ostankov življenja na Marsu

Rdeči planet je nekoč imel vodo, morda celo življenje. Nekatere teorije pravijo, da je tudi življenje na Zemlji prišlo z Marsa preko asteroidov in delcev ledu. Krater Jezero je nekoč vseboval ocean, na njegovem suhem dnu pa morda Perseverance najde dokaze o obstoju starodavnih mikroorganizmov.

Roverjevo delo

Deli marsovskega roverja
vir: NASA

Na roverjevi mehanski roki se nahaja orodje za jemanje kamenih vzorcev, katere potem spravi v posebno komoro na vozilu. Vzorec bo majhen, približno v velikosti šolske krede. Obdelalo ga bo pet naprednih sistemov na Perseveranceu: SHERLOC, PIXL, WATSON, SuperCam, MastCam-Z. Na kratko, z različnimi metodami in obsevanji bodo iskali predvsem ostanke življenja in organskih molekul. SuperCam bo poskrbel za lasersko spektroskopijo terena po odvzemu vzorca, MastCam-Z pa posnel fotografije okolice roverja. Po končani analizi, se vzorec konzervira in shrani za pot na Zemljo. Šele tu ga lahko obdelamo z najnaprednejšimi napravami, ki so prevelike za na rover.

Neil Armstrong je leta 1969 z Lune prinesel prvi nezemeljski vzorec kamnine. Vse prejšnje analize in predvidevanja so  znanstveniki lahko takrat potrdili ali ovrgli, ko so v rokah držali del našega satelita. Enako revolucionarna bo situacija z vzorci z Marsa.

Vir:

Major Milestone: NASA Perseverance Mars Rover To Acquire First Sample

Kako se tvoji osebni podatki zbirajo iz družbenih omrežij

0

Koliko osebnih podatkov deliš na profilih družbenih omrežij? Ime, lokacijo, starost, poklic, status, profilno sliko? Število informacij, ki jih želimo deliti na spletu, se razlikuje od osebe do osebe. Toda večina ljudi sprejme, da karkoli objavimo na javni profil, postane javna last. Kako bi se počutil, če bi bili vsi tvoji podatki katalogizirani s strani nekega hekerja, vnešeni v tabelo z milijoni stolpci in prodani na spletu zločincu, ki bi plačal največ denarja? 

To je prejšnji mesec naredil heker z vzdevkom Tom Liner, ko je za zabavo ustvaril bazo 700 milijonov uporabnikov LinkedIna z vsega sveta, kar prodaja za 5000 dolarjev, piše BBC. Ta incident in drugi podobni primeri so sprožili zavzeto debato o tem, ali bi osnovni podatki, ki jih javno delimo na svojih profilih, morali biti bolje zaščiteni.  

Ponujanje podatkov na hekerskih forumih

Primer Toma Linerja je bil objavljen na znanem hekerskem forumu. »Živjo, imam 700 milijonov LinkedIn podatkov,« je napisal. Vključil je link do vzorca podatkov in vabilo drugim hekerjem za zasebno kontaktiranje in pošiljanje ponudbe. Prodaja je razumljivo povzročila nemir v hekerskem svetu, Tom pa podatke prodaja več srečnim strankam za okoli 5000 dolarjev. 

Logotipi LinkedInaTom ni povedal, kdo so njegove stranke ali zakaj bi hotele to informacije, pravi pa, da se podatke verjetno izrablja za nadaljnje škodljive hekerske kampanje. Novica je razburila tudi svet kibernetske varnosti in zasebnosti in vse več govora je o tem, ali bi morali biti zaskrbljeni o tem trendu zbiranja podatkov. 

Pomembno je, da razumemo, da te baze niso ustvarjene z vdorom v serverje ali spletne strani družbenih omrežij. Večinoma so ustvarjene s zbiranjem podatkov iz javnih površin platform, in sicer z uporabo avtomatskih programov, ki jemljejo prosto dostopne podatke o uporabnikih. V teoriji bi večino teh podatkov lahko zbrali s preprostim brskanjem po družbenih omrežjih posameznikov. Seveda pa bi nam to vzelo kar nekaj življenj, da bi lahko zbrali toliko podatkov, kot so jih zmožni hekerji. 

Ne gre za osamljen primer

Letos so se zgodili že vsaj trije podobni incidenti. Aprila je heker prodal bazo okoli 500 milijonov profilov iz LinkedIna. V istem tednu je drug heker brezplačno objavil bazo podatkov 1,3 milijona profilov na Clubhousu.v aprilu se je zbralo podatke 533 uporabnikov Facebooka, informacije pa so bile razdeljene na hekerskem forumu s prošnjo za donacije. Heker, odgovoren za ta zadnji »napad«,  je Tom Liner. 

Roka kaže na besedi kibernetska varnostNovinar BBC-ja je z njim govoril preko aplikacije Telegram. Heker je dejal, da ima službo in se s hekingom ukvarja v prostem času. Dejal je, da je bazo podatkov z LinkedIna ustvaril na skoraj enak način kot bazo podatkov s Facebooka. »Trajalo je več mesecev. Bilo je zelo kompleksno. Moral sem vdreti v API Linkedina. Če naenkrat pošlješ preveč prošenj za podatke o uporabnikih, ti sistem za vedno prepove dostop«. 

Odzivi podjetij

Privacy Shark je prvi odkril prodajo baze podatkov in preučil brezplačni vzorec. Odkril je, da vsebuje polna imena, elektronske naslove, podatke o spolu, telefonske številke in podatke o industriji. LinkedIn je potrdil, da baza vključuje podatke, zbrane z njihove platforme, obenem pa tudi podatke iz drugih virov. 

Dodajajo: »To ni bila LinkedInova kršitev podatkov in podatki zasebnih uporabnikov niso bili razkriti. Zbiranje podatkov z LinkedIna je kršenje naših pogojev storitve in stalno delamo na zagotavljanju, da je zasebnost naših članov zaščitena«. 

Facebook aprilski incident ni vzel resno. Služba odnosov za javnoste je celo po nesreči razkrila, da je njihova strategija »zbiranje podatkov označiti kot širšo težavo industrije in normalizirati dejstvo, da se to pogosto dogaja«. 

Logotip FacebookaKaj se zgodi s temi podatki?

Toda dejstvo, da nekateri hekerji služijo na račun teh baz, sproža skrbi pri strokovnjakih za kibernetsko varnost. Ustanovitelj in izvršni direktor SOS Intelligence Amir Hadžipašić redno pregleduje hekerske forume. Njegova ekipa je analizirala incident z LinkedInom. 

Pravi, da večina ljudi ne pričakuje, da so ti podatki dejansko javno dostopni. »Tako veliko uhajanje informacij je zaskrbljujoče, glede na to, da so nekateri podatki – na primer geografske lokacije ali zasebne mobilne številke in spletna pošta – delikatni«.

Tom Liner pravi, da se zaveda, da bo njegova baza najverjetneje uporabljena za zlonamerne napade. Pravi, da ga to sicer moti, vendar še vedno nadaljuje s podobnimi dejanji. Hadžipašić pravi, da bi hekerji, ki kupujejo te podatke, lahko zasnovali hekerske kampanje pomembnim strankam, kot so na primer direktorji firm.  

Strokovnjak za kibernetsko varnost Troy Hunt ni tako zaskrbljen glede teh nedavnih dogodkov in pravi, da jih moramo sprejeti kot del naših javnih profilov. »To zagotovo niso kršitve, tukaj ni nobene nejasnosti. Večina teh podatkov je tako ali tako javnih. Vprašati se moramo, koliko teh informacij je javnih zaradi izbire uporabnika in za koliko informacij ne pričakujemo, da so javne dostopne«.

Dejanja gospoda Linerja bi mu zagotovo nakopala tožbo s strani podjetij, ki si lastijo družbena podjetja, in sicer za krajo intelektualne lastnine ali kršitev avtorskih pravic. Verjetno se za svoja dejanja ne bi soočil s polno močjo zakona, če bi ga kdaj razkrili. Vendar ga ne skrbi aretacija, saj pravi, da ga nihče ne more najti. 

 

Kako urediti vozniško dovoljenje?

Vozniško dovoljenje je dokument s katerim izkazujemo pravico do vožnje motornega vozila določene kategorije v cestnem prometu. Izdano je osebam, ki kažejo sposobnosti in znanje za vožnjo. Katere pogoje moramo izpolnjevati za pridobitev vozniškega dovoljenja? Kakšna je cena dovoljenja? Koliko časa velja? Kaj potrebujemo pri oddaji vloge za dovoljenje? Na vsa ta vprašanja odgovorimo v tem članku, kjer izveš vse, kar rabiš vedeti o pridobitvi vozniškega dovoljenja.

Kje pridobim vozniško dovoljenje?

Vozniško dovoljenje lahko pridobiš le z oddajo vloge za pridobitev vozniškega dovoljenja, ki jo oddaš na upravni enoti.

Kaj potrebujem za oddajo vlogo?

  • veljavno zdravniško spričevalo o telesni in duševni zmožnosti za vožnjo motornih vozil določene kategorije,
  • potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu, ki ga upravna enota lahko pridobi tudi iz uradnih evidenc,
  • spričevalo o temeljnih kvalifikacijah, če ste poklicni vozniki,
  • fotografijo velikosti 35 x 45 mm,
  • potrdilo o uspešno opravljenem tečaju o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če želite vozniški izpit za kategorijo F,
  • veljavno tuje vozniško dovoljenje, če ga želite zamenjati za slovensko vozniško dovoljenje.

Koliko stane izdelava vozniškega dovoljenja?

  • Podaljšanje vozniškega dovoljenja (mladi voznik) – 11,84 €
  • Vozniško dovoljenje (izdaja, zamenjava tujega, vpis dodatne kategorije) – 25,44 €
  • Podaljšanje vozniškega dovoljenja – 19,14 €

Katere pogoje moram izpolnjevati za pridobitev?

  • v Republiki Sloveniji imate običajno prebivališče ali predložite dokaze, da v Republiki Sloveniji študirate že vsaj šest mesecev,
  • duševno in telesno ste zmožni voziti motorno vozilo,
  • dopolnili ste predpisano starost za vožnjo motornih vozil,
  • pred pristojno komisijo ste opravili vozniški izpit oziroma tečaj o varnem delu s traktorjem in traktorskimi priključki, če gre za izdajo vozniškega dovoljenja za vožnjo motornih vozil kategorije F,
  • vozniško dovoljenje vam ni odvzeto ali začasno odvzeto,
  • ni vam bila izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila določene vrste ali kategorije,
  • ni vam bila izrečena prepoved izdaje vozniškega dovoljenja v zvezi z ukrepom odvzema vozniškega dovoljenja,
  • poravnali ste stroške v zvezi z izdajo vozniškega dovoljenja, kot so stroški obrazca vozniškega dovoljenja, stroški vloge ipd.

Za katere kategorije je izdano vozniško dovoljenje?

  • AM -15 let – kolesa z motorjem in lahka štirikolesa
  • A1 – 16 let – motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje, katerih prostornina motorja ne presega 125 ccm in katerih moč motorja ne presega 11 kW, z razmerjem moč motorja/masa vozila, ki ne presega 0,1 kW/kg, ter trikolesa, katerih moč motorja ne presega 15 Kw
  • A2 – 18 let – motorna kolesa, katerih moč motorja ne presega 35 kW in pri katerih razmerje med močjo motorja in maso vozila ne presega 0,2 kW/kg in ne izvira iz vozila z enkrat večjo močjo
  • A – 24 let (20 let, če ima kandidat 2 leti dovoljenje za kategorijo A2) – motorna kolesa na dveh kolesih s stransko prikolico ali brez nje
  • A – 21 let – motorna trikolesa z močjo motorja nad 15 kW
  • B – 18 let – osebna vozila, katerih masa ne presega 3500 kg in imajo največ 9 (8 + 1) sedežev
  • BE – 18 let – osebna vozila B s priklopniki, katerih največja dovoljena masa presega 750 kg oziroma skupna masa priklopnika in osebnega vozila presega 3500 kg tovora (pogoj je vozniški izpit za kategorijo B)
  • B1 – 16 let – lahka štirikolesna vozila, katerih masa ne presega 400 kg, če so namenjena prevozu potnikov, in 550 kg, če so namenjena prevozu
  • C – 21 let – tovorna vozila, katerih skupna masa presega 3500 kg tovora z največ 9 (8 + 1) sedeži (pogoj je vozniški izpit za kategorijo B)
  • CE – 21 let – tovorna vozila C s priklopnikom, katerih skupna masa presega 750 kg tovora (pogoj je vozniški izpit za kategorijo C)
  • C1 – 18 let – tovorna vozila z maso več kot 3500 kg in manj kot 7500 kg tovora z največ 9 (8 + 1) sedeži (pogoj je vozniški izpit za kategorijo B)
  • C1E – 18 let – tovorna vozila med 3500 kg in 7500 kg s priklopnikom, katerega skupna masa presega 750 kg – skupna masa vozila in priklopnika ne sme presegati 12.000 kg tovora (pogoj je vozniški izpit za kategorijo C1)
  • D – 24 let – vozila za prevoz potnikov, ki imajo poleg sedeža za voznika več kot 8 sedežev tovora (pogoj je vsaj 3 leta staro vozniško dovoljenje za kategorijo B ali vozniško dovoljenje C oziroma D1)
  • DE – 24 let – vozila kategorije D s priklopnikom, katerega masa presega 750 kg tovora (pogoj je vozniški izpit za kategorijo D)
  • D1 – 21 let – vozila za prevoz potnikov, ki imajo poleg sedeža za voznika največ 16 sedežev in v dolžino ne presegajo 8 metrov tovora (pogoj je vsaj 3 leta staro vozniško dovoljenje za kategorijo B ali vozniško dovoljenje C oziroma C1)
  • D1E – 21 let – vozila kategorije D1 s priklopniki, katerih masa presega 750 kg (pogoj je vozniški izpit za kategorijo D1)
  • F – 16 let – traktorji in traktorski priklopniki, katerih hitrost ne presega 40 km/h
  • F – 18 let – traktorji in traktorski priklopniki, katerih hitrost presega 40 km/h
  • G – 15 let – motokultivatorji
  • G – 18 let – delovni stroji

Preverite, katera nova igra izpod rok podjetja s slovenskimi koreninami je že na voljo!

0

Trgovina z aplikacijami AppGallery je bogatejša za še en velik naslov –igro My Talking Angela 2. Gre za nadaljevanje izjemno priljubljene igre z virtualnimi hišnimi ljubljenčki My Talking Angela, ki je konec lanskega leta, ko prispela v AppGallery, zabeležila več milijonov prenosov. Nova igra podjetja Outfit7, sicer enega od vodilnih na področju razvoja mobilnih iger na svetu, je bila v trgovini AppGallery izdana istočasno kot v drugih sorodnih večjih trgovinah z aplikacijami, to pa je AppGallery le še dodatno utrdilo na poziciji tretje največje platforme z aplikacijami na svetu.

»My Talking Angela 2 ne izstopa le zaradi tega, ker je zabavna za igranja, ampak tudi, ker podpira individuialen pristop igralca,« je ob izidu dejal Gray Zhang, vodja Huaweievega oddelka za igre in razvojne programe v srednji in vzhodni Evropi ter Skandinaviji. »Za razliko od drugih iger, ki prodajajo idejo ‘pravega’ pristopa, ta naslov promovira pravico igralcev, da igralno izkušnjo oblikujejo po svojih željah. Zelo smo veseli, da lahko sodelujemo s podjetjem Outfit7 iin ponujamo njihove odlične igre v trgovini AppGallery.«

Igra po meri igralcev

My Talking Angela 2 spodbuja igralce, da izkusijo čarobnost prijateljstva z vrsto dinamičnih aktivnosti, ki poudarjajo pomen skrbi zase in izražanja svojih želja, pogledov in misli. Z nešteto možnosti prilagajanja lahko igralci Angelo preoblačijo, urejajo pričesko, ličijo in okrasijo njeno stanovanje, kakor jim srce poželi. V sodobni in vznemirljivi izkušnji virtualnega prijateljstva, igralci z Angelo odkrivajo nove dogodivščine in aktivnosti v mestu, med drugim peko, ustvarjanje glasbe, ples in podobno. Ker ekipa razvijalcev vedno stremi k odličnosti, so pri razvoju igre sodelovali celo s profesionalnimi plesalci in na ta način ustvarili plesne korake in gibe za Angelo.

»Od števila možnosti za prilagajanje do visokokakovostne umetniške in igralne zasnove, z My Talking Angela 2 premikamo meje, kaj je mogoče narediti na mobilnih napravah,« je dejal Xinyu Qian, izvršni direktor podjetja Outfit7. »V tej igri je Angela zaživela, kot še nikoli poprej in komaj čakamo, da vidimo mnenja igralcev o našem najnovejšem delu iz sveta Talking Tom & Friends.«

My Talking Angela 2 sicer sledi nedavnemu uspešnemu izidu igre Talkin Tom Gold Run, ki je v trgovini AppGallery trenutno med 5 najbolj uspešnimi igrami po številu prenosov na Kitajskem. Nova igra je na voljo v 13 jezikih, med drugim v angleščini, ruščini, turščini in kitajščini. Huawei bo izid igre pospremil tudi s posebnimi digitalnimi številčnicami za svoje najnovejše pametne ure serije Watch 3, ljubitelji igre pa bodo Angelo lahko uzrli tudi v animirani seriji Talking Tom & Friends, ki temelji na istoimenski večkrat nagrajeni igričarski franšizi, in je na voljo na platformi za pretočno predvajanje video vsebin Huawei Video.

Trgovina AppGallery beleži veliko rast novih aplikacij

Kot ena najhitreje rastočih trgovin z aplikacijami si AppGallery prizadeva sodelovati z vodilnimi blagovnimi znamkami in razvijalci iger, katerih naslovi privabljajo največ zanimanja s strani uporabnikov. To platformi omogoča konstanten dotok vznemirljivih, zabavnih in izzivov polnih vsebin, ob tem pa tudi povezovanje uporabnikov z igrami, ki si jih najbolj želijo igrati in povezovanje razvijalcev z novimi igralci, ki jih prej niso dosegli.

Da bi še dodatno podprl dinamično rast kategorije iger v trgovini AppGallery, je Huawei nedavno predstavil namensko igričarsko središče GameCentre, ki je na Huaweievih pametnih mobilnih napravah že prednameščeno. Poleg tega so z vizualno prenovo AppGallery predstavili poseben zavihek namenjen igram, ki uporabnikom pomaga še pri lažjem iskanju iger in drugih vsebin.

Huaweieva naložba v rast ekosistema mobilnih storitev HMS se je obrestovala, saj je število novih aplikacij integriranih v HMS na medletni ravni naraslo za 120 odstotkov. Trenutno je na voljo 134.000 aplikacij, na platformi HMS pa je trenutno registriranih 4 milijone razvijalcev, od tega 300.000 v Evropi. AppGallery je na voljo v 170 državah po celem svetu in beleži 540 milijonov aktivnih mesečnih uporabnikov

S Huaweievim širokim naborom naprav je zabava zagotovljena

Huawei je sicer zelo aktiven tudi na področju razvoja novih naprav, Tako so nedavno predstavili nove ure serije Watch 3, pametne zapestnice Band 6, brezžične slušalke FreeBuds 4, novo serijo tabličnih računalnikov MatePad, ki obsega modele MatePad Pro 12.6, MatePad Pro 10.8 in MatePad 11 ter računalniška monitorja MateView in MateView GT, ki se pridružujeta 23,8-palčnemu modelu Huawei FullView. Gre torej za obširen ekosistem, ki vam omogoča še lažjo povezljivost tako pri delu, kot zabavi.

Katastrofalne poplave bi Evropo lahko doletele veliko pogosteje 

0

Katastrofalne poplave, kot smo jim bili ravno priča v Evropi, bi lahko postale bolj pogosta posledica globalnega segrevanja, trdijo znanstveniki. Visoko resolucijski računalniški modeli namigujejo, da bi v najslabšem primeru nevihte do konca stoletja postale kar 14-krat bolj pogostejše. Počasneje, kot se nevihta premika, več dežja izpusti na majhno območje in večje je tveganje za resnejše poplave. 

Raziskovalci so že vedeli, da višje temperature zraka, ki nastanejo zaradi podnebne krize, pomenijo, da atmosfera lahko zadrži več vlage. To je posledično vodilo do več ekstremnih deževij. Nadaljnja raziskava pa je prva ocenila vlogo počasno premikajočih neviht v ustvarjanju ekstremnih deževij v Evropi. 

Nas čaka še hujše vreme?

Projektirane nevihte v študiji se premikajo še počasneje kot tiste, ki so zajele Nemčijo, Nizozemsko in ostale države v preteklem tednu in bi tako vodile k še bolj ekstremnemu deževju in poplavah. »Simulacije sporočajo, da lahko pride do še hujšega,« pravi vodja raziskave Abdullah Kahraman iz Univerze v Newcastlu v Veliki Britaniji. 

Poplavljen prometni znak štrli iz vodeProf Lizzie Kendon iz UK Met Office pravi: »Ta študija kaže, da lahko pri globalnem segrevanju pričakujemo tudi veliko več počasnih neviht, poleg vse bolj intenzivnih deževij. To je zelo relevatno za nedavne poplave v Nemčiji in Belgiji, ki opozarjajo na katastrofalne učinke počasno premikajočih se neviht«.

Znanstveniki menijo, da je vse hitrejše segrevanje Arktike tisto, ki ustavlja vremenske sisteme, in sicer z upočasnjevanjem visokih vetrov. Ta fenomen je že bil povezan z uničujočimi vročinskimi valovi v Rusiji in poplavami v Pakistanu. 

Pazljivo avgusta

Študija je pokazala, da do največjega povečanja počasi premikajočih se neviht pride poleti, piše The Guardian. »Poleti, še posebej v avgustu, pride do največjega povečanja v večjem delu evropske celine,« pravi Kahraman. 

Presenečen je bil, da modeliran vpliv sega do mrzlih severnih delov Evrope: »Odkrili smo, da celotna Evropa, tudi Velika Britanija in Skandinavija, doživlja tako počasne ekstremne potenciale za deževne nevihte,« je dejal. 

Poplavljeno mestoIntenzivnost in obseg nedavnih poplav v zahodni Evropi, v katerih je umrlo več kot 180 ljudi, sta šokirala podnebne znanstvenike. Ti namreč niso pričakovali podiranje rekordov na tako velikem območju in tako hitro. 

Angela Merkel je v soboto obiskala eno najbolj prizadetih območij in dejala: »Pospešiti moramo boj  proti podnebnim spremembam.« Številni podnebni znanstveniki so dejali, da globalno segrevanje povzroča bolj pogoste in intenzivne ekstremne vremenske pojave. 

Vpogled v prihodnost

Študija, objavljena v reviji Geophysical Research Letters, je uporabila računalniške modele z resolucijo 2 km, iste, kot jih uporabljajo v napovedovanju prihajajočega vremena. Raziskovalci so ocenili spremembe v počasi premikajočih se nevihtah na primeru, kjer se ogljikovi izpusti ne zmanjšajo, pač pa se povečujejo. 

»To nam daje zelo uporaben pogled na to, kako se podnebje lahko spremeni, če ljudje ne spremenijo svojih izpustov in vedenja, zato menim, da je glede tega to uporabno,« pravi Kahraman. 

Dežne kaplje padajo na asfaltno cestoAnaliza je ena prvih, ki modelira podnebje celotne Evrope na tako majhni resoluciji. Ekipa si želi preučiti počasi premikajoče nevihte v drugih primerih, kjer so izpusti v prihodnosti manjši. Kljub temu pričakujejo, da bo povečana frekvenca takih neviht ostala. 

»Vlade po vsem svetu so bile prepočasne pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in globalno segrevanje se še kar povečuje,« pravi prof Hayley Fowler iz Univerze v Newcastlu in članica raziskovalne ekipe. 

»Ta študija sugerira, da bodo spremembe v ekstremnih nevihtah močne in da bodo povzročile povečano frekvenco uničujočih poplav v Evropi. To je poleg trenutnih poplav v Evropi budnica, ki jo potrebujemo, da pripravimo izboljšane sisteme za opozarjanje in upravljanje v sili«.

Zakaj je plavanje eden izmed boljših športov za tvoje telo in um?

0

Plavanje ima številne prednosti, piše Swimmo. Zelo pomembno je vedeti, da se te koristi ne končajo le pri fizičnem zdravju, ampak da je plavanje zelo dobro tudi za tvoje duševno zdravje in moč! To je odličen način za začetek napornega dneva, hkrati pa tudi čudovita dejavnost, ki ti bo pomagala, da boš spal kot dojenček!

Lajšanje bolečin v telesu in pomoč pri zdravljenju poškodb

Plavanje je zelo varen šport in tudi dostopno vsem ljudem. Ljudje s poškodbami lahko plavajo brez večjih tveganj. To jih ohranja aktivne, pomaga jim pri številnih vrstah bolečin v hrbtu in je priljubljena izbira s strani fizioterapevtev.

Večje mišice

Ker je voda gostejša od zraka, je gibanje po njej odličen način za krepitev mišic. Ljudje pogosto ne vedo, da med plavanjem uporabljamo vse glavne mišice. Tako se tvoje telo razvija na harmoničen način, zaradi česar se boš počutil samozavestno in zadovoljno s svojim napredkom.

Pomaga ti dihati

Voda ima v primerjavi s telovadnico malo znano prednost – zrak je v bazenu vedno vlažen, zato je dihanje veliko lažje. Študije kažejo, da plavanje pozitivno vpliva na ljudi, ki trpijo za astmo, in ima lahko dolgoročen vpliv na tvoja pljuča. Poleg tega pomaga razvijati pljuča, saj prinaša več kisika, ki je pomemben za raven energije.

Ponavljanje ti lahko pomaga pri tesnobi

Ker plavalni trening temelji na ponavljanju in ker so sami udarci enakomeren cikel ponavljajočih se gibov, je podoben mantri, ki ti pomaga pri sproščanju in umirjanju po stresnem dnevu ali pred njim. Zato veliko ljudi uporablja uro plavanja kot orodje za samopomoč, ki jim prinese občutek popolne umirjenosti in jim omogoči, da predelajo vse, kar se je zgodilo tisti dan.

Plavanje je prava spodbuda za endorfine

Plavanje te osrečuje z najlepšo kemijo našega telesa. Endorfini se med daljšim doslednim plavanjem izstrelijo v tvoje telo in te napolnijo z občutkom zadovoljstva in duševne moči. To zelo pomaga tako pri tesnobi kot pri pomanjkanju pozitivne energije.

Skrbi za tvoje srce

Dovolj intenzivno plavanje oziroma kardio vadba, ti prinaša dodatne koristi, kot je izgorevanje maščob ali izboljšana vzdržljivost. S strani Svetovne zdravstvene organizacije se priporoča 150 minut na teden zvišanega srčnega utripa med športnim naporom. To dokazano pripomore k boljšemu spancu, izboljšanju duševnega zdravja in nenazadnje tudi okrepitvi tvojega srca.

Kam po končanem študiju?

Pozdravljeni,

ravnokar sem zaključila dodiplomski študij socialne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Študij bom nadaljevala na podiplomskem študiju na Pedagoški fakulteti oz. na Fakulteti za socialno delo. Obenem, sem dobila tudi ponudbo za redno službo, zato me zanima, če bi zaradi sprejetja redne službe morala podiplomski študij plačevati, kljub temu, da sem na rednem programu?

Želim vam lep dan in se vam že vnaprej zahvaljujem za odgovor.

Pozdravljena,

področje študija ureja Zakon o visokem šolstvu (ZVis), ki v 69. členu določa, da iz statusa študenta izhajajo določene pravice in ugodnosti kot npr. pravica zdravstvenega varstva, subvencionirana prehrana, subvencioniran prevoz, subvencionirano bivanje, možnost štipendiranja, možnost dela preko študentske napotnice ter s tem povezane davčne ugodnosti pri dohodnini. Te pravice pa študentu NE pripadajo, če je študent zaposlen (ne glede na to ali za določen ali nedoločen čas), opravlja samostojno registrirano dejavnost, je vpisan v evidenco brezposelnih oseb pri Zavodu RS za zaposlovanje, je poslovodna oseba gospodarske družbe ali direktor zasebnega zavoda.

  1. člen(druge pravice in ugodnosti študentov)
    Študenti imajo ne glede na to, ali se študij izvaja kot redni ali izredni, pravice in ugodnosti, ki izhajajo iz naslova statusa študenta, kot jih določajo posebni predpisi, če niso v delovnem razmerjuali ne opravljajo samostojne registrirane dejavnosti, niso vpisani v evidenco brezposelnih oseb pri pristojnem organu oziroma niso poslovodne osebe gospodarskih družb ali direktorji zasebnih zavodov.
    /…/

Potrebno pa je ločevati te pravice, ki iz statusa študenta izhajajo in sam status študenta oziroma pravico redno in brezplačno zaključiti študijske obveznosti. Študent ima v delovnem razmerju še vedno status študenta, vendar pa ne more koristiti pravic in ugodnosti, ki iz tega statusa izvirajo. Še vedno pa lahko naprej nemoteno študira in opravlja študijske obveznosti brezplačno.

Če se boš zaposlila, s trenutkom sklenitve pogodbe o zaposlitvi ne boš več mogla koristiti subvencionirane, prehrane, prevoza in bivanja, prav tako pa ne boš mogla več opravljati študentskega dela. Kljub zaposlitvi pa boš lahko neovirano opravljala študijske obveznosti. V kolikor se boš zaposlila, boš še vedno obvezno zdravstveno zavarovana. Ne sicer preko staršev na podlagi 1. odstavka 22. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ampak na podlagi delovnega razmerja (1. točka 1. odstavka 15. člena ZZVZZZ). Na tem mestu naj te opozorim, da obvezno zdravstveno zavarovanje zaposlenih ne krije zdravstvenih storitev v celoti, ampak le del le-teh, zato ti svetujem, da pri eni od komercialnih zavarovalnic skleneš tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje (mesečna premija znaša prbl. 35 eur) ter se tako izogneš doplačilom za zdravstvene storitve. Del zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije je namreč treba doplačati oziroma se krijejo iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Lahko pa vse pravice in ugodnosti iz statusa študenta pridobiš nazaj s trenutkom, ko delovno razmerje preneha. Tako boš pravice iz statusa študenta pridobila nazaj na način kot bi jih uveljavljala prvič (subvencionirano prehrano urediš na mestih, kjer se urejajo npr. Kampus ali preko aplikacije; delo preko napotnice urediš pri izbranem študentskem servisu; itd.).

To je z moje strani vse, če imaš še kakšno vprašanje, smo ti na voljo.

Lep pozdrav

Anja K.

 

Morski psi vohajo, tako kot mi slišimo

0

Nova raziskava je ugotovila, da morski psi vohajo stereo.

Morski psi sodijo med najboljše plenilce živalskega kraljestva. Legende pravijo, da lahko zavohajo kapljo krvi v oceanu nekaj kilometrov daleč. To ni čisto res, še vedno pa je njihova sposobnost voha fascinantna in dosega meje fizično mogočega.

Morski psi in boje
vir: eroGAG na Facebooku

Kako vohajo

Vsaka nosnica morskega psa ima dva vhoda. Skozi enega voda vstopa, drugega izstopa, medtem pa potuje mimo čutnic, ki zaznavajo vonj. Nos morskega psa tako ni del respiratornega sistema kot pri ljudeh. Za to ima škrge. Nova raziskava pa je pokazala, kako zelo natančen in prefinjen je njegov voh. Ker ima dve nosnici, lahko zazna, v kateri je prej nekaj zavohal. Torej, če pol sekunde prej zavoha plen v desni nosnici kot v levi, se bo obrnil v desno. Če časovnega zamika ni, pomeni da plava naravnost proti cilju.

Podoben princip uporabljajo kače, ko s švrkom jezika po zraku preverijo, od kod prihaja vonj. Ljudje pa na takšen način slišimo in se orientiramo po zvoku. Če nas nekdo pokliče z leve, bo naše levo uho prvo in močneje zaznalo zvok in obrnili se bomo v levo. Temu se reče stereo ali prostorski sluh. Torej morski psi vohajo, tako kot mi slišimo.

Kako dobro vohajo. Smo v nevarnosti?

Vrnimo se k mitu o kaplji krvi, ki privabi morskega psa (bojda celo preko boj na plažah). Biologi vedo, da je to močno pretiravanje. Res je, da lahko zaznajo kri, če je ta v vodi v razmerju ena proti milijon. Vendar to je v praksi manj, kot se sliši. Predstavljajmo si naše mediteransko morje, katerega globina je v povprečju 240 metrov. V radiju 100×100 metrov bi morali v morje izliti 2 litra krvi, da bi jo morski pes sploh zaznal. Pa še to, če ne upoštevamo vseh ostalih vonjav in motečih ladij. Poleg tega človek izkrvavi pri izgubi dveh litrov krvi, tako da so morski psi v tem scenariju še najmanjši problem.

Če se tudi ti bojiš morskih psov, te morda ta posnetek pomiri. In pripravi do plavanja do boj.

Testing if Sharks Can Smell a Drop of Blood