ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Prihajajo topli dnevi, s tem pa tudi več priložnosti za preživljanje časa na prostem in v naravi. Tudi v teh brezskrbnih trenutkih pa je pomembno, da se primerno zaščitimo pred zajedavci, ki v toplem delu leta »prežijo« na nas: klopi. Te male živalce ti lahko konkretno otežijo življenje, saj prenašajo težke nalezljive bolezni kot sta lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Ravno ta slednji je v Sloveniji izjemno pogost, saj spadamo v sam vrh držav po pojavnosti te bolezni. Pred to boleznijo se da zaščititi s cepljenjem, ki je v Sloveniji na voljo od leta 2019.

Za kakšno bolezen gre?

O klopnem meningoencefalitisu si gotovo že veliko slišal, a vseeno tule zate obnavljamo informacije. Gre za resno virusno bolezen osrednjega živčevja, ki se prenaša z vbodom okuženega klopa, ki ga večina ljudi ne zazna. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo 7−14 dni po okužbi. Kažejo kot kratka neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi bolečinami, utrujenostjo in glavobolom. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja okrog 8 dni. Drugo obdobje bolezni se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja, kar lahko pušča dolgotrajne posledice (glavobol, utrujenost, motnje zbranosti, motnje spomina), včasih tudi trajne ohromitve (5 %) ali celo smrt (1 %).

Cepljenje od 49. leta dalje

V Sloveniji za to boleznijo letno zboli okrog 170 oseb, okužbi pa so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Pogosteje sicer zbolevajo osebe, stare med 55 in 64 let, pri njih pa ima bolezen po navadi tudi težji potek in možne trajne posledice. Zato se v Sloveniji proti klopnemu meningoencefalitisu lahko cepijo tisti, ki v tekočem letu dopolnijo 49 let starosti. Cepljenje je za odrasle, ki izpolnjujejo ta pogoj, možno v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja. Možno pa je tudi samoplačniško cepljenje pri izbranem zdravniku.

Za osnovno cepljenje so potrebni 3 odmerki cepiva, potem pa še poživitveni odmerki za vzdrževanje zaščite (po 3 in 5 letih). Priporoča se, da se cepljenje s prvima dvema odmerkoma opravi v zimskih mesecih, da dosežemo zaščito pred začetkom sezone aktivnosti klopov.

Kakšna so tveganja po cepljenju?

Seveda so tudi po cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu možne reakcije, denimo alergijske. Vendar so po tem cepljenju neželeni učinki večinoma blagi in redki (npr. utrujenost, glavobol, slabost, bolečine v mišicah in sklepih, bolečina na mestu cepljenja). Resni neželeni učinki so izjemno redki.

Več informacij o cepljenju proti klopnemu meningoencefalitisu lahko dobiš od izbranega zdravnika ter na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Med Rimom in Neapljem, na območju italijanske občine San Felice Circeo, se nahaja jama Guattari, v kateri so arheologi odkrili fosilne ostanke devetih neandertalcev. V teh jami so v preteklosti odkrili ostanke še dveh neandertalcev, zato gre za eno najbolj pomembnih najdišč tega obdobja.

Italijansko ministrstvo za kulturo je z navdušenjem sporočilo to novico, saj gre za »izjemno odkritje, o katerem bo govoril ves svet«, pravi minister Dario Franseschini. Poleg ostankov neandertalcev so odkrili tudi ostanke hijene, nosoroga, slona, orjaškega jelena, jamskega medveda in drugih živali.

Potovanje v drug čas

Jama nas vrne v čas pred več kot sto tisoč leti. Ponujala je zavetje, kjer so se neandertalci lahko ogreli, spali, se spočili in branili pred živalmi. Jamo Guattari je leta 1939 po naključju odkril paleontolog Alberto Carlo Blanc. Tako izjemno ohranjena je zaradi tega, ker je bila pred približno 60 tisočimi leti pokopana in zaprta. Predstavlja neke vrste časovno kapsulo.

Že pred 80 leti je bila uvrščena med najpomembnejša mesta za preučevanje neandertalcev. Takratna tehnologija ni omogočala tako podrobnega preiskovanja, kot je možno danes. Odkriti ostanki pripadajo odraslim osebam, razen morda enega, ki bi lahko bil mladenič. Vse, razen ene, so moške osebe.

Zanimivo je to, da niso vsi živeli v isti dobi. Najmlajši ostanki naj bi bili stari med 50 in 68 tisoč let, najstarejši pa med 90 in 100 tisoč let. Potrebna bo seveda nadaljnja raziskava, a nekaj stvari že vemo. Njihova prehrana je bila zelo raznolika, jedli so veliko žit.

Uganka lobanj

Že prva lobanja, odkrita leta 1939, je imela na svojem dnu luknjo. Takratni znanstveniki so predvidevali, da je šlo za obredni ritual, kjer so mrtvemu odstranili možgani. Druga možna razlaga je, da so lobanjo izpraznile hijene. Znanstveniki danes še niso prepričani, katera razlaga je pravilna. Tudi te najdene lobanje imajo na svojem dnu luknjo, njihov izvor bo potrebno še preučiti.

Nočno nebo postaja vse bolj polno svetlečih satelitov in vesoljskih smeti, ki predstavljajo pomembno grožnjo našemu pogledu na vesolje, pa tudi astronomskim raziskavam, opozarja nova študija.

Raziskovalci so ugotovili, da več kot 8.440 ton vesoljskih objektov, ki krožijo okoli Zemlje, vključno z nedelujočimi sateliti in kosi izrabljenih raketnih delov, poveča splošno svetlost nočnega neba za več kot 10 % na večjih delih planeta.

Takšno povečanje bi pomenilo, da se veliki deli planeta štejejo za svetlobno onesnažene, zaradi česar astronomi vedno težje opravljajo natančne meritve in povečuje se verjetnost, da bodo popolnoma zamudili pomembna odkritja, so povedali raziskovalci.

»Pričakovali smo, da bo povečanje svetlosti neba obrobno, če sploh, vendar so se naše prve teoretične ocene izkazale za izjemno presenetljive in so nas zato spodbudile k takojšnjemu poročanju o rezultatih,« je vodilni avtor študije Miroslav Kocifaj, višji raziskovalec na Slovaški akademiji znanosti, dejal v izjavi.

Raziskovalci so spremembo svetlosti izračunali z razvojem modela, ki upošteva povprečno velikost in svetlost vsakega kosa vesoljski smeti.

Po mnenju raziskovalcev sateliti in vesoljske smeti uničujejo astronomske posnetke z razprševanjem odsevane sončne svetlobe, ki ustvarjajo svetle proge, ki jih ni mogoče razlikovati od od predmetov astrofizičnega interesa, zaradi česar jim je težko, če ne celo nemogoče, dobiti jasno sliko.

Raziskovalci so ugotovili, da je ta učinek najbolj izrazit pri ogledu vesolja z detektorji z nizko ločljivostjo, kot je človeško oko, kar ima za posledico razpršeno svetlost na celotnem nočnem nebu. Tudi teleskope z visoko kotno ločljivostjo in visoko občutljivostjo lahko uniči svetloba zaradi onesnaženja. Kljub temu bi to lahko potencialno zakrilo astronomske znamenitosti, kot so žareči oblaki zvezd vzdolž diska Rimske ceste, ne glede na to, kje se nahajajo zvezdogledi.

»Za razliko od zemeljskega svetlobnega onesnaženja je tovrstno umetno svetlobo na nočnem nebu mogoče videti na velikem delu zemeljske površine,« je dejal soavtor študije John Barentine »Astronomi gradijo opazovalnice daleč od mestnih luči, da bi iskali temno nebo, vendar ima ta oblika svetlobnega onesnaženja veliko večji geografski doseg.«

In nočno nebo bi lahko postalo še bolj zapolnjeno in svetlejše, zlasti s stalno namestitvijo »mega-konstelacij«  velikih nizov komercialnih satelitov, katerih cilj je zagotoviti globalni dostop do interneta. Vsaj 12 operaterjev, med njimi Amazon, SpaceX in OneWeb, načrtuje izstrelitev novih satelitov ali razširitev obstoječih omrežij. SpaceX-ov Starlink ima trenutno v orbiti 1200 satelitov, vendar namerava podjetje v prihodnjih desetletjih povečati svojo floto na 42.000 – približno 14-krat več od operativnih satelitov v današnji orbiti.

Vse bolj polno nebo povečuje tudi verjetnost, da bi sateliti trčili med seboj in drugimi predmeti, kar bi ustvarilo še več ostankov.

Ena od rešitev problema, ki jo je Evropska vesoljska agencija (ESA) predlagala decembra 2019, je izstrelitev štirinožnega robota za zajem posameznih kosov vesoljske smeti. ESA upa, da bo misijo uporabila kot test za veliko širše delovanje flote čistilcev robotov. Medtem je generalni direktor ESA Johann-Dietrich Wörner pozval k novim pravilom, s katerimi bodo podjetja in agencije, ki izstreljujejo satelite, odgovorne za pospravljanje svojih odpadkov.

Raziskovalci upajo, da bo njihov prispevek ozavestil o škodljivih učinkih nočnega neba, napolnjenega s smetmi

»Naši rezultati kažejo, da veliko več ljudi, ne le astronomi, izgubljajo dostop do neokrnjenega nočnega neba,« je dejal Barentine. »Ta raiskava lahko resnično spremeni naravo tega pogovora.«