Po novih brezžičnih slušalkah FreeBuds 4i, ki jih poleg dostopne cene odlikujejo kakovosten zvok, vzdržljiva baterija in sodoben dizajn, je Huawei pred kratkim na trgu predstavil svoj prvi monitor – Huawei Display 23,8”. Huawei je znan po visoki kakovosti in trajnosti svojih izdelkov, zato tudi njihov prvi monitor na slovenskem trgu ohranja točno te lastnosti. Huawei Display 23,8” prinaša zaslon FullView s tremi ozkimi stranice širine le 5,72 mm in 90-odstotnim razmerjem med površino zaslona in ohišja, kar ponuja izjemno prostrano sliko za različna opravila. Gre za zaslon IPS Full HD s standardno ločljivostjo 1920 x 1080 slikovnih pik, 72-odstotnim prikazom spektra NTSC, kontrastnim razmerjem 1000 : 1 in širokim vidnim kotom 178 stopinj.
»Pri Huaweiu smo veseli, da kupci v Sloveniji prepoznajo naše izdelke, zato smo na domačem trgu prisotni v vse več kategorijah. Velik poudarek dajemo lokalnim sodelovanjem, kar je privedlo do res bogate izbire lokalnih aplikacij v naši trgovini AppGallery. Lani smo predstavili nov prenosnik, letos monitor, kupci pa lahko kmalu pričakujejo še več novih in razburljivih izdelkov Huawei,« je povedal Norman Mueller, direktor marketinga Huaweia za Hrvaško in Slovenijo.
Huawei za uporabnike skrbi tudi z implementacijo različnih zaščitnih in varnostnih funkcionalnosti. Novi monitor je opremljen s certifikatom TÜV Rheinland Low Bluelight, ki potrjuje, da gre za izdelek z možnostjo, ki zmanjšuje škodljive učinke modre svetlobe na uporabnikove oči.
Podjetje v Sloveniji nenehno krepi svojo ponudbo strojne in programske opreme, kar potrjuje nedavna vključitev domačih aplikacij, kot so mBills, VALU in Urbana, v trgovino AppGallery. V trgovini AppGallery so tudi aplikacije vseh najbolj priljubljenih domačih bank, pa tudi vse bolj priljubljene aplikacije za javni prevoz in dostavo hrane, kot sta eHrana in Wolt.
Na vsake toliko let nas zadane ogromna nesreča. Izbruh bolezni, ki lahko terja na tisoče ali milijone žrtev. Trenutno je to covid-19, ki se je začel v Wuhanu na Kitajskem. Pregledali smo zgodovinske knjige in preverili, katere bolezni so naše prednike pripeljale do samega roba prepada. V obzir moramo vzeti, da je bilo naših prednikov veliko manj, kot je nas.
Justinijanova kuga (6. stoletje) – od 30 do 50 milijonov smrti
Bubonska kuga, ki je prizadela Bizantinsko cesarstvo in njeno prestolnico Konstantinopel. V 6. stoletju je skoraj prepolovila število prebivalcev Konstantinopla. Strokovnjaki ocenjujejo, da je umrlo med 10 in 25 odstotki celotnega prebivalstva. Bakterija Yersinia pestis, ki je povzročiteljica kuge, ni imela večjega vpliva, vse do črne smrti v 14. stoletju.
Črna smrt (14. stoletje) – od 75 do 200 milijonov smrti
Najbolj smrtonosna bolezen vseh časov je dobila ime po črnih lisah na telesih žrtev. Sam izvor bolezni ni znan, oboleli pa so ljudje od Portugalske do Bližnjega vzhoda. Bolezen so najverjetneje prenašale uši, ki so živele na podganah. Podgane so se s celine na celino premikale z ladjami, ki so bile za njih odlično zatočišče. Kuga naj bi po ocenah zahtevala med 75 in 200 milijoni žrtev. Na svetu je bilo pred izbruhom nekaj več kot 475 milijonov ljudi. Zaradi velike lakote zdesetkano prebivalstvo je to še dodatno uničilo.
Španska gripa (1918–1920) – od 50 do 100 milijonov smrti
Poznana kot La Pesadilla je bila smrtonosna oblika virusne kužne bolezni. Med letoma 1918 in 1920 je terjala med 50 in 100 milijoni žrtev po vsem svetu. Povzročil jo je virus H1N1, ki je zelo podoben povzročiteljema ptičje gripe H5N1 in H5N2. Okuženih je bilo več kot 500 milijonov ljudi, kar je bilo v tistih časih okoli 27 odstotkov vseh ljudi. Njena smrtnost je bila med 10 in 20 odstotki. V času vojne so Francija, Nemčija, ZDA in Velika Britanija želele obdržati visoko moralo svojih vojakov in o bolezni niso poročale. To je storila takrat nevtralna Španija in tako je ostalo ime španska gripa.
Prašičja gripa (2009) – od 150 do 600 tisoč smrti
Ob španski gripi edina pandemija, ki jo je povzročil virus H1N1. Razvila se je pri prašičih, a je leta 2009 eden izmed podtipov virusa prešel na človeka. Začelo naj bi se v Mehiki in se širilo izjemno hitro. Po poročanjih naj bi se okužilo med 700 milijoni in 1,4 milijarde ljudi. Smrtnost je bila veliko manjša v primerjavi s špansko, a še vedno katastrofalna.
Sars in mers – po manj kot 1000 smrti
Najbolj znana predstavnika virusov korona sta enako kot novi koronavirus povzročitelja respiratornega sindroma. Za mers je do letos zbolelo 2500 ljudi in s 34-odstotno smrtnostjo je terjal 860 smrtnih žrtev. Sars je po izbruhu leta 2003 terjal 774 smrtnih žrtev med 8000 obolelimi.
Kolera – od 20 do 140 tisoč smrti letno
Bolezen prebavil se je začela iz Indije širiti v vse države sveta. Prve sledi so iz začetka 19. stoletja in do danes ni zdravila, ki bi jo preprečil. Vsako leto zboli za kolero med 1 in 4 milijoni ljudi. Kolera vsako leto terja med 20 in 140 tisoč žrtev. Zabeleženih je sedem večjih pandemij kolere v zgodovini. Zadnji je bil indonezijski primer leta 1961.
Pozornost preusmerimo tudi drugam
Ne smemo pozabiti na bolezni in druge stvari, ki vsako leto terjajo na milijone žrtev, ampak ne dobijo svojega hashtaga. Zaradi lakote je lani umrlo že več kot 1,6 milijona ljudi. Zaradi navadne gripe je umrlo že 80 tisoč ljudi. Zaradi rakavih obolenj jih je umrlo že več kot 1,4 milijona. 150 tisoč je bilo smrti zaradi malarije. Več kot 380 tisoč pa jih je umrlo zaradi alkohola.
Studio MARVEL je naznanil datume premier njihovih prihajajočih filmov. V četrti fazi oziroma MARVEL’s Phase Four so napovedali še deset novih filmov. Napoved pa so pospremili s tri minutnim napovednikom, ki vključuje posnetke večine filmov. Tako smo dobili nove prizore iz filmov Črna vdova, Shang Chi in Eternals, obenem pa so ponudili še prizore iz predhodnih filmov. »Vsi smo del ene družine,« se glasi sporočilo novih filmov.
Dve leti napovedi za studio MARVEL
Deset filmov, ki jih je napovedal studio MARVEL, se bo zvrstilo od letošnjega julija do maja leta 2023. Če bo vse po sreči seveda. In če ne bodo dodali še kakšnega, a je to bolj malo verjetno, saj je prostora za izide malo. Ker so del Disneyevega gigantnega koncerna, se izmikajo prihodnjemu decembru, ko je napovedano nadaljevanje Avatarja iz leta 2009.
Marvel Studios Celebrates The Movies
Oboževalci že z velikim zanimanjem zrejo v julij, ko bo na velika platna (upamo!) in na pretočne platforme prispel film Črna vdova. Lik, ki ga igra Scarlett Johansson, bi si film zaslužil in potreboval že nekaj let prej, a vseeno. Črna vdova bo prvi film studia MARVEL po Spider-Manu, ki smo ga videli konec leta 2019. V filmu bodo zaigrali še Florence Pugh, Rachel Weisz in David Harbour.
Marvel Studios’ Black Widow | New Trailer
Veliko pozornosti sta deležna tudi filma Shang-Chi in Eternals, ki bosta predstavila prvega azijskega superjunaka in superjunaka indijskega porekla. Medtem ko bo Shang-Chi poskusil ponovno predstaviti lik Mandarina, tokrat upamo pravilno, pa bo že sama zasedba filma Eternals požela veliko aplavza. Angelina Jolie, Salma Hayek, Kit Harington, Don Lee, Richard Madden in režiserka Chloe Zhao (dobitnica letošnjega oskarja za režijo in najboljši film) bi lahko bili recept za uspeh.
Marvel Studios’ Shang-Chi and the Legend of the Ten Rings | Official Teaser
Verjetno pa se še več oziroma največ pozornosti usmerja v tretji del Spider-Mana, ki bi znal združiti Spider-Verse in nam po več letih pokazal tudi stara človeka-pajka. Andrew Garfield to sicer zanika, potrjen pa je Tobey Maguire. In za vse oboževalce mladega superjunaka bo to fantastično doživetje. Če so govorice resnične seveda.
Logotip zaključka četrte faze, bi lahko bil napoved za predstavitev filma Fantastični 4
Celoten repertoar, ki so ga napovedali
Črna Vdova (Black Widow) – Julij 2021, natančneje 9. julij
Shang-Chi and the Legend of the Ten Rings – September 2021, natančneje 3. september
Eternals – Oktober 2021, a verjetno 5. november
Spider-Man No Way Home – December 2021, natančneje 17. december
Doctor Strange in the Multiverse of Madness – Marec 2022
Kriptovalute že nekaj let razgibavajo finančni trg in vsako leto slišimo nove izraze, ki se uporabljajo za določeno kriptovaluto. Najbolj poznani so vsekakor Bitcoin, Ethereum in zadnji Dogecoin. Z lanskim letom pa je v močnem vzponu trg NFT-jev. Če se je v letu 2020 zgodila eksplozija NFT-jev, saj so investicije vanje zrasle za več kot tristo odstotkov, pa leta 2021 še ni prepozno za vstop v svet NFT.
Kaj je NFT, ampak na kratko?
NFT preprosto pomeni Non-Fungible Token oziroma nezamenljivi kovanec. Med seboj jih ne moremo menjati ali jih razdeliti na več enot manjše vrednosti. Noben NFT ni enak drugemu, saj je vsak unikaten, edinstven, avtentičen. Bolj kot karkoli drugega so NFT-ji zbirateljska sredstva, med katere po enem letu štejemo že vse od umetnin, modnih dodatkov, kartic, glasbe, filma in tudi nepremičnin.
Na trg so stopile tudi blagovne znamke (Nike) in celo NBA, ki zdaj proizvajajo svoje blago v trgovini NBATopShot. Temu se pridružujejo tudi proizvajalci iger.
Največ nakupov NFT kovančkov se je opravilo s kriptovaluto Ether, saj je tudi zgrajen na Ethereumovi mreži in ga lahko klasificiramo kot valuto v valuti. Vsaka izmed kriptoverig ima svoje standarde, ki se tičejo uporabe in nakupov NFT-jev.
Kako vemo, da je unikat?
Na trgu je omejeno število kovančkov, pri katerih je najbolj pomembna lastnost prav unikatnost. Vsak izmed NFT-jev ima svojo sled, po kateri lahko pridemo do originalnega oziroma izvirnega ustvarjalca. Tako je lahko kupec popolnoma siguren v avtentičnost kovančka.
Vzpon NFT
Čeprav se je načeloma vse v zelo grobi osnovi začelo že z nastankom kriptovalut, pa se je prava norija začela šele s koncem lanskega leta. Celoten trg NFT-jev v letu 2020 je dosegel 250 milijonov dolarjev porabljenega »denarja« oziroma nakupov. Z začetkom leta 2021 pa je NFT mrzlica naredila šestnajst korakov naprej. Že v prvih treh mesecih leta je bilo opravljenih nakupov za več kot 200 milijonov dolarjev.
Beeplov NFT, ki je bil prodan za 69 milijonov dolarjev
Najbolj vredni NFT
Kripto-umetnik Beeple je svojo umetnino Everydays: The first 5,000 days prodal za neverjetnih 69 milijonov dolarjev. Druga na lestvici je prav tako umetnina, tokrat CryptoPunks, ki se je v paru prodala za 7,6 milijona dolarjev na kos.
Za 2,5 milijona dolarjev se je prodal prvi tvit Jacka Dorseya iz leta 2006, na katerem je zapisal, da si ustvarja svoj Twitter. Povedal je, da bo izplačilo namenil v dobrodelne namene,
Za en milijon dolarjev se je prodal šestnajst sekundni posnetek vrtečega se zlatega gumi medvedka.
V tokratni epizodi podcasta je z mano klepetala mlada mamica dveh otrok in študentka zdravstvene nege – Gaja Ribič. Večini je najbolj znana prav po tem, ker na svojem družbenem omrežju deli trenutke iz svojega vsakdanjega življenja. Tiste najlepše, iskrene in tudi tiste, ki so včasih nekoliko naporni. V pogovoru sva govorili o zgodnjem starševstvu, usklajevanju tega z ostalimi obveznostmi ter o bulimiji, s katero se je Gaja spopadala.
Zgodnje starševstvo
V pogovoru nam je Gaja najprej zaupala, kaj vse je s seboj prineslo to, da je pri devetnajstih letih zanosila. Koliko poguma je bilo potrebnega in kaj je njej takrat najbolj pomagalo. Povedala nam je, kaj so največje prednosti zgodnjega starševstva in tudi kaj je tisto, za kar včasih potrebujemo malo več poguma in volje.
V vsem tem času ni obupala nad faksom. Drži se znanega reka »Vse se da, če se hoče«. Z njim namreč pravi, da ji gre lažje. Trenutno zaključuje študij zdravstvene nege. Kako ji gre vzporedno usklajevanje družinskega življenja in študija, nam je pojasnila v pogovoru.
V času prve nosečnosti je Gaja začela tudi s pisanjem bloga. Menila je namreč, da bi njena zgodba o zgodnji nosečnosti lahko bila marsikomu zanimiva. Poleg družine in študija se Gaja ukvarja z različnimi promocijami na njenem Instagram profilu.
Izkušnje z bulimijo
Danes je pogumna in verjame v dobro, vendar je v zgodnji mladosti morala skozi težko obdobje. Borila se je z bulimijo in sedaj ji ni težko govoriti o tem. V pogovoru je opisala, kakšna je bila njena zgodba, kaj je preživela na poti zdravljenja in kaj je bilo tisto, kar ji je najbolj pomagalo.
Vabim te, da prisluhneš najinemu pogovoru. Veliko je namreč zgodb, o katerih se premalo govori, vendar to še ne pomeni, da jih ni. Gaja je ob koncu pogovora poudarila nekaj ključnih stvari, ki so ji pomagale. Prisluhni, mogoče pomagajo tudi tebi.
Gaji lahko slediš na Instagram profilu gajaribic in You Tube kanalu gajcyyr97.
🎧 Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala
Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.
Cilj vodilnega investitorja v nakupovalna središča v Sloveniji je postati ogljično nevtralno podjetje, vodilno na področju energetske učinkovitosti.
Skupina Supernova je pričela z izvajanjem programa Green Dot Project, katerega cilj je optimizacija poslovnih praks in doseg popolne ogljične nevtralnosti do leta 2030. Ta cilj je v Sloveniji pravzaprav skoraj že dosežen, zaradi česar je Slovenija postala vzor preostalim državam, v katerih Supernova deluje.
Lani decembra je skupina Supernova v Novem mestu zagnala sončno elektrarno. S skupno 5.000 kvadratnimi metri solarnih panelov, ki proizvedejo električno energijo v višini porabe 300 povprečnih slovenskih gospodinjstev, je njihova novomeška elektrarna največja tovrstna elektrarna v Sloveniji.
Zagon še poslednjih dveh načrtovanih sončnih elektrarn v Sloveniji skupina Supernova načrtuje do sredine letošnjega leta. Na strehi nakupovalnih centrov v Novi Gorici in Celju proizvedena zelena energija bo pokrila do 25 % njune energijske porabe.
Vir foto: Skupina Supernova
Drugi pomemben cilj projekta Green Dot je zamenjava običajnih svetil z energetsko prijazno LED tehnologijo. Tudi ta je skorajda že dosežen. Z njim bo skupini Supernova uspelo letno prihraniti energijo v vrednosti porabe 2.500 gospodinjstev.
»Kot vodilni slovenski investitor v nakupovalna središča smo prepričani, da moramo skrbeti za okoljsko ozaveščenost in ohranjanje virov, tako pri gradnji kot pri upravljanju s premoženjem. Naš cilj je postati ogljično nevtralno podjetje in vodilno podjetje na področju energetske učinkovitosti. Popolnoma sem navdušen nad dejstvom, da se iz dneva v dan temu svojemu cilju vse bolj približujemo. Program temelji na treh glavnih stebrih: LED tehnologiji, programu energetske učinkovitosti in izgradnji sončnih elektrarn za proizvodnjo lastne zelene električne energije. Z izvajanjem tega programa bomo pripomogli k zmanjšanju onesnaževanja okolja in izboljšali kakovost življenja ne samo v Sloveniji, temveč tudi v vseh drugih evropskih državah, kjer delujemo in poslujemo v skladu z visokimi okoljskimi standardi,« je pojasnil dr. Paul Merdzo, direktor skupine Supernova.
Dr. Paul Merdzo, direktor skupine Supernova. Vir foto: Skupina Supernova
Skupina Supernova upravlja s 25 nakupovalnimi centri in nakupovalnimi parki v Sloveniji in s 53 nakupovalnimi centri, nakupovalnimi parki ter OBI-jevimi prodajalnami na Hrvaškem, v Avstriji ter na Slovaškem.
Po vzoru Slovenije so se v vseh ostalih državah Supernove začele pobude za uvedbo LED tehnologije in sončnih elektrarn. Na ravni skupine bo projekt Green Dot prihranil 35 milijonov kWh energije, kar je enako porabi 10.000 gospodinjstev ali 25.000 tonam CO2 letno.
»Toplo čestitamo skupini Supernova za ta ambiciozen korak. Financiranje projektov, usmerjenih v prihodnost, je za nas zelo pomembno in ponosni smo, da lahko s svojim obsežnim znanjem in izkušnjami prispevamo k zelenemu financiranju. Gre za »win-win« situacijo, ki koristi tako našim strankam kot nam samim, saj dolgoročno pozitivno vpliva na okolje in družbo,« pravi Herta Stockbauer, generalna direktorica BKS banke. Trajnost je že leta pomemben strateški steber banke BKS, ki se uvršča med zelene blagovne znamke in si prizadeva za doseg ogljične nevtralnosti v naslednjih desetih letih. Zato bo banka tudi svoje poslovne dejavnosti leta 2021 osredotočila na digitalizacijo in zeleno bančništvo.
Herta Stockbauer, generalna direktorica BKS banke. Vir foto: Skupina Supernova
O skupini Supernova:
Skupina Supernova je mednarodno podjetje s sedežem v Gradcu, usmerjeno v razvoj in upravljanje poslovnih nepremičnin v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Skupina Supernova je poleg omenjenih ključnih trgov dejavna tudi v Nemčiji, na Slovaškem in v Romuniji. Trenutni portfelj skupine obsega 74 nepremičnin (in sedem nerazvitih lokacij) in ima bruto vrednost sredstev 1,4 milijarde EUR.
Na slovenski trg so vstopili leta 2002 z razvojem dveh prodajaln tipa “naredi sam” ter dveh nakupovalnih centrov v Ljubljani in Kopru. V letu 2008 so pomemben del slovenskega portfelja prodali podjetju Pramerica in odprli nakupovalni center Supernova Ljubljana Rudnik.
Skupina Supernova je v letu 2019 dosegla vodilni maloprodajni položaj na slovenskem trgu po številu nakupovalnih središč in skupni zakupni površini. Sprva je skupina Supernova prevzela deset trgovskih objektov iz portfelja Mercatorja (Ljubljana Šiška, Kranj Primskovo, Kranj Savski otok, Ajdovščina, Celje, Jesenice, Koper, Slovenj Gradec, Novo mesto, Postojna). Istega leta je Supernova nadaljevala uspešno širitev s prevzemom 11 nakupovalnih centrov podjetja Centrice Real Estate GmbH ameriškega sklada Lone Star. To so nakupovalni centri Qlandia v Kamniku, Kranju, Krškem, Mariboru, Novi Gorici, Novem mestu in na Ptuju, pa tudi nakupovalni parki v Mariboru Tezno, Metliki, na Ravnah na Koroškem in v Slovenskih Konjicah.
Skupina Supernova si je v zadnjih mesecih močno prizadevala za povečanje kakovosti storitev, ponudbe in celotne infrastrukture pridobljenih centrov. Prav tako so vlagali v marketinške dejavnosti in vse svoje centre združili pod isto vizualno identiteto – blagovno znamko Supernova. Postopek preimenovanja centrov Mercator in Qlandia v centre Supernova je končan, izjeme so manjša nakupovalna središča, katere preimenovanje čaka v prihodnosti.
Doslej je Supernova v svojih 25 operativnih projektih, ki zaposlujejo preko 10.000 ljudi, z naložbenimi in razvojnimi dejavnostmi v Sloveniji vložila več kot 500 milijonov evrov.
Skupina Supernova z inteligentnim razvojem in strateškimi prevzemi načrtuje nadaljnjo rast skupine ob spoštovanju konservativne strukture financiranja, hkrati pa vlaga v rastoče trge, kot so hotelske nepremičnine in obnovljivi viri energije.
Arheologi so med terenskim delom odkrili ostanke otroka, previdno položenega v grob pred skoraj 80 000 leti. Triletnega otroka, ki so ga poimenovali Mtoto (otrok v svahili), je ležal s skrčenimi nogami, verjetno pokrit in z glavo na blazini, preden so ga položili k počitku.
Neverjetno odkritje
Znanstveniki so občutljive in razgrajene kosti našli med izkopavanjem tal pod zaščitnim previsom vhoda v jamo Panga ya Saidi. Gre za tropske gore kenijske obalne ravnice, ki se nahaja približno 10 milj stran od obale.
»To je prav osupljivo,« pravi Michael Petraglia, profesor človeške evolucije in predzgodovine na Max Planck Institute for the Science of Human History v Nemčiji. »Gre za najstarejši človeški grob v Afriki. Razkriva nam naše samospoznanje, družbenost in vedenje, kar nam je danes zelo poznano.«
Težave pri izkopavanju
Ekipa je rob groba in prve dele kosti odkrila v letu 2013, vendar so bili delci tako krhki, da so se ob dotiku spremenili v prah. V naslednjih 4 letih so raziskovalci odkopali grob od zgoraj in odkrili še več kosti. Te so bile kljub dodajanju smole še vedno preveč krhke.
Nato so kopali okoli groba, da bi ga lahko dvignili kar v celoti. Grob so odpeljali v Nacionalni muzej v Nairobiju in v specialističen laboratorij v Španijo, kjer so material nadaljnje izkopali in nato slikali s 3D rentgenom. Dva majhna zoba, najdena v grobu, pripadata Homo sapiensu in razkrivata, da je bil otrok star nekje med dvema letoma in pol ter tremi leti. Dodatni zobje so bili odkriti še vedno v čeljusti otroka, prav tako so odkrili hrbtenico, rebra in druge kosti iz ramen in udov.
Poleg kosti so odkrili kamena orodja in gravure. Slike kažejo, da so otroka položili na desno stran s skrčenimi koleni, položaj lobanje pa namiguje, da je glava ležala na nekakšnem vzglavniku. Kosti se niso razdrobile v grobu, zaradi česar znanstveniki predvidevajo, da je bilo truplo tesno zavito pred pogrebom. Kosti so stare okoli 78 000 let.
Kaj nam preteklost razkriva
»Ljudje so, za razliko od šimpanzov, oblikovali zapletene sisteme verovanj, povezane s smrtjo,« pravi profesorica Nicole Bovin, glavna raziskovalka na projektu. »Vrednostni sistemi se razlikujejo od kulture do kulture, prav tako način ravnanja z mrtvimi. Zato ne moremo oblikovati nekih zaključkov glede tega, kaj je tak pogreb ljudem pomenil.«
»Zdi sem, da ni obstajala zgolj čustvena povezava s pokojnimi, pač pa tudi nek okvir razumevanja smrti, ki ji je pripisoval določen pomen. Za razliko od drugih vrst imamo ljudje kozmološke sisteme verovanj, ki pripisujejo pomen izkušnji in dogodku, kot je smrt ljubljene osebe,« je še dodala.
Arheologi so izven Afrike našli še starejše človeške grobove. V Izraelu so našli človeške ostanke, stare med 90 000 in 130 000 let. »Zgodnji afriški pogrebi so še posebej redki in to kljub temu, da je Afrika zibelka življenja,« pravi Bovinova. »To skoraj zagotovo razkriva pristranskosti pri raziskovanju, saj so bila področja, kjer so našli starejše grobove, precej bolj raziskana kot pa Afrika.«
Obenem dodaja, da je »neverjetno redko doseči vpogled v tak kratek trenutek v času, še posebej tako star. Pogreb nas popelje nazaj v čas, v zelo žalosten trenutek, ki ga kot ljudje lahko razumemo kljub veliki časovni razdalji.«
Ustanova patra Stanislava Škrabca je objavila javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2021/2022.
Enoletne štipendije
Enoletne štipendije bodo podeljevali za:
drugostopenjski magistrski študij slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja in
doktorski študij študentom za področje slovenskega jezika, slovanskih jezikov in klasične filologije ter primerjalnega in splošnega jezikoslovja.
Kakšni so pogoji?
Za štipendijo na drugostopenjskem magistrskem študiju morajo kandidati imeti vsaj prav dobro povprečno oceno (8), hkrati pa morajo že delovati na področju študija in raziskovanja jezika. To lahko dokažeš s pisnimi mnenji pomembnejših strokovnjakov, morebitno bibliografijo že objavljenih del in/ali potrdilom o sodelovanju pri raziskavah. Možno je kandidirati tudi, če si absolvent.
Tudi za štipendijo na doktorskem študiju morajo kandidati dokazati, da delujejo na področju študija in raziskovanja jezika. Za to štipendijo lahko večkrat zapored kandidirajo študenti z nadpovprečnimi študijskimi in raziskovalnimi rezultati.
Za dodelitev štipendije lahko kandidiraš tudi, če študiraš slovenski jezik na tujih univerzah.
Enkratne štipendije:
Enkratne štipendije bodo podelili za:
doktorski študij študentom-članom Slovenske frančiškanske province sv. Križa (ne glede na smer študija) in
postdoktorsko raziskovanje s področja slovenskega jezika.
Za postdoktorsko štipendijo lahko kandidirajo kandidati, ki niso v rednem delovnem razmerju za polni delovni čas in ki dokazujejo aktivno udeležbo pri raziskovalnih projektih z bibliografijo do sedaj objavljenih del, potrdilom o sodelovanju pri raziskavah, priporočili strokovnjakov …
Katero dokumentacijo moraš pripraviti?
Prijava za štipendijo mora vsebovati:
vlogo za podelitev štipendije;
življenjepis;
potrdilo o opravljenih izpitih z ocenami in potrdilo o vpisu ali opravljenem doktoratu;
mnenje vsaj enega pomembnega strokovnjaka s področja študija in raziskovanja;
bibliografijo objavljenih del in/ali potrdilo o sodelovanju pri raziskavah s kratkim mnenjem vodje raziskave.
Rok za prijavo je do vključno 21. maja 2021. Prijavo s celotno dokumentacijo pošlješ v formatu .pdf na elektronski naslov polona.lovsin@riko.si z zadevo »Razpis za štipendije«.
Higienski vložki, tamponi in nekateri drugi menstrualni higienski pripomočki so od 3. maja naprej manj obdavčeni. Prej se je za te izdelke obračunala 22-odstotna stopnja DDV, odkar velja dopolnitev pravilnika o izvajanju zakona o davku na dodano vrednost (DDV) pa se obračuna 9,5-odstotna stopnja DDV.
Pisno pobudo za uvrstitev menstrualnih higienskih pripomočkov med izdelke z 9,5-odstotno stopnjo DDV je ministru za finance Andreju Širclju poslala poslanka SD Bojana Muršič. Opozorila je, da so menstrualni higienski pripomočki obremenjeni z najvišjo stopnjo DDV, medtem ko za številne druge izdelke za higiensko zaščito, na primer za vate, gaze in plenice, velja 9,5-odstotna stopnja.
Še veliko stvari bi se dalo izboljšati
Poslanska skupina Levice je marca vložila predlog novele zakona o DDV, s katero bi za te izdelke znižali davčno stopnjo na pet odstotkov. Pojasnili so, da bi tako bi ženskam omogočili cenovno dostopnejše osnovne življenjske potrebščine.
Ženska v Sloveniji za higienske pripomočke v povprečju namreč porabi od 70 do 100 evrov na leto. Za marsikatero je to v času pandemije, pa tudi na splošno, (pre)velik zalogaj. Mladi forum in Ženski forum SD sta zato vladi marca predlagala, da v vseh javnih izobraževalnih ustanovah zagotovi brezplačne menstrualne higienske pripomočke za ženske.
Stanje v nekaterih drugih državah
Škotska vlada se je novembra lani kot prva na svetu zakonsko zavezala priskrbeti higienske izdelke, kot so vložki in tamponi, za vse, ki jih potrebujejo. Predlog zakona je v obravnavo vložila poslanka laburistov Monica Lennon, na glasovanju februarja lani pa so ga podprle vse stranke. Lennonova je poudarila, da ne gre le luksuzne, temveč za nujne izdelke, ki bi morali biti dostopni vsem.
Škotska ima sicer še leto in pol časa za izvedbo sheme, ampak je kljub temu že uredila, da so vložki in tamponi v šolah in na univerzah dostopni vsem, ki jih potrebujejo. Higienske pripomočke so začeli dostavljati tudi socialno ogroženim družinam. Tudi angleške in ameriške šole so lani zagotovile prost dostop do vložkov in tamponov v šolah.
Davek na menstrualne higienske pripomočke v Združenem kraljestvu znaša 5 %, govora pa je tudi o popolni odpravi v prihodnosti, kar je zdaj, ko niso več v Evropski uniji, mogoče. Številne države, med drugimi tudi Kenija, Avstralija, Kanada in Indija, so davek na vložke in tampone znižale ali odpravile.
Korak v pravo smer
Nižja obdavčitev v Sloveniji je vsekakor korak v pravo smer, je pa to tudi samo začetek. Upajmo, da bo davčna stopnja kmalu še nižja oziroma da bo davek popolnoma odpravljen. Seveda bi bilo primerno tudi, da bi vložki in tamponi na javnih mestih (in na druge načine) postali dostopni vsem, ki jih potrebujejo.
Rdeči križ Slovenije pri odpravljanju posledic naravnih ali drugih nesreč in okrevanju po njih, pri oskrbi javnega zdravstva s krvjo, socialno oporo ali z drugo obliko pomoči vsako leto pomaga vsakemu desetemu prebivalcu Slovenije, ob tednu Rdečega križa, ki ga vsako leto obeležujemo od 8. do 15. maja, sporoča Rdeči križ Slovenije. Kot humanitarna organizacija z največjo mrežo prostovoljcev pri nas Rdeči križ Slovenije med ljudmi spodbuja in gradi čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih, kar izraža tudi letošnji slogan tedna Rešimo kriz(ž)e in težave, ki poziva k skupnemu reševanju težav in solidarnosti vseh.
»Zaradi spremenjenih družbenih vrednot socialna država vse bolj slabi. Vse več ljudi je na robu preživetja. Njihove stiske in bremena humanitarnih organizacij postajajo vse težja,« je ob tednu Rdečega križa v svoji poslanici izpostavila mag. Vesna Mikuž, predsednica Rdečega križa Slovenije (video nagovor), in dodala: »Z dobrim poznavanjem potreb skupnosti, širokim strokovnim znanjem ter s svojo neodvisnostjo in nevtralnostjo zmanjšujemo ranljivost ogroženih skupin ter krepimo odpornost družbe. Skupaj zmoremo veliko. S svojim delovanjem v družbi puščamo vidno sled sprememb na bolje.« Obenem se je Mikuževa zahvalila vsem prostovoljcem, krvodajalcem, donatorjem in podpornikom za izkazano pomoč in podporo delovanju Rdečega križa Slovenije.
Prvi pomočnik skupnosti v humanitarnih zadevah
Rdeči križ Slovenije odlikuje že 155-letna humanitarna tradicija na Slovenskem. Kot prvi pomočnik skupnosti v humanitarnih zadevah je nosilni steber človekoljubja in humanitarnosti v družbi. S svojim delovanjem družbo ohranja humano. Rdeči križ Slovenije rešuje življenja in je prvi, ki pomaga ljudem v stiski. Lani je tako pomoči potrebnim razdelil več kot 3000 ton hrane, higienskih izdelkov in oblačil, kar predstavlja več kot osem ton razdeljene materialne pomoči vsak dan v letu.
Različne oblike materialne pomoči je lani prejelo več kot 120.000 oseb, prostovoljci Rdečega križa Slovenije pa so poleg nudenja socialne, materialne in druge pomoči, sodelovanja pri obnovi domov po požarih in drugih nesrečah, pri urejanju življenjskih razmer posameznikov, potrebnih pomoči, pomembno sodelovali tudi v boju proti epidemiji covida-19. S široko mrežo prostovoljcev je Rdeči križ Slovenije pomagal v številnih slovenskih zdravstvenih in socialnovarstvenih zavodih, ki so se med epidemijo srečali in se še srečujejo s pomanjkanjem kadra.
