Po več kot petnajstih letih (od prve odobritve) je bila zgrajena prva džamija v Sloveniji. Njeni snovalci pa so dobili tudi Plečnikovo nagrado. Matija Bevk, Vasa J. Perović in Christophe Riss so prejemniki najpomembnejše nagrade na področju arhitekture v Sloveniji. Islamski versko-kulturni center je kulturni, urbanistični, arhitekturni in več kot le slovenski presežek. Je eden najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši, projekt v zadnjih letih. Projekt, ki je tarča neodobravanja in žaljenja že od prvih osnutkov.
Projekt je bil vreden 34 milijonov evrov, večino pa so financirali donatorji iz Katarja. Nekaj denarja so dobili tudi od drugih držav, štiri milijone pa so zbrali muslimanski verniki v Sloveniji. Muslimanski kulturni center Ljubljana, kakor se glasi uradni naziv, stoji med Kurilniško in Parmovo ulico v Ljubljani. Zasnovo pa so si zamislili nagrajenci, ki so člani studia Bevk Perović arhitekti. Po besedah muftija Nedžada Grabusa je to eden najlepših muslimanskih centrov v Evropi.
Sam objekt sprejme okoli 1400 vernikov, ki so do sedaj molili v športnih dvoranah. V sklopu pa so še parkirišče, telovadnica, restavracija, umivalnica, predavalnica in upravna stavba. Ob kvadratasti stavbi je še 40 metrov visoki minaret.
Islam še vedno na slabem glasu
V Sloveniji naj bi bilo neuradno okoli 80 tisoč muslimanov, a so same številke »baje« nekoliko nižje. Do sedaj so, predvsem ob večjih praznikih, molili v manjših prostorih islamskih centrov ali pa v športnih dvoranah, kot je tista na Kodeljevem (Ljubljana). Molitve bodo po odprtju (trenutno je islamski center zaprt zaradi izredne situacije) potekale petkrat na dan. Veliko truda bo šlo v to, da s tem ne bodo motili sosednjih stanovalcev.
Plečnikova odličja so bila podeljena kar na prostem, na vrtu Plečnikove hiše, kar je precej simbolnega pomena. A ker se nagrada imenuje po največjem slovenskem arhitektu, je to zmotilo prenekatere prebivalce naše »kokoške«. Ker je bil Jože Plečnik globoko verna oseba in naj bi ob sebi vedno nosil Sveto pismo, je nagrada romala v napačne roke. Vsaj tako pravijo nekateri.
Mišljenje o pomenu džamije
Plečnik je bil kristjan in nagrada, ki je po njem imenovana, ne sme iti objektu (arhitektom), ki je posvečen drugemu verskemu prepričanju. Si upamo pomisliti, da bi Nobelova nagrada lahko šla le v roke agnostiku ali ateistu, za kar se je imel Alfred Nobel v sicer različnih obdobjih življenja?
A to ni pomembno, pomembno je to, da je muslimanska skupnost v Sloveniji po dolgem, predolgem času dobila svojo džamijo. In tega ne gre povezovati s skrajnostnimi skupinami in podobnim. Gre za pomemben korak naprej v kulturi in medsebojni povezanosti. Da tvojemu prijatelju ali sosedi, ko boš ti šel v lepo cerkev, ne bo treba moliti v prešvicani športni dvorani.
