Po čem si bomo zapomnili 2010. leta

Sabina Zorman
-
0
Po čem si bomo zapomnili 2010. leta

Po čem si bomo zapomnili to desetletje še ni jasno, lahko pa si pogledamo nekaj prelomnih ali odmevnih dogodkov med 1. januarjem 2010 in 31. decembrom 2019.

Svetovna politika in gospodarstvo

  • V to desetletje smo stopili v recesiji, ki je bila posledica krize z začetkom v letu 2008.
  • Združene države Amerike in Kitajska so se v svetovni konkurenci vpletle v trgovinsko vojno.
  • Združene države Amerike so izvedle atentat na Osamo bin Ladna, vojaško so še prisotne v več delih sveta.
  • Odmeva dolgoletna in še trajajoča državljanska vojna v Siriji, v katero je vpletenih več svetovnih velesil.
  • S tem je povezana tudi vojaška skupina Islamska država Iraka in Levanta (ISIS), ki je razglasila versko avtoriteto nad muslimani sveta. Zaradi napadov je dobila opredelitev teroristične skupine. Med drugim jo povezujemo z napadom na francosko satirično revijo Charlie Hebdo.
  • Posledica dogajanj na Bližnjem vzhodu je bila begunska kriza z začetkom leta 2015. V Evropsko unijo se je priselilo zelo veliko beguncev in drugih priseljencev, ki so zaprosili za azil.
  • Zadnja leta smo spremljali dolga pogajanja in skoraj končano izvedbo Brexita.
  • To področje so med drugim zaznamovala naslednja imena: Barack Obama, Donald Trump, Vladimir Putin, Angela Merkel, Emmanuel Macron, Theresa May, Boris Johnson, Papež Frančišek, Justin Trudeau.

begunska kriza

Tehnologija

  • Pametni telefoni so prešli iz sredstva komunikacije v osrednji del naših življenj.
  • Velike zasluge za to lahko pripišemo najbolj rastoči mreži desetletja – internetu.
  • Trgovine z aplikacijami so omogočile prenos življenja na telefon. Aplikacije pokrivajo večino delov življenja – zmenke, službo, vsakdan, novice … Saj poznamo Tinder, Uber in LinkedIn.
  • Kulturo so spremenila tudi družbena omrežja. Od leta 2010, ko je bil ustanovljen Instagram, so samo rasla. Medtem ko ima le 4,5 milijarde ljudi na svetu dostop do interneta, jih skoraj tri milijarde uporablja družbena omrežja.
  • Razširil se je način prenosa avdiovizualnih informacij, preko katerega jih je mogoče sprejemati in obdelovati v stalnem toku (streaming). Filmi in serije se gledajo na Netflixu, glasba se posluša na Spotifyu in Deezerju.

Družba

  • Nastala je meme kultura.
  • Razširil se je nov poklic: influencerji na družbenih omrežjih.
  • V kontrastu z barvami prejšnjih desetletij so v tem desetletju prevladali čiste linije, odtenki od bele do črne in na pol prazna stanovanja minimalizma.
  • Največji kulturni vpliv desetletja so mnogi pripisali »milenijcem«. V to spadajo družbena omrežja, hipster kultura, stanovanjska in zaposlitvena politika itd.
  • Razširila so se gibanja, povezana s prehrano in prehransko industrijo. Od vegetarijanstva do veganstva, od videov na YouTubu do protestov.
  • Razmahnil se je turizem v lokalna stanovanja z načinom Airbnb.
  • Internetna viralnost je dosegla nove razsežnosti. Med drugim so se širili izzivi, kot so Ice Bucket, Cinnamon, Mannequin in Harlem Shake izzivi.
  • Viralna je postala tudi obleka, ki je razdvojila svet.
  • Še posebej v zahodnem svetu ter delih Azije in Afrike so začele napredovati pravice skupine LGBTQ. V ZDA je na primer marsikatera država legalizirala poroke med istospolnima partnerjema. Slovenija tega žal še ni dosegla.
  • Odmevno je bilo tudi gibanje Mee too (Jaz tudi), ki se bori proti spolnim napadom. Razširilo se je po svetu, veliko težo so mu dale znane osebnosti.
  • Medijska organizacija WikiLeaks je pritegnila svetovno pozornost, ko je leta 2010 razkrila zaupne dokumente ameriške vlade. Dokumenti so razkrili sporna dejanja ameriških oboroženih sil na Bližnjem vzhodu in prezirljiv odnos ameriške zunanje politike do zaveznikov in nasprotnikov.
  • Podobno dejanje je junija 2013 izvedel Edward Snowden. Bivši obveščevalec nacionalne varnostne agencije NSA je postal žvižgač, ko je razkril informacije o ameriškem prikritem nadzorovanju telefonskih in spletnih informacij v ZDA in tujini.
  • Zrasla je »telovadna« kultura s skrbjo za telesne postave, ki jo podpihujejo pritiski družbenih omrežij.

Okolje

  • Globalno segrevanje ozračja je postalo ena glavnih tem diskurza.
  • Doživeli smo drugo najtoplejše desetletje v zadnjem stoletju z novimi rekordi izmerjenih temperatur. Antarktika je lani večkrat opazila rekordno malo ledu.
  • Za čistejše okolje je protestiralo več milijonov mladih, obraz boja je postala Greta Thunberg.
  • Med naravne katastrofe lahko uvrstimo več ogromnih požarov po svetu, med drugim v brazilskem Amazonskem pragozdu, po vsej Avstraliji in drugih delih južne Zemljine poloble.

Umetnost: moda in zabavna industrija

  • Modni trend desetletja so športna oblačila, ki so se razširila v prosti čas. Najbolje jih ponazarjajo ženske pajkice.
  • Najbolj popularne zvrsti glasbe so bile: plesna, pop glasba in EDM.
  • Na svetovnih lestvicah so med drugimi kraljevale Blurred lines, Happy, Uptown funk, Despacito, Gangnam stye, Call me maybe in Shape of you.
  • Glede na seznam singlov Billboard Hot 100 so bili najuspešnejši glasbeniki desetletja Rihanna, Katy Perry, Bruno Mars, Drake, Justin Bieber, Taylor Swift, Adele.
  • Industrijo video iger sta zaznamovali igri Minecraft in kasneje Fortnite.
  • Ljudje so ponoreli ob igrici Pokémon Go.
  • Izšla je trilogija nadaljevanja filmske sage Star wars.
  • Maščevalci: zaključek je postal najbolj dobičkonosen film vseh časov.
  • Čez celo desetletje se je odvijala napeta Igra prestolov, ki so jo spremljali milijoni gledalcev po celem svetu.
  • V desetletju nas je žal zapustilo tudi veliko izjemnih talentov svetovne scene, med njimi Prince, Oliver Dragojević, Amy Winehouse, Robin Williams, David Bowie, Whitney Houston, George Michael, Luke Perry, Alan Rickman in Carrie Fisher. Tudi v Sloveniji smo izgubili izjemne osebnosti, kot so Jernej Šugman, Gašper Tič in Milan Štefe.

igra prestolov logo

Šport

Zadnje desetletje so zaznamovali številni slovenski športniki in njihovi dosežki, ki si jih bomo zagotovo zapomnili. Če bi našteli vse, bi seznam segal veliko dlje.

  • Slovenska košarkarska reprezentanca si je leta 2017 priigrala naslov evropskih prvakov. Pole tega prvenstva sta za slovensko košarko ogromno naredila Goran Dragić in Luka Dončić.
  • Istega leta je slovenska rokometna reprezentanca po epski vrnitvi na tekmi za tretje mesto dosegla bron na svetovnem prvenstvu.
  • Leta 2019 pa je izjemen uspeh dosegla tudi slovenska odbojkarska reprezentanca z naslovom evropskih podprvakov.
  • Slovenci upravičeno radi spremljamo zimske športe. Med odličnimi smučarji in smučarkami je v tem desetletju izstopala Tina Maze, ki je podrla številne rekorde v svetovnem pokalu, osvojila globuse, olimpijske medalje in odličja s svetovnih prvenstev. Nekaj let kasneje je za veselje poskrbela še Ilka Štuhec.
  • Med smučarskimi skakalci je rekorde podiral Peter Prevc. Med njegovimi dobrimi sezonami in olimpijskimi medaljami je bila izjemna sezona 2015/2016, v kateri je dosegel vse, kar je bilo mogoče.
  • Med najboljše hokejiste sveta se je v tem desetletju vpisal Anže Kopitar, ki kot kapetan Los Angeles Kingsov dosega izjemne rezultate v ligi NHL.
  • Vsako leto nove mejnike premika vrhunska plezalka Janja Garnbret. V zadnji sezoni je med drugimi rekordi postala prva plezalka, ki je na enem svetovnem prvenstvu osvojila tri naslove svetovne prvakinje.
  • Med izjemne posameznike se je uvrstil kolesar Primož Rogljič, za katerim je zelo uspešna sezona.
  • Številne uspehe je naštel mlad motokrosist Tim Gajser, med drugim je bil dvakrat svetovni prvak.
  • Desetletje je zaznamovala tudi najuspešnejša slovenska judoistka vseh časov Tina Trstenjak. Poleg številnih medalj svetovnega merila je njen največji uspeh naslov olimpijske prvakinje leta 2016. Olimpijsko zlato v judu si je leta 2012 priborila Urška Žolnir.

prvaki v košarki

Študenti zopet pozabljeni: Vozovnica IJPP julija in avgusta ne bo brezplačna

Žiga Kastelic
-
0

Vozovnica IJPP (Integrirani javni potniški promet) bo, za razliko od prejšnjih let, to poletje plačljiva. Prejšnja leta smo dobili ob nakupu junijske vozovnice podaljšan prevoz v juliju in avgustu. Tako so na Portalu subvencij potniškega prometa obvestili vse imetnike vozovnic, da se to spreminja. Za še bolj natančna navodila bomo morali še počakati, do takrat pa imamo odziva Portala subvencij potniškega prometa in Slovenskih železnic.

Portal subvencij potniškega prometa (izjava za javnost)

Pozdravljeni,

obveščamo vas, da zaradi finančnega izpada na področju javnega potniškega prometa, ki je zaradi virusa COVID-19 posledica dvomesečne prepovedi izvajanja prevozov, v mesecih julij in avgust 2020 ne bo izvedeno brezplačno podaljšanje veljavnosti subvencioniranih vozovnic za dijake in študente.

Lep pozdrav,

Ekipa subvencij prevozov

Slovenske železnice (izjava za javnost)

Kot so zapisali na Portalu subvencij potniškega prometa, na Ministrstvu za infrastrukturo zaradi finančnega izpada na področju javnega potniškega prometa, nastalega zaradi epidemije COVID-19, ki je posledično povzročila dvomesečno prepoved izvajanja javnih prevozov, v mesecih julij in avgust 2020 ne bo izvedeno brezplačno podaljšanje veljavnosti subvencioniranih vozovnic za dijake in študente.

Dijake in študente pozivamo, naj za prevoz z vlakom uporabijo kakšno drugo vrsto vozovnice oziroma naj se odločijo za nakup splošne imenske vozovnice. To predlagajo na pristojnem Ministrstvu za infrastrukturo – Portal subvencij.

Invazija nevarnih ognjenih črvov na hrvaškem otoku

Saša Vesel
-
2
Invazija nevarnih ognjenih črvov na hrvaškem otoku

Naša južna soseda poroča o invaziji ognjenih črvov. Hrvaške oblasti so skrivnostne glede otoka, o katerem se govori, saj se bojijo upada prihodka (že tako katastrofalne) turistične sezone. Znano je le, da se otok nahaja v osrednji dalmaciji.

Zakaj se ognjeni črv širi po Jadranski obali?

Vacations in Croatia. View of Rovinj old town, Croatia
Foto: Poike iz iStock

Po predvidevanjih se je črv razširil zaradi segrevanja morja, saj za bivanje potrebuje toplo okolje. Njegovo primarno življenjsko okolje je tropski predel Atlantskega oceana in Jadransko morje, vendar ga v takem številu in tako blizu obale in kopališč še ni bilo. Zaradi vedno višje temperature Jadranskega morja se črv seli proti severnim obalam in hitro razmnožuje.

Kako prepoznati ognjenega črva?

Gre za morsko žival, ki meri od pet do trideset centimetrov. Pojavlja se v rdečkastih, zelenih, sivkastih in rumenih odtenkih. Ognjeni črv se najraje zadržuje pri koralah, med skalovjem, v blatu. Opaziš ga lahko tudi v pristaniščih, kjer je v morju veliko lesa. Zadržuje se tako na gladini, kot tudi do globine 40 metrov.

Fire Worm Hermodice carunculata in natural habitat off the coast of Croatia, Adriatic sea, Mediterranean with spikes extended
Foto: _jure iz iStock

Ljudem je nevaren zaradi svojih močnih in ostrih ščetin, ki se zapičijo v kožo in pri tem sprostijo močan strup – nevrotoksin, ki povzroči začasno omrtvičenje prizadetega dela telesa. Simptoma pika te živali sta tudi izrazita rdečina po kateri je žival dobila svoje ime in huda srbečica. Če se pojavita slabost in omotica je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

Ali ognjeni črv napada plavalce?

Nevaren je vsak stik z ognjenim črvom, zato se ga je potrebno izogibati, vendar je žival počasna in sama ne napada ljudi. Če se počuti ogrožen, črv privzdigne bodice v obrambni položaj.

prva pomoč

Če vseeno pride do stika z ognjenim črvom, je potrebno iz kože odstraniti bodice. To storimo z uporabo lepilnega traku. Mesto vboda je potrebno temeljito izprati z morsko vodo, zatem pa razkužiti z alkoholom. Proti mravljinčenju in bolečinam lahko uporabimo antihistaminik in izopropanol. Ob poslabšanju simptomov in pojavu vrtoglavice in slabosti je potrebno poiskati zdravniško pomoč.

V slovenskih rekah ognjenega črva ne boš srečal. ? ➡️ 5 idej za izlet po Sloveniji – reke

Poljska vojska vkorakala in »okupirala« češko ozemlje

Urban Husu
-
0

Vzhodna Moravska, Češka, 28. maj. Poljski vojaki so prečkali češko mejo in na cesti postavili barikado. Prva češka obramba je bil gradbeni inženir, ki je želel slikati bližnjo kapelo, do katere vodi zabarikadirana cesta. Poljski vojaki so ga odgnali stran in tako odbili prvi napad na okupirano ozemlje. Kmalu je prišlo do ugotovitve, da mora poljska vojska posodobiti GPS.

Poljski vojaki so pravzaprav varovali poljsko-češko mejo po dogovorjenih ukrepih proti koronavirusu. Po nesreči naj bi barikado postavili 30 metrov preko češke meje. Državi na tem kraju deli samo rečica. Lokalni časopis Denik je na lokacijo poslal fotografa, ki je s fotografijami potrdil, da so Poljaki po nesreči res prečkali in okupirali češko ozemlje.

 

Na srečo sta obe strani ohranili hladno glavo in vzele incident kakor humorno zmoto ter gradivo za nešteto šal o poljski vojski. Napako poljske vojske so rešili diplomatsko in prijateljsko. Vojaki so se umaknili nazaj na Poljsko.

 

Invazija je bila tako mirno sprejeta, da se je novica o junaških podvigih Poljakov šele prejšnji teden razširila med svetovnimi mediji. Želimo si lahko le, da bi vsi narodi tega sveta tako mirno ravnali pri takšnih mejnih nesoglasjih.

Raziskava je pokazala: Slovenci ljubimo šport

Huawei
-
0

Koliko nam je rekreacije v resnici važna? Kako merimo njene učinke? Telovadimo več ali manj, kot na začetku leta? V nadaljevanju vam razkrivamo rezultate ankete, ki jo je Huawei v Sloveniji izvedel na vzorcu 700 sodelujočih.

Odgovori so potrdili, da smo Slovenci športen narod in imamo radi rekreacijo vseh oblik. 33 % sodelujočih je odgovorilo, da telovadijo najmanj enkrat, 35,2 % najmanj trikrat, kar 27 % pa petkrat na teden. Odstotek telesno neaktivnih posameznikov je torej izredno nizek. Pri tem je tudi pomembno, da pri 43,4 % vprašanih posamezna rekreacija traja več kot eno uro. Anketa pa je tudi pokazala, da posebne razmere, v katerih živimo, ne vplivajo, saj je le 17,2 % vprašanih odgovorilo, da telovadi manj kot prej, kar 41,9 % pa celo telovadi več. Posledično je večina (skoraj 60 %) zadovoljna s svojo trenutno telesno pripravljenostjo.

Beleženje rekreacije in telesne dejavnosti je postalo preprosto zahvaljujoč pametnim nosljivim napravam in aplikacijam, ki zbrane podatke predstavijo na razumljiv način. 56,6 % vprašanih meri uspešnost rekreacije, pri tem pa jih večina (skoraj 90 %) uporablja pametno uro ali aplikacijo na pametnem telefonu. Zaradi tega je skoraj 60 % vprašanih zadovoljnih s svojo telesno pripravljenostjo.

Ko gre za nakup naprave za beleženje, ki vse pogosteje postaja tudi navidezni osebni trener, nam največ pomenijo širok nabor podprtih športnih dejavnosti (33,7 %), vzdržljivost baterije (30 %) in dostopna cena (14,6 %). Med podprtimi funkcijami pa najbolj cenimo merjenje srčnega utripa in drugih telesnih znakov (82,4 %), povezava s pametnim telefonom (68,5 %), štetje korakov (55,8 %) in prikazovanje obvestil (38,6 %).

Pametna nosljiva naprava pa ni le naprava za merjenje, temveč mora izražati tudi uporabnikov življenjski slog. S tem se namreč strinja kar 43,1 % sodelujočih, medtem ko jih skoraj tretjina meni, da je bolj pomemben širok nabor funkcij. Skoraj četrtina pa je z napravo zadovoljna, tudi če nudi le osnovne funkcije, a je poceni. Polovica jih namreč zanjo ni pripravljena odšteti več kot 200, še četrtina pa največ 250 €.

Pametna ura Huawei Watch GT 2e je namenjena ljubiteljem športnih aktivnosti, ki jim je bližje sodobnejša namesto tradicionalne oblike modela Huawei Watch GT 2. Funkcijsko pa v ničemer ne zaostaja, saj je zasnovana, da v vaše življenje prinese zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga, podprtega z znanstvenimi dognanji. Podpira natančno spremljanje srčnega utripa ter opozori v primeru, da zazna neredni ritem. Poleg tega spremlja raven kisika v krvi (SpO2), kakovost spanja in raven stresa, baterija pa še vedno zdrži do dva tedna.  Pametna ura Huawei Watch GT 2e, ki je na voljo po priporočeni ceni 199 evrov, je izvrstna spremljevalka pametnim telefonom Huawei P40, Huawei P40 Pro in Huawei P40 lite, ki so prav tako že na voljo na slovenskem trgu. Poleg zmogljivih procesorjev ter poudarka na fotografski odličnosti jih odlikuje tudi tržnica AppGallery, ki je postala osrednje mesto za priljubljene lokalne in globalne aplikacije za uporabnike naprav Huaweia.

Facebook bo tudi Slovencem začel postavljati tri vprašanja

-
0

Facebook je za boj proti lažnim novicam (fake news) pripravil novo kampanjo. V obliki unikatnih oglasov se bodo pokazala tri vprašanja, namenjena spodbujanju razmisleka o prebranih vsebinah. Ta tri vprašanja, ki naj bi pomagala odkriti lažne novice, so:

  1. Od kod prihaja? Če ni vira, ga poiščite.
  2. Kaj manjka? Pridobite celotno zgodbo in ne samo naslova.
  3. Kako se počutijo? Ljudje, ki ustvarjajo lažne novice, vas poskušajo manipulirati

Kampanja se bo najprej prikazovala le določenim ljudem v Evropi, Združenem kraljestvu in državah na Bližnjem vzhodu, Afriki in Turčiji. Da lahko ocenijo, koliko bodo te kampanje učinkovite pri pomoči ljudem, kako bolje razumeti, čemu zaupati, jim bodo sledili z vprašalniki, ki bodo ljudi spraševali, kaj so se naučili. Te informacije jim naj bi pomagale ustvariti dodatne pobude o medijskem opismenjevanju v prihodnosti.

Ta kampanja neposredno sledi posodobitvi obvestil o vsebini iz preteklega tedna, ki opozarjajo ljudi, ko je članek iz novic, ki ga želijo deliti, starejši od 90 dni. Posodobitve tega tipa so namenjene zagotavljanju tistih vsebin, ki jih ljudje potrebujejo, da lahko sprejemajo utemeljene odločitve o tem, kaj bodo posredovali drugim na Facebooku.

»Ljudem želimo nuditi orodja, da lahko sprejemajo utemeljene odločitve o informacijah, ki jih berejo na spletu in o virih, od koder informacije črpajo. Da podpremo to naše prizadevanje, bo v prihodnjih tednih potekala nova kampanja v državah na območju Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike, ki bo izobraževala ljudi, kako prepoznati potencialne lažne novice.« so zapisali v sporočilo za javnost.

Ljubljanski muzeji in galerije z odlično ponudbo: z eno vstopnico v kar 11 muzejev!

Mija Ivančič
-
0

Slovenski muzeji in galerije so »skriti« biser, ki ga premalokrat odkrivamo. Ne zavedamo se, da imamo bisere svetovne umetnosti prav pred vrati. In ta vrata letos poleti na široko odpira kar 11 ljubljanskih muzejev in galerij – z enotno vstopnico!

Vstopnica znaša pičlih 8 evrov za individualno vstopnico in samo 16 evrov za družinsko, akcija pa velja od 1. julija vse do 30. avgusta. Vsak muzej oz. galerija je izpostavil po en eksponat svetovnega slovesa, ki si ga boš lahko ogledal, brez da bi potoval v tujino. Akcija je nastala iz navdušenja nad množičnim obiskom letošnje poletne muzejske noči, organizatorji pa upajo, da bo akcija tudi spodbudila več lokalnih turistov za obisk ljubljanskih muzejev in galerij.

V projektu sodelujejo Mednarodni grafični likovni center, Moderna galerija, Mestni muzej Ljubljana, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej in Slovenski šolski muzej.

Narodna galerija
Narodna galerija

V Narodnem muzeju Slovenije si bo mogoče ogledati neandertalčevo piščal iz Divjih bab, ki je najstarejše glasbilo na svetu – ima namreč kar 60 tisoč let! V MGLC so razstavljena dela kiparja Stojana Batiča iz petdesetih let ter mednarodni grafični bienale. V Narodni galeriji je vredna ogleda zbirka slovenskega impresionizma, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa je nepozaben performans Marine Abramović, ki je galeriji podarila enega svojih radikalnejših performansov Ritem 0. Moderna galerija pa izpostavlja dela Zorana Mušiča in njegov cikel Nismo poslednji, ki temelji na izkušnji koncentracijskega taborišča. Muzej novejše zgodovine Slovenije hrani stroj Enigma, Kiosk K67 pa ima na razstavi najstarejše leseno kolo z osjo na svetu. V Prirodoslovnem muzeju si je vredno ogledati Leonoro, ki je najdba več kot 13 metrov dolgega trupla mlade samice brazdastega kita, v Slovenskem etnografskem muzeju pa si boš lahko ogledal obredno pipo miru, ki jo je misijonar Friderik Baraga v 19. stoletju prinesel z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. V Gledališkem muzeju bo predstavljen koncept Škofjeloškega pasijona, nazadnje pa boš lahko v Slovenskem šolskem muzeju podoživel šolo, kot so jo doživeli naše babice in dedki.

Narodna galerija
Narodna galerija

Tvojih 5 minut kulture je zdaj. Kaj še čakaš?

Spoznaj izgubljeni kontinent Zealandije

Alen Krapež
-
0

Zemeljska skrivnostna osma celina se ne pojavlja na večini običajnih zemljevidov. To pa zato, ker je skoraj 95 % njene kopenske mase potopljene pod Tihi ocean.

Zealandija – ali Te Riu-a-Māui, kot se imenuje v avtohtonem jeziku Māori – je celina velika 5 milijonov kvadratnih kilometrov. Leži vzhodno od Avstralije, pod sodobno Novo Zelandijo. Znanstveniki so v 90. letih prejšnjega stoletja odkrili razpršeno podvodno maso, nato pa ji dali formalni status celine. Kljub temu »izgubljena celina« zaradi svoje atlantske geografije ostaja večinoma neznana in slabo raziskana.

Osma celina Zemlje je 94 % pod vodo in 100 % osupljiva

Zdaj GNS Science – organizacija za raziskovanje in svetovanje na področju geohazarda, ki je v lasti novozelandske vlade – upa, da bo Zealandijo predstavljala z naborom novih zemljevidov in interaktivnih orodij, ki bodo izgubili celino v izjemno podrobnostih.

»Naredili smo te zemljevide, da bi zagotovili natančno, popolno in ažurno sliko geologije Nove Zealandije in območja jugozahodnega Tihega oceana – boljše, kot smo jih imeli doslej,« je Nick Mortimer, geolog in glavni avtor knjige zemljevidi, zapisal v izjavi. »Njihova vrednost je, da zagotavljajo svež kontekst, v katerem lahko razložijo in razumejo nastavitev novozelandskih vulkanov, meje plošč in sedimentnih bazenov.«

zealandija
Tektonska karta, ki prikazuje starost in vrsto kamnine pod Zelandijo.

Novi zemljevidi razkrivajo Zealandijsko batimetrijo (obliko oceanskega dna) in tudi njeno tektonsko zgodovino, ki prikazujeta, kako sta vulkanizem in tektonsko gibanje oblikovala celino v milijonih let. Podatke za batimetrično karto je zagotovil projekt Seabed2030 – svetovno prizadevanje za preslikavo celotnega oceanskega dna do leta 2030 (projekt je približno 20 % končan).

Skupina je objavila tudi interaktivne različice obeh zemljevidov na novi spletni strani Zealandije. Preživite nekaj minut, ko kliknete hiper podrobne slike – in ko vas kdo vpraša, kaj počnete, jim preprosto povejte, da »odkrivate izgubljeno celino Zemlje.«

Znaš brati prehranske deklaracije?

Pia Prelec Poljanšek
-
0

Študentski boni so gotovo ena izmed najboljših ugodnosti za študente pri nas. Na ta način prihraniš denar in čas, a imaš ob tem bolj malo vpogleda v to, kaj vse dobiš in poješ v eni gobovi juhi. Nekaj več ti je lahko jasno od leta 2014 dalje, ko je postalo navajanje alergenov tudi obveznost ponudnikov prehrane. Najbolj pa veš, kaj ješ, ko si skuhaš sam. Takrat se verjetno ne podajaš ravno na Master Chef doživetje, vsaj ne vsakič. Prav ti pridejo predvsem vnaprej pripravljene jedi ali vsaj že malo obdelana živila – za vmesne prigrizke, nagrade po napornih izpitih in dneve, ko potrebuješ krvni »cuker boost«. Toda znaš brati deklaracije in veš, kaj kupuješ?

Pica, oujeah.
Pica, oujeah.
  • Po splošnih priporočilih naj bi maščobe predstavljale med 20 in 35 % celotne dnevne energijske vrednosti živil, ki jih zaužiješ. Nasičene maščobe naj ne bi predstavljale več kot 7 %, transmaščobe ne več kot 1 %. Svojo osnovno metabolno porabo (bazalni metabolizem) si lahko izračunaš takole: ženske = 655 + (9,6 x teža v kg) + (1,8 x višina v cm) – (4,7 x starost v letih) oziroma moški = 66 + (13,7 x teža v kg) + (5 x višina v cm) – (6,8 x starost v letih).
  • Seštevek vrednosti sladkorja, škroba in prehranskih vlaknin predstavlja skupno vrednost ogljikovih hidratov. Po splošnih priporočilih naj bi povprečen odrasel človek, ki dnevno zaužije 2000 kcal, z ogljikovimi hidrati pokril med 45 in 65 % vseh energijskih potreb.
  • Sestavine v živilih si na deklaraciji sledijo v zaporedju po deležih v celotni sestavi. To pomeni, da večji, kot je delež določene sestavine v živilu, prej se ta pojavi na spisku. Osredotoči se predvsem na prve 3–4 navedene.
  • Navedene vrednosti na 100 g živila ne predstavljajo nujno tudi velikosti porcije tega živila, zato pred nakupom preveri, kakšno količino tega živila sploh potrebuješ.
  • Pazi pri aditivih z oznako E in se pozanimaj, katerim se je dobro izogibati. Več informacij o tem in druge koristne nasvete najdeš tudi na portalu veskajjes.si.

Osnovna usmerila pri branju prehranskih deklaracij

Usmeritve za preverjanje primernosti prehranskega profila posameznega živila glede na navedbe na deklaraciji. Vir: www.veskajjes.si
Usmeritve za preverjanje primernosti prehranskega profila posameznega živila glede na navedbe na deklaraciji. Vir: veskajjes.si

5 idej za izlet po Sloveniji – reke

Saša Vesel
-
0

Letos bo očitno (bolj kot vsako leto poprej) aktualen domač turizem. Prav je, da poznamo svojo deželico in njene mnoge bisere. Če poznaš že vsak kotiček slovenske obale in če si osvojil že skoraj vse slovenske vrhove, je morda ravno letos pravi čas, da spoznaš še zeleno-modre lepotice, ki se prelivajo čez našo državo.

Kolpa

Reka Kolpa se vije po dobršnem delu slovensko-hrvaške meje. Spada v Krajinski park Kolpa skupaj s 16 naravnimi in 41 kulturnimi spomeniki. Na Kolpi lahko preštejemo nekaj deset jezov, ki pričajo o mlinarjih in kovačih, ki so sobivali z njo. Kolpa je čista in relativno topla reka, kar jo uvršča na seznam najbolj turistično obiskanih slovenskih rek.

Reka Kolpa predstavlja dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam, turistom pa ponuja športno-rekreativne aktivnosti. Po reki se lahko zapelješ s čolnom, kanujem ali raftom. Kolpa je raj za ribiče, plavalce in pohodnike.

Kolpa
foto: belakrajina.si

Sava Bohinjka

Sava Bohinjka je eden izmed povirnih krakov reke Save. Del reke spada pod Triglavski narodni park. Povirno območje spada med najbolj namočene predele Slovenije.

Na poti Save Bohinjke najdemo veliko slovenskih naravnih in kulturnih znamenitosti, med katerimi so slap Savica, Bohinjsko jezero, kamp Danica, Soteški slapovi, Hemin plavž.

Reka redko preseže 20 °C, zato je primerna le za pogumne plavalce. ? Lahko se odločiš za rafting, muharjenje, ali pa za izlet s kanujem.

Sava Bohinjka
foto: bohinj.si

Mura

Reka Mura spada v območje Nature 2000. Je največja reka, ki loči Prekmurje od Prlekije. Njena posebnost je, da ne izvira, niti se ne izliva na območju Slovenije. Ima mnoge mrtve rokave, za katere je značilna enormna biotska raznovrstnost. Ob reki in v njej je še vedno moč videti ogrožene rastlinske in živalske vrste, kot so vrste ptic, rib in dvoživk. Prebivalci murinega območja so tudi kačji pastirji, metulji, hrošči in pajki.

Ker je Mura precej muhasta reka, so bili tamkajšnji domačini prisiljeni uravnavati bregove, da bi s tem preprečili spreminjanje strug. Tako se je razvil poklic büjraš. Obvezno obišči njihov muzej na otoku ljubezni pri plavajočem mlinu na Muri blizu vasi Ižakovci.

Mura
foto: Luka Božič

Krka

Dolenjska lepotica izvira v istoimenski vasi Krka. Velja za zelo čisto in mirno reko. Krka je druga najdaljša reka, ki teče samo po Sloveniji. Ima številne pritoke in podzemne izvire.

Krka je poleti najnižja, najbolj vodnata pa v zimskem obdobju, ko se vanjo izlivajo okoliške padavine. Značilna so slapišča in rečni otočki. Na enemu izmed njih stoji znameniti grad Otočec. Odločiš se lahko za čolnarjenje ali supanje. Na voljo so tudi vožnje s kanuji in športni ribolov.

Krka predstavlja raj za kopalce, pohodnike in zgodovinske navdušence. Porečje velja za deželo gradov, eden izmed najlepših je grad Žužemberk. Krka krasi tudi dolenjsko prestolnico Novo mesto, kjer se lahko sprehodiš po Kettejevem drevoredu. Če boš že na dolenjskem pa si ne pozabi ogledati tudi Kostanjevice na Krki, ki stoji na umetnem rečnem otoku.

Krka
foto: lepote-slovenije.si

Soča

Smaragdna reka Soča skrivnostno izvira pod Trento. Si si ogledal film Zgodbe iz Narnije: Princ Kaspijan? Pa veš, da so bili določeni prizori posneti ravno ob tej čudoviti alpski reki?

Če iščeš kraj s širokim naborom športnih aktivnosti, si to našel. Soča se ponaša z bogatim športnim turizmom. Najbolj priljubljen je rafting, ne pozabimo na spuste s kajaki, rečnimi bobi in supi.

Za pohodnike je zanimiv ogled številnih naravnih znamenitosti: izvir, Velika in Mala korita Soče, sotočje z reko Tolminko ter akumulacijsko jezero Most na Soči.

Soča
foto: David Štulc Zornik
1...1.1801.1811.182...2.161Stran 1.181 od 2.161