V Belgiji bodo bari imeli »pomagalne urice«

0

Vsi poznamo vesele urice oziroma nekaterim bolj znane kot »happy hours«. To je časovno obdobje v kavarniški oziroma gostilniški kulturi, ko dobiš dve pijači za ceno ene. Tudi mnogo slovenskih barov se poslužuje te ideje, v upanju, da bodo tako privabili čim več gostov.

GIF: obiskovalec puba nazdravi kameri

V času razsajanja koronavirusa in ostrih ukrepov za zajezitev epidemije je mnogo barov močno nastradalo in marsikateri lokal je zaprl svoja vrata za vedno. Belgijci so zato, da rešijo svoje najljubše bare, kavarne in lokale stopili v akcijo

GIF zastave na kateri piše We're all in this together

Uvedli bi  »pomagalne urice«, s katerimi želijo rešiti lokalne gostince. Tako bodo namesto dveh pijač za ceno ene prostovoljno plačali dvojno za eno pijačo. Najboljši del tega pa je, da se gost sam odloči, kdaj bo plačal dvojno. Ko si bodo gostinci finančno opomogli, bodo na vrsto spet prišle vesele urice.

GIF: izrezek iz filma. Lik reče natakarju: Pravzaprav, naj bo dvojni...

Belgijski bari so 8. junija prvič po karanteni odprli svoja vrata. Kljub sprostitvi karantene pa morajo tako kot pri nas imeti stroga pravila distanciranja.

Dolores Kores postala nova v.d. direktorica Urada RS za mladino

0

Na 19. redni seji vlade, ki je potekala 4. junija, je vlada sprejela odločbo, da se Tina Kampla razreši s položaja direktorja Urada Republike Slovenije za mladino. Njegovo mesto je kot vršilka dolžnosti prevzela mag. Dolores Kores.

Urad za mladino je posvečen interesom mladinskega sektorja in dela. Skrbi za sprejemanje ukrepov, ki urejajo položaj mladih v Sloveniji. Ureja potrebe in interese mladih, deluje pa že od leta 1991, in sicer kot organ v sestavi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Poslušaj mladino.

Skrbi za mladinske politike, zagotavlja finančno podporo mladinskim programom in pa tudi spodbuja raziskovalno delo na področju mladine. Zelo pomembna je tudi njegova dejavnost na področju urejanja položaja mladih, npr. pri zasvojenosti in socialni izključenosti.

Mag. Dolores Kores je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, magistrirala na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Prav tako ima opravljen MBA študij na Poslovni šoli IEDC na Bledu.

Mladi nismo problem, mi smo rešitev.

Ima več izkušenj z delom z mladimi. Med leti 2005 in 2010 je namreč vodila več evropskih projektov na področju zaposlovanja ranljivih skupin, med katere spadajo tudi mladi. Prav tako je aktivno sodelovala v mladinskih organizacijah.

Delovala je tudi na področju socialnega podjetništva in bila direktorica prve turistične agencije v Sloveniji, ki je specializirana za razvoj turističnih storitev za invalide. Leta 2019 pa je prevzela vodenje Zavoda za šport, kulturo, turizem in mladino Novo mesto.

6 pogostih mitov o vinu: katero vino h kateri jedi, pri kateri temperaturi ga postreči …

0

Vsi smo že slišali za tako imenovana pravila o vinu, ampak ali so ta resnična? Za vas smo pripravili nekaj dejstev, ki vas bodo morda presenetila.

Rdeče vino z mesom, belo pa z ribo. Mit ali resnica?

Zlati Grič Modri pinot suhoGre za mit. Vina so veliko bolj raznolika kot le rdeče in belo in pomembna je tudi sama priprava hrane. Če na primer pripravite pečeno tuno s koriandrom na posteljici rukole, lahko ob tem z lahkoto postrežete lahek modri pinot Zlatega griča, ne morete pa izbrati kakšnega caberneta.

Rdeče vino se postreže na sobni temperaturi, belo pa mora biti ohlajeno. Mit ali resnica?

Sobna temperatura je zelo relativen pojem in resnično ni vedno najboljša in pravilna določitev. Pravilni termin bi bil: temperatura kleti, ki je v primeru Slovenije vedno bolj ugodna kot sobna – sploh to velja za poletne dni. Lahko naredite preprost test: natočite si kozarec vina ohlajenega na primerno temperaturo, ki je napisana na etiketi vina, hkrati pa poskusite še isto vino na sobni temperaturi. Prepričani smo, da vas bo bolj navdušil prvi izbor. Res pa je, da velja med vinskimi poznavalci neko splošno pravilo, da se rdeče vino streže nekje na 13 stopinjah Celzija, belo pa na 7-8.

Sladko vino se streže k sladicam. Mit ali resnica?

Portno vino in čokolada skupaj sta dokaz za obstoj nadzemeljskega. To pa ne pomeni, da se vsa desertna vina dobro ujemajo z vsemi sladicami. Nekatere sladice so narejene s toliko sladkorja, da je tega enostavno preveč. Nekateri celo menijo, da so sladka vina najbolje servirana s sirom ali kot sladica sama.

Blendirana vina niso tako dobra kot klasična vina iz ene sorte grozdja. Mit ali resnica?

Marsikatera vina, ki se prodajajo kot ena sorta, kot so merlot ali modri pino, so dejansko mešanice. V resnici niti ne potrebujemo 100 % enotne sorte, da lahko pridobimo nek naziv, navadno je ta številka med 85 % in 95 %. Nekatere sorte potrebujejo mešanje, druge spet ne.

Vino zaprto s pluto je boljše. Mit ali resnica?

Da in ne. Iz samega načina zapiranja vina je kar nekaj izzivov, pluta na primer prinaša možnost razvoja različnih težav za vino in lahko vpliva na sam okus vina. Ta pomanjkljivost ni mogoča v vinih, ki so stekleničena pod pokrovčkom. Obstajajo primeri izjemno dragih, staranih vin, katerih cene dosegajo tudi več sto evrov, pa so bila pokvarjena. Obstaja veliko odličnih vin s pokrovčkom, kot na primer večkrat nagrajena vina Vinske kleti Zlati grič.

Vino z leti pridobiva na okusu. Mit ali resnica?

Verjetno najpogostejša napaka. Manj kot 1 % vina, proizvedenega po vsem svetu, je namenjeno starosti več kot pet let. Večina vin ne sme stati v steklenici več kot eno leto ali dve.

Kako so nekatere rastline postale mesojede

1

Pred približno 70 milijoni let, ko so dinozavri pohajkovali po Zemlji, je genetska anomalija nekaterim rastlinam omogočila, da so se spremenile v mesojede. Nova raziskava je pokazala, da je bilo to deloma narejeno s prikritim trikom: preurejanje genov namenjenih koreninam in listom za črpanje hranil za lovljenje živih živali.

Ta korak je eden od treh, za katerega so ne mesojede rastline potrebovale več deset milijonov let, da so se lahko spremenile v lačne mesojedce, so povedali raziskovalci.

Sprememba prehranjevanja z mesom je tem rastlinam prinesla številne prednosti. V resnici so mesojede rastline obrnile srečo na svojo stran, ko so lahko zajele in zaužile živalski plen, bogat s hranili. To jim namreč omogoča, da uspevajo tudi v območjih z osiromašeno zemljo, so zapisali raziskovalci v študiji, objavljeni v reviji Current Biology.

Mesojede rastline so eni najboljših lovcev v naravi

Da bi raziskali, kako so se razvijale mesojede rastline, je mednarodna skupina botanikov in biologov pod vodstvom izrednega profesorja Jörga Schultza z univerze v Würzburgu v Nemčiji primerjala genome in anatomijo treh sodobnih rastlin, ki jedo meso.

Obstaja na stotine mesojedih rastlinskih vrst, vendar so se raziskovalci odločili pogledati tri sorodne rastline, ki jedo žuželke, vse člane družine Droseraceae. Vse tri te rastline uporabljajo gibanje za lovljenje plena.

Ena rastlina je vsem znana Venerina muholovka (Dionaea muscipula). Domačinka iz mokrišč, ki je vplivala tudi na ustvarjalce Pokémonov, nastopala v različnih karikaturah in celo navdihnila predstavo na Broadwayu. Tesno povezana vodna rastlina vodno kolesje (Aldrovanda vesiculosa) zavzema vode skoraj vseh celin. Ima vrteče podvodne lopute, ki se hitro zategnejo okoli nič hudega slutečih morskih živali. Tretja raziskana rastlina, lepa, a smrtonosna rastlina žličasta rosika (Drosera spatulata), je pogosta v Avstraliji. Plen zvabi s sladkostjo, potem pa zavije lepljiv trak okoli svojega ulova.

4 DEADLY Carnivorous Plants

Trije evolucijski koraki od nedolžne rastlinice do mesojedega lovca

Prvi korak:

Po analizi teh rastlin je ekipa odkrila proces treh korakov od rastline do mesojedca. Prvič, pred približno 70 milijoni let je zgodnji ne mesojedi prednik treh sodobnih rastlinskih mesojedcev doživel podvajanje celotnega genoma in ustvaril kopijo celotne DNK ali genoma. To podvajanje je sprostilo eno od kopij genov listov in korenin, da so se lahko razširile, kar jim je omogočilo, da služijo drugim funkcijam. Nekateri listni geni so se razvili v gene za pasti, medtem ko so mesojede prehranjevalne in absorpcijske procese vodili geni, ki bi sicer služili koreninam, ki iščejo hranila iz zemlje.

Drugi korak:

Drugi korak na poti se je zgodil, ko so rastline začele prejemati nova hranila iz plena. Takrat tradicionalni listi in korenine niso bili več potrebni. Mnogi geni, ki niso bili vključeni v mesojedo prehrano, so začeli izginjati. Na primer, sadike vodnih rastlin vodnega kolesa pridobijo zgodnje proto-korenine, ki pa propadejo. To je edini ostanek koreninskega sistema. Zaradi izgube tega gena in nekaterih drugih, so te tri rastline gensko najrevnejše rastline, ki so jih do sedaj sekvencirali.

Tretji korak:

V tretjem koraku preobrazbe v mesojede so rastline doživele evolucijske spremembe, značilne za njihovo okolje. Raziskovalci so ugotovili, da so se korenine in listi razvili tako, da so postali specifični za posamezne pasti. Geni za korenine, ki so bili nekoč uporabljeni za iskanje in vsrkanje hranil iz zemlje, so se razvili za ustvarjanje encimov, potrebnih za prebavo in absorpcijo hranil iz plena. Geni, ki so jih nekoč uporabljali v žlezah, ki izločajo nektar za privabljanje žuželk opraševalk, so bile nadgrajene v pasti, kjer proizvajajo snovi za privabljanje plena.

Večina rastlin z listi in koreninami vsebuje material, potreben, da postane mesojeda. Raziskovalci so zapisali, da postopek v treh korakih, ki ga je razkrila nova študija, kaže, kako so se sčasoma starodavne »ne mesojede rastline razvile v najbolj spretne zelene lovce na planetu.«

Killing Eve: serija, ki je ne moreš nehati gledati

0

Killing Eve je britanska serija, katere žanr tiči nekje med črno komedijo in dramo. Spremlja Eve Polastri (Sandra Oh), preiskovalko britanske MI6, ki lovi psihopatsko poklicno morilko Villanelle (Jodie Comer). Nadaljevanka temelji na seriji romanov Lukea Jenningsa. Glavni pisec za prvo sezono (2018) je bila Phoebe Waller-Bridge, avtorica in glavna igralka v fantastični seriji Fleabag, drugo sezono je prevzela Emerald Fennell, tretjo Suzanne Heathcote, četrto (ki šele pride) pa Laura Neal.

Eve Polastri dela za British intelligence, kjer se začnejo ukvarjati s skrivnostnimi, na videz nepovezanimi umori, ki so profesionalno izvedeni. Eve začne delati za ruski oddelek na MI6, ki ga vodi Carolyn Martens (Fiona Shaw). Postane tako rekoč obsedena s poklicno morilko ruskega rodu Villanelle, ki je z Eve obsedena v enaki meri. Eve s sodelavci poskuša ugotoviti, kdo so the Twelve, za katere naj bi ubijala Villanelle. Nadure in neprestana nevarnost Eve povzročata probleme v zasebnem življenju, predvsem v zakonu z možem Nikom (Owen McDonnell). Postopoma se začnejo brisati meje med tem, kaj je prav in kaj narobe, kdo je sovražnik in kdo prijatelj.

Killing Eve ne odlikuje zgolj fenomenalna igralska zasedba, temveč tudi neprestana mednarodnost. Serija je res britanska, a britanski naglas je v njej slišati manj kot polovico časa, saj veliko junakov izhaja od drugod, predvsem iz Rusije. Umori in preiskovanja se odvijajo po Evropi in Rusiji, predvsem v znanih mestih, kot so Berlin, Rim, Moskva, Amsterdam, Pariz, Barcelona, London in Oxford. V seriji se sicer večkrat sliši ruščino, a igralci likov, ki naj bi bili Rusi, to niso, zaradi česar med seboj večinoma govorijo angleško. Razlog za to naj bi bil to, da Villanelle ne mara uporabljati svojega maternega jezika: pogovori med njo in Konstantinom (Kim Bodnia), ki je zanjo odgovoren, so tako vedno v angleščini. To še nekako gre, a angleška konverzacija med Konstantinom in njegovo hčero Irino je morda že malo pretirana.

Še en odličen element serije je smisel za modo, ki ga ima Villanelle. Ne glede na to, ali je na morilskem pohodu, na sprehodu po mestu ali pa se valja po postelji, je vedno čudovito oblečena. Njen stil je zelo raznolik, barvit in velikokrat ekstravaganten. Villanelle obožuje lepa stanovanja ter luksuzna oblačila, čevlje in parfume. Je zelo inteligentna in nadarjena za jezike in naglase. Poklicna morilka, katere pravo ime je Oksana Astankova, ima tudi zanimivo osebnost: je zabavna, direktna in sarkastična, predvsem pa neverjetno karizmatična. Kljub temu, da je umorila mnogo ljudi, je v njej nekaj simpatičnega, čemur se Eve ne more upreti, gledalec pa tudi ne. Na Villanelle je težko gledati kot na negativca.

Killing Eve je bila zelo dobro sprejeta tako v Združenem kraljestvu kot v ZDA. Pohvaljena sta bila tako scenarij kot igra glavnih igralk Sandre Oh, znane predvsem iz zdravniške serije Grey's Anatomy (Talenti v belem), in Jodie Comer. Serija je prejela nagrado Peabody in BAFTO za najboljšo televizijsko dramo, medtem ko sta igralki Oh in Comer prejeli več nagrad za najboljšo igralko, Fiona Shaw pa za najboljšo stransko igralko.

Komentar: Nastopaški aktivizem oziroma zakaj tvoja objava na Instagramu ne pomaga nikomur

0

Aktivizem je trud promoviranja, oviranja, usmerjanja in vmešavanja v socialne, politične, ekonomske in okolijske reforme z željo po spremembi v družbi. Aktivizem obsega vse od pisanja pisem in člankov, volitve političnih predstavnikov, bojkotiranja podjetij pa do demonstracij in različnih stavk.

V času razvoja tehnologije in socialnih omrežij se je razvila nova oblika aktivizma, ki jo lahko poimenujemo internetni aktivizem. Gre za uporabo tehnologije za širjenje informacij glede protestov, izobraževanje ljudi, globalno sodelovanje, zbiranje denarja in grajenja novih skupnosti. A internet kljub mnogim pozitivnim funkcijam, s seboj prinese tudi slabosti – ena od teh je nastopaški aktivizem.

Kaj sploh je nastopaški aktivizem?

Gre za aktivizem, katerega glaven namen ni sprememba v družbi in pomoč namenu, temveč dvig socialnega kapitala osebe. Povezan je z lenobnim aktivizmom, kjer oseba minimalno (na primer z lajki in deljenjem objav) prispeva k cilju le za to, da si dvigne ego. Gre za majhna dejanja, ki ne storijo veliko, a osebi dajo občutek, da je pomagala.

Slika sodnika z napisom: Before we make a ruling, did enough people change their profile picture?

Oba pojma sta v uporabi že dolgo, a dobila sta veliko pozornosti zaradi protestov v spomin Georgeu Floydu, ki se trenutno odvijajo v Ameriki in tudi drugod po svetu. Zakaj pa je nastopaški aktivizem problematičen?

Nastopaški aktivizem NI aktivizem

Odličen primer nastopaškega aktivizma in tega, kako je neprimeren in celo škodljiv, je bila Instagram veriga, ki je bila posledica trenutnih protestov za prenehanje policijske brutalnosti nad temnopoltimi ljudmi. Dogodek #BlackOutTuesday, kjer so Instagram uporabniki po svetu objavljali črne kvadratke, je postal problematičen, ker (1) SAMO objavljanje slike ne naredi nič in (2) z uporabo #BlackLivesMatter ali drugih drugače uporabnih heštegov so le ti izgubili pomen. Ti heštegi so namenjeni pridobivanju informacij o protestih, donacijah in spremembah. Namesto tega so bili poplavljeni s črnimi kvadratki in nič informacijami.

Da se ustavim še ob dejstvu, da SAMO objavljanje slike ne naredi nič, prav tako ne pomagajo kratke omembe na storyijih in objavljanje citatov. To ni aktivizem, je le pihanje na lastni ego, a to ne pomeni, da se iz svojih napak ne moreš učiti in se izboljšati, da postaneš pravi aktivist.

Kako biti pravi aktivist?

Čeprav kritiziram objavo slik, v njih vidim tudi dobro, a s pomembno spremembo. Izobrazi se, ne le slepo slediti temu, kar delajo vsi. Preveri koristnost tvoje objave, pridobi več informacij in jih v opisu deli. Podpisuj peticije, deli jih, izobražuj prijatelje in družino in če lahko, prispevaj finančno. Poti do koristnega aktivizma je veliko in vsaka je boljša od nepremišljene in mogoče ignorantne objave.

Če se spet navežem na trenutne proteste, lahko poudarim zavezništvo. Kot bela ženska, ki ne živi v Ameriki, občutkov strahu in opresije, ki jih čutijo oni, nikoli ne bom zares razumela. To pa ne pomeni, da moram biti tiho. Izobražujmo se, sodelujmo in poskušajmo razumeti, da čeprav se ne dogaja nam, se dogaja in tega je dovolj.

A vendar …

Moj namen zagotovo ni spodbujanje strahu in minimaliziranje truda ljudi, ki pomagajo iz sicer pravih razlogov, pa četudi nekateri mogoče na napačen način. To ne pomeni, da je vsaka objava nastopaška, s tem člankom želim le spodbuditi izobraževanje, razmišljanje o družbenih problemih in opozoriti na napake, da se le te lahko odpravijo.

V vsakem primeru je najslabše biti tiho. Po besedah Martina Luthra Kinga mlajšega »Na koncu se ne bomo spominjali besed naših sovražnikov, ampak tišine naših prijateljev.«

Viva la revolución protestni znak

O študiju na FDV iz prve roke

V tokratni epizodi sta Tajda in Sabina podelili nekaj dosedanjih študijskih izkušenj na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Tajda študira na smeri Komunikologija – tržno komuniciranje in odnosi z javnostmi na podpiplomski stopnji, Sabina pa novinarstvo na dodiplomski stopnji. Oddaja je polna nasvetov, s katerimi želita svojim mlajšim študijskim kolegom in vsem, ki se za to še odločate, olajšati pot do zaključka študija.

Kako sta vedeli, da je prav ta študij in študijska smer prava zanju? Sabina se je lotila prave male raziskave in na koncu ugotovila, da novinarstvo zajema različna področja, ki jo zanimajo. Tajda pa se je najprej spogledovala z drugo fakulteto. Kako to, da se je nato odločila za študij Komunikologije? Sabina nam je zaupala tudi, da so bili nekateri znanci malce razočarani. Zakaj, izveš v podcastu.

Kaj pa urnik, kako jima uspe šofirati med študijskimi obveznostmi in prostim časom? Morata biti prisotni na vseh predavanjih? So samo predavanja dovolj? Kdo je najbolj tečen profesor in kateri izpit je najtežji? Se lahko zaneseš na tutorje?

Ob koncu sta povedali še, kaj bi izbrali, če bi se še enkrat vpisali na študij. Pa bi obe izbrali drug študij?

Na vse to in še več ti bosta odgovorili v dobrih devetnajstih minutah!

Prijetno poslušanje in z besedo na dan v komentarjih! Tvoje mnenje, želje in ideje za bodoče avdio oddaje so zlata vredne! #gold #gold #gold #hvala

Ideje, predloge ali želje po sodelovanju v naših avdio oddajah lahko posreduješ tudi na: marketing@nevtron.eu.

The Last Dance: serija, ki odpira številne polemike

0

Dokumentarna serija The Last Dance (Zadnji ples, op. a.), ki si jo lahko ogledaš na Netflixu, v desetih delih prikazuje zlato obdobje ene najuspešnejših športnih franšiz v zgodovini – košarkarske ekipe Chicago Bulls. Zadnji ples je bil deležen zelo visokih ocen. Na IMDb-ju je ocenjen na 9,3, Rotten Tomatoes pa mu je na Tomatometru dal 96 odstotkov. A vsi nad prikazanim le niso tako navdušeni.

Serija se v večini posveča zadnji šampionski sezoni Chicago Bullsov (1997/1998), a obenem pokriva celotno obdobje velikega Michaela Jordana v dresu bikov (1984–1998). Po mnenju večine najboljši košarkar vseh časov je pri produkciji deloval kot eden od urednikov in je poleg tedanjega trenerja Phila Jacksona edini, ki se pojavi v prav vseh delih.

Trenja znotraj ekipe, ki jih v slabem desetletju in pol ni bilo malo, so v prvi vrsti prikazana skozi Jordanovo prizmo. In prav tu tiči velika težava. Kako naj dokumentarna serija zares pokaže objektivno resnico, če je v številnih primerih prikazana zgolj ena plat zgodbe?

Pippen ne bi sodeloval

Številni Zadnjemu plesu očitajo predvsem, da se je bolj kot prikazu dogajanja znotraj legendarne ekipe posvečal utrjevanju kulta Michaela Jordana. Njegova bivša soigralca Scottie Pippen in Horace Grant sta v medijih to tudi odkrito izrazila. Pippen je celo dejal, da v seriji ne bi sodeloval, če bi vedel, kakšna bo njena končna verzija.

Horace Grant in Michael Jordan
Horace Grant (številka 54) ne razume, zakaj si ga Jordan izbral kot krivca. Vir: sbnation.com

Grant je bil na drugi strani z Jordanove strani označen za krivca, da so nekatere informacije iz garderobe Chicago Bullsov prišle do novinarja Sama Smitha, ki je leta 1992 napisal knjigo The Jordan Rules, v kateri je MJ prikazan v bistveno bolj negativni luči.

»Ne razumem njegove poteze. Če do mene goji kakršnokoli zamero, bi mi lahko to povedal kot moški. Lahko bi se pogovorila in to uredila na normalen način. Namesto tega pa to drži v sebi in nato širi laži pred kamero,« je bil za ESPN besen Grant.

Ta je sicer priznal, da s Smithom še danes goji prijateljske vezi, a da za nič na svetu ne bi izdal ekipnih skrivnosti. Dodal je še, da je imel Smith pri pisanju knjige vsaj dva vira informacij, zato ne razume, zakaj se je Jordan odločil okriviti zgolj njega.

Kdo je izločil Thomasa?

Veliko prahu je dvignila peta epizoda, ki delno govori o ameriškem »Dream Teamu« z olimpijskih iger v Barceloni leta 1992. V ekipi samih zvezdnikov je manjkal tedaj eden najboljših organizatorjev igre Isiah Thomas, ki pa je bil med drugimi igralci v ligi NBA vse prej kot priljubljen.

Jordan pove, da sam ni imel nič pri odločitvi vodstva reprezentance, da Thomasa pusti doma. Odločitev naj bi sprejeli ostali člani ameriške dvanajsterice, ki je potovala v Barcelono, a to po navedbah številnih košarkarjev in novinarjev iz tistega časa ne drži.

Ameriški Dream Team iz leta 1992.
Ameriško sanjsko moštvo iz leta 1992, v katerem pa ni Isiaha Thomasa. Vir: USA Basketball

Jack McCallum, avtor knjižne uspešnice Dream Team, je podal drugačno zgodbo. »Jordan je že leta 1991 Rodu Thornu, odgovornemu za izbiro ameriške ekipe naslednje leto, dejal, da ne namerava nastopiti, če bo Isiah Thomas del ekipe,« piše v knjigi, ki podrobneje opisuje zvezdniško zasedbo iz leta 1992.

McCallumova zgodba je toliko bolj verjetna, ker sta imela Jordan in Thorn odličen medsebojni odnos. Prav Thorn je bil namreč tisti, ki je leta 1984 kot generalni direktor Chicago Bullsov Jordana pripeljal v ligo NBA.

Serija, ki ponuja bogat vpogled v zakulisje dinastije bikov, tako odpira tudi številna vprašanja o pristnosti Jordanovih izjav. Kakorkoli, če si ljubitelj košarke in športa nasploh, ti jo zagotovo priporočamo, čeprav se je težko izogniti misli, da si jo je Jordan v prvi vrsti zamislil kot odlično samopromocijo in so zato njene dokumentarne prvine postavljene na stranski tir.

Nagla rast priljubljenosti nosljivih naprav Huawei

0

Trg pametnih nosljivih naprav je v zadnjih nekaj letih v polnem razmahu in se je praktično razvil že v lastno polnopravno industrija. Glede na tržno raziskavo podjetja IDC iz leta 2019 število razposlanih nosljivih naprav strmo narašča, od vseh znamk pa največjo rast beleži podjetje Huawei. Huawei je odlično vstopil tudi v leto 2020, saj se je po tržnem deležu uvrstil med največje tri proizvajalce, hkrati pa je edini med izdelovalci pametnih ur, ki je v prvem četrtletju letošnjega leta zabeležil več kot stoodstotno rast.

Odlični dosežki so posledice Huaweivih prizadevanj na trgu nosljivih naprav, podjetje pa je oblikovalo tudi načrte, ki razkrivajo, v katero smer bo potekal njihov razvoj.

Proaktivno in optimistično usmerjeno upravljanje zdravje in telesnih vadb

Pametne ure so podobno zmogljive in opremljene z enakimi tehnologijami kot pametni telefoni, obenem pa služijo tudi kot modni dodatek. Tudi zato vse bolj postajajo podaljšek uporabnikovega telesa, v intimnem stiku z njim pa dajejo nov pomen naprednim načinom komunikacije, obdelave informacij in pametih funkcij zaznave. Nosljive naprave, med njimi pa najbolj pametne ure, so zato že postale drugi najbolj pomemben uporabnikov »zaslon«, takoj za zaslonom pametnega telefona.

V sodobnem svetu je vse bolj jasno zavedanje pomena vzdrževanja telesne pripravljenosti in zdravja. Telesna vadba je ključnega pomena za ohranjanje aktivnega življenjskega sloga, postaja pa tudi zabavnejša. Lotevate se je na različne načine, zaradi motivacijskih in sposobnosti spodbujanja pametnih nosljivih naprav. Ne beležijo pa le dejavnosti, temveč tudi zdravje, natančneje telesne znake, zaradi katerih pa je tudi vadba učinkovitejša.

V podjetju Huawei verjamejo, da je proaktiven pristop bistvenega pomena za učinkovito preventivno skrb za zdravje in nujen za spodbujanje dobrega počutja. Njihove nosljive naprave zato vključujejo sposobnosti beleženja športnih dejavnosti in vadb, spanja in prehranjevanja, obenem pa z intuitivnimi ocenami in analizami zbranih podatkov pripomorejo k ohranjanju fizičnega in psihičnega zdravja.

Da bi zadostili potrebam raznolikih uporabnikov, so tudi razširili nabor izdelkov. Trenutno imajo v ponudbi izdelke družine pametnih ur Huawei Watch GT 2, športnih zapestnic Huawei Band in pametne tehtnice s sposobnostjo beleženja telesnih maščob.

Edinstvena uporabniška izkušnja novih tehnologij

Dolga življenjska doba baterije in unikatne funkcije nosljivih naprav Huawei:

  • Pametne ure družine Huawei Watch GT 2 se ponašajo s kar dvotedensko življenjsko dobo baterije, ki na novo določa, česa so zmogljive. Pri prejšnjih generacijah je bila namreč značilna »lastnost« nujnost pogostega polnjenja. Zaradi daljše avtonomije so nosljive naprave zanesljivejše, dejavnosti in različne meritve pa lahko beležijo resnično ves čas.
  • Huaweieve nosljive naprave podpirajo merjenje ravni kisika v krvi (SpO2) na zapestju uporabnika in z osupljivo 90-odstotno natančnostjo. Kadarkoli in kjerkoli lahko preverite raven kisika, srčni utrip, stopnjo stresa in druge pomembne telesne znake, ne da bi za to morali obiskati strokovnjaka ali iti v strošek nakupa dragih naprav.

Procesor in lasten operacijski sistem za brezhibno delovanje:

  • Procesor Kirin A1 je namensko oblikovan za vgradnjo v nosljive naprave. Odlikuje ga visoko kohezivna heterogena zasnova, ki zagotavlja učinkovito sočasno delovanje procesorskih jeder, ustrezne zmogljivosti in izjemno energijsko učinkovitost. Poleg dolge življenjske dobe baterije procesor poskrbi tudi za pričakovano natančnost tipal za celovito beleženje fizične aktivnosti.
  • Družino naprav Huawei Watch GT 2 poganja lahek operacijski sistem LiteOS. Huawei ga je zasnoval za nosljive naprave in naprave interneta stvari, prav tako pa pripomore k daljši življenjski dobi baterije.
  • Pametne ure Huawei Watch GT 2 imajo tudi drugo generacijo algoritma za varčevanje z energijo, ki usklajeno deluje s procesorjem Kirin A1 in operacijskim sistemom LiteOS.
  • Tehnologija Huawei TruSeen nenehno in natančno spremlja srčni utrip z optičnim tipalom na zapestju uporabnika. Vključuje inovativen algoritem nevronske mreže ruskega raziskovalnega središča za optimizacijo signala. Ta je sposoben prepoznati posamezne faze spanja in jih analizirati z izjemno natančnostjo. Tehnologija Huawei TruRelax pa obenem omogoča natančno spremljanje stresa in prav tako pomembno prispeva k skrbi za zdravje.

Razvoj lokalnih inovacij v okviru globalne vrednostne verige:

  • Huawei je po svetu ustanovil raziskovalna središča od katerih jih je deset usmerjenih v raziskave in razvoj s področja nosljivih naprav. Središča imajo dostop do najbolj dragocenih in izvirnih virov panoge, inovacije pa razvijajo z mislimi na lokalnega uporabnika, pri tem pa imajo koristi globalne verige vrednosti.
  • V kitajskih mestih Šenzen in Šjan je Huawei zgradil specializirana laboratorija za raziskave s področja zdravja in beleženja življenja. Oblikovane imata celovite standardne postopke raziskav in razvoja ter preizkušanja zanesljivosti. Izdelek, ki ga Huawei pošlje na trg, mora izkazati svojo odličnost, saj ga večkrat podvržejo strogim preizkusom.

Vseobsegajoče storitve zdravega življenjskega sloga vključujoče za vse

  • Nosljive naprave so ključni steber Huaweieve strategije brezšivnega z umetno inteligenco podprtega življenja in služijo kot pomemben delček in hkrati povezovalni element pametnega sodelovanja med napravami. Uporabnikovo življenje bogatijo z inovativnimi storitvami, kot je na primer Huawei Share za takojšni prenos podatkov med pametno uro in pametnim telefonom.
  • Osnova HiHealth je idealna za povezovanje Huaweievih storitev z drugimi izdelki za beleženje življenja in zdravja, saj je sposobna prepoznati, zbrati in analizirati podatke 15 vrst vadb. To pa naredi samo na podlagi uporabnikovega izrecnega soglasja in upoštevanja največje možne ravni njegove zasebnosti. Tako na primer merilnikom krvnega tlaka pomembnih izdelovalcev, kot sta Yuwell in Omron, osnova HiHealth zagotavlja sinhronizacijo podatkov v realnem času in v preprosti obliki. Državljani Južne Afrike pa lahko tamkajšnjo vodilno zavarovalnico pooblastijo za dostop do njihovih podatkov o zdravju in dejavnostih v zameno za popuste, kupone in druge ugodnosti.
  • Huawei se drži načela »zasebnosti pod vašim nadzorom« in uporabnikom vedno zagotavlja popoln nadzor in možnost upravljanja osebnih podatkov. Postopek je pregleden in razumljiv, s podatki o zdravju in življenjskem slogu pa ravnajo po natančno določenih procedurah, da je zasebnost uporabnika ves čas zaščitena.
  • Zanesljivo upravljanje dostopa. Huawei je uvedel strogo politiko upravljanja s partnerstvi, življenjskim ciklom izdelkov in črnimi seznami škodljivih aplikacij. Podatki, ki jih zapišejo naprave ali aplikacije drugih ponudnikov, so označeni, da jim je mogoče slediti, prav tako pa so zabeleženi tudi vsi dostopi do podatkov.
  • Upravljanje z avtorizacijami. Zbiranje in uporaba osebnih podatkov prek osnove HiHealth, pa tudi podatkov o zdravju in telesni pripravljenosti je pregledno, odločitve o njih pa vedno sprejme uporabnik. Prenos v katerikoli obliki je na primer mogoč izključno z njegovo privolitvijo, dovoljenja pa lahko vedno tudi odvzame.
  • Upravljanje z deljenjem podatkov. Aplikacije drugih ponudnikov morajo pridobiti soglasje uporabnika, predno dobijo dostop do podatkov, ki jih potrebujejo za nemoteno zagotavljanje obljubljene storitve. Ta jih lahko po želji kadarkoli spremeni, dovoli, ali prepove skupno rabo podatkov. Huaweieve rešitve v oblaku pa uporabljajo kodo avtorizacije OAuth za zanesljivo preverjanje digitalnih potrdil in šifriranje prenosnih kanalov, kadarkoli želite do tam hranjenih podatkov dostopati z mobilne naprave.

Odpuščanja zaradi koronavirusa po Evropi

0

Priznati si moramo, da nas je koronavirus popolnoma presenetil. Naše zdravstvo, gospodarstvo in tudi politika niso bili pripravljeni na tak šok. Sedaj, ko se karantene počasi razpuščajo, pa se je začela ocenjevati škoda. Mnoga podjetja so primorana zmanjšati delovno silo.

Letalske družbe, turistična industrija in modna industrija

British Petroleum je v e­-pošti, ki jih je prejel vsak zaposlen, objasnil, da bo zaradi pomanjkanja povpraševanja po bencinu, ki ga je povzročil koronavirus, začel proces odpuščanja 10.000 zaposlenih. To odpuščanje naj bi večinoma doletelo pisarniške službe znotraj podjetja.

Slika prazne bencinske postaje
10.000 delovnih mest.

Tudi modna znamka Mullberry ne bo ubežala odpuščanju delavcev. Pričakujejo, da bodo morali odpustiti vsaj 25 % svoje delovne sile. Koronavirus je še posebej dotolkel letalske družbe, ki imajo popolno izgubo zaradi karantene.

British Airways, Easyjet, Virgin Atlantic, Scandinavian Airlines in Ryanair doživljajo hudo krizo in zato je odpuščanje za njih edina opcija (oziroma vsaj tako trdijo). Skupno bo tako odpuščenih 27.500 delavcev iz letalskih družb. Enako slabo se godi evropskemu izdelovalcu letal Airbus. V maju naj bi že začeli z odpuščanji, kar 10.000 delavcev naj bi končalo na cesti.

Slika treh potniških letal v zraku
Skupaj 27.500 delovnih mest.

Nemško turistično podjetje Tui napoveduje, da bo zaradi prepovedi potovanj in turističnih obiskovanj moralo odpustiti vsaj 8.000 zaposlenih. Odpuščanja se bodo zgodila kljub marčevskemu posojilu 1.8 milijarde evrov nemške vlade.

Avtomobilska indrustrija in industrijsko inžinerstvo

Konglomerat Thyssenkrupp, ki večinoma izdeluje dvigala in podmornice, napoveduje, da je sprejela načrt, da bo do leta 2026 mogla odpustiti vsaj 3.000 delavcev v notranji proizvodnji jekla. Thyssenkrupp ima dvigalogradnjo tudi v Sloveniji.

Za Slovence bo najbolj zastrašujoče dejstvo, da se je Renault odločil odpustiti 15.000 delavcev po celem svetu. Načrtovano je bilo, da bo terminiranih 4.600 delovnih mest v Franciji, a je podjetju uspelo zagotoviti vladno posojilo za 5 milijard evrov. Ali bo teh 5 milijonov evrov pomagalo zagotoviti stabilnost tudi v novomeškem Revozu?

Roka pritiska značilni rdeč gumb Twinga.
Ali so ogrožena delavna mesta v novomeškem Revozu?

V Barceloni pa so se odvijali protesti delavcev v lokalni Nissan tovarni. Japonski izdelovalec avtov je napovedal, da bo zaradi izgub v času koronavirusa primoran zapreti tovarno in tako odpustiti 2.800 delavcev. Nissan se bo rajši osredotočil na trg v Aziji in Severni Ameriki.

Armatura Nissan vozila.
Ali Nissan zapušča evropski trg?