Živali v Sudanu stradajo, trajajoča ekonomska kriza terja nove žrtve

0

Pred kratkim so splet pretresle fotografije iz živalskega vrta v Sudanu, ki so prikazale, v kakšnih groznih pogojih živijo tamkajšnje živali. Levi so po fotografijah videti podhranjeni, vidi se jim kosti in so brez energije. Pristojni pravijo, da levi zaradi pomanjkanja hrane v državi že več kot en teden niso jedli ter dobili ustreznih zdravil.

Emaciated Lions Starving to Death in Sudan Zoo

Levi so izgubili kar dve tretjini teže, veliko levov je zbolelo, ena levinja pa je že poginila. Lakota je posledica ekonomske krize v Sudanu, ki je povzročila dvig cen hrane. Cena hrane in pomanjkanje financ živalskega vrta so razlog za slabo stanje živali, a v tem trenutku je nemogoče, da bi živalski vrt prejel donacije iz tujine, zaradi raznih sporov z ZDA.

A situacija ni tako črna. Čeprav so cene hrane visoke in je ekonomska kriza v Sudanu terjala že veliko žrtev, še vedno obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati. Tako so kmalu po grozni novici o sestradanih levih, prostovoljci v živalski vrt prinesli hrano ter po zadnjih podatkih bolna levinja že okreva.

5 najbolj nenavadnih študijskih smeri na svetu

0

Ali se še spomniš, ko so nam v otroštvu govorili, da lahko postanemo čisto vse, česar si želimo? Zdravnik, astronavt, odvetnik, avto mehanik … postaneš lahko čisto vse, če se seveda tega lahko naučiš. Da pa se nečesa naučiš, je ključnega pomena izobraževanje. No, sklenemo lahko torej, da lahko postanemo le tisto, kar naše srednje ali višje šole ter fakultete ponujajo. Saj imamo, roko na srce, kar širok nabor izbire, ampak kaj pa, če ti vseeno nič od tega ne ustreza. No, za vse tiste, ki se s svojimi željami nikakor ne morete ustaliti znotraj okvirjev, predstavljamo 5 najbolj nenavadnih študijskih smeri, ki jih lahko obiskujete. Preveri seznam in morda najdeš na njem tudi svoj bodoči poklic.

1. Avanturistično izobraževanje

Študiraš o tem, kako naj otroci in odrasli v divjini doživijo avanturo, osebno rastejo in se odkrivajo.

Primeri predmetov so: osnove plezanja, osnove kanuja, kajakaštvo ipd.

Dekle na kajaku

Kakšen je tvoj poklic: izobraževalec v različnih (nacionalnih) parkih ali avanturističnih programih v divjini.

Kje se lahko izobražuješ: Plymouth state university, Plymouth, Anglija.

2. Stripovska umetnost

Izobražuješ se o načinih obvladovanja linij, barv, kompozicije, pa tudi razvijanja likov, oblikovanja zgodb in preobratov, ki bralce posrkajo v zgodbo.

stripovski junak v boksarskem ringuPrimeri predmetov: zgodovina stripovske umetnost, stripovski mediji in koncepti, stripovsko pripovedovanje zgodb ipd.

Kakšen je tvoj poklic: stripar, bodisi ilustrator bodisi avtor zgodb.

Kje se lahko izobražuješ: Minneapolis College of Art and Design, Minneapolis, Minnesota, ZDA.

3. Znanosti gibanja in vadbe

dekle v položaju za šprintČe želiš med drugim delati kot izobražen fitnes trener, v raziskovalnih laboratorijih in programih o adaptivnih športih, kot športni terapevt ipd., potem lahko to dosežeš na Univerzi v Vermontu, Burlington, ZDA.

Učil se boš o teoriji in aplikacijah znanosti gibanja na področju zdravja, fitnesa in preprečevanja bolezni, skozi predmete kot so: preprečevanje in zdravljenje športnih bolezni, športna psihologija, osnove nutricionistike ipd.

4. Študije seksualnosti

LGBTQ barvee narisane na asfaltu kot zastavaPreučuješ zgodovinska, politična, biološka, kulturna, sociološka, izobraževalna, pravna in psihološka področja človeške seksualnosti in kontekste znotraj nje.

Primeri predmetov: seksualnost primatov, seks in spol v zgodovini, seksualnost in religija ipd.

Delaš lahko kot socialni svetovalec, v svetovanju, kot legalni zastopnik pravic žrtev, na področju socialnih pravic in aktivizma, kot organizator LGBTQ pravic ipd.

Doštudiraš lahko na: Ohio State University, Ohio, ZDA.

5. Pogrebna znanost

Izobražuješ se o vseh fazah pogrebne storitve, da lahko zagotoviš standarde vezane na zdravje in varnost, ki sta vezana na pripravo in skrb o preminulih.

Primeri predmetov: anatomija in fiziologija, zgodovina in sociologija pogrebnih storitev, pravo pogrebnih storitev ipd.

vijolične rože v ospredju, v ozadju pokopališče

Verjetno lahko predvidiš, kakšna dela lahko s tovrstno izobrazbo opravljaš: izvajalec pogrebnih storitev na pokopališčih, v bolnišnicah, zdravniških izobraževanih ustanovah ipd.

Diplomo pridobiš na: University of the District of Columbia Community College, Washington, ZDA.

Geologi potrdili najstarejši padec meteorita na Zemlji

1

Krater star več kot 2 milijardi let

Naš planet so od nastanka bombardirali nešteti asteroidi in kometi – še bolj kot Luno, ki jo krasi nešteto kraterjev. Danes je na nenehno spreminjajoči se površini Zemlje ostalo le nekaj vidnih brazgotin, ki nam lahko povedo zgodbe.
Avstralska sorazmerno stabilna in starodavna pokrajina ne skriva le največjega izmed kraterjev, znanstveniki zdaj verjamejo, da vsebuje tudi daleč najstarejšega.

Yarrabubba
Lokacija Yarrabubba kraterja
vir: Google Earth

»Ko nam je rezultat pokazal starost 2.229 milijard let, so nam šli lasje pokonci.« je za ScienceAlert povedal geokemik Aaron Cavosie z univerze Curtin v Avstraliji. »Za ta krater vemo že skoraj 20 let, vendar nihče ni ugotovil, da je najstarejši do zdaj.«

 

Krater Yarrabubba je masivni vtis v zahodnem avstralskem obrobju, širok približno 70 kilometrov

Trk tega meteorita je vedno veljal za starodavnega, vendar sodobna geološka datiranja kažejo, da je ta primer več kot 200 milijonov let starejši od naslednjega najstarejšega kraterja. Če bi človek predstavljal konico nohta na časovni premici iztegnjenih rok, bi trk v Yarrabubbi padel v sredino prsi. Kar je približno polovica starosti Zemlje.
To vemo, ker ko je meteorit udaril, je skozi območje poslal visokotlačni udarni val, ki je razbijal atome in poškodoval minerale.

»Po tem, ko udarni val preide skozi skale, se stisnejo kot vzmet,« je povedal Cavosie.
»Ko se sprostijo, se takoj segrejejo na temperature, višje kot v vulkanu. Zaradi tega nekatere skale v središču udarcev izhlapijo, druge pa se le stopijo pri visoki temperaturi, pogosto nad 2.000 stopinj C°«

Uran se enakomerno pretvorja v svinec z znanim tempom, toda ko se te kristale nenadoma šokira in segreje, se instantno znebijo vsega svinca in resetirajo ‘izotopsko uro'. Vrtenje milijard let nazaj na tej časovni premici je izredno težko. Zahteva zbiranje drobnih izotopskih sledi v kristalni strukturi zrnca, ki je debeline lasu.

Na srečo je imel Yarrabubba ravno tisto, kar so iskali raziskovalci

Krater je bil ustvarjen na koncu obdobja, ki ga običajno imenujemo Snežna kepa. Čas, ko so se ozračje in oceani razvijali in postajali bolj nabiti s kisikom, celine pa so bile prekrite z ledom.
To pomeni, da ko je meteorit udaril na Zemljo pred več kot dvema milijardama let, je morda trčil v celinsko ledeno ploskev. To je sprožilo erupcijo ogromne količine kamenja, pepela in prahu. Kot velik izbruh vulkana.

Znanstveniki so s simulacijami izračunali, da se je v ozračje razširilo med 87 bilijonov in 5000 bilijonov kilogramov vodne pare. Ker je voda učinkovit toplogredni plin, je to morda pomagalo spremeniti podnebje in odtaliti planet.

To je le potencialni scenarij; o takratnih podnebnih razmerah znanstveniki še vedno razpravljajo. Avtorji študije še vedno trdijo, da če upoštevamo, da je atmosfera Zemlje vsebovala le del današnjega kisika, obstaja možnost, da bi bili klimatski učinki hlapov H2O, ki so se  sprostili v atmosfero zaradi udarca, globalno pomembni.
Takšni kraterji so dragocena okna v Zemljino preteklost, vendar je na svetu le okoli 190 teh struktur. Veliko pa jih je težko razlikovati od tektonske deformacije.

Meteoriti vplivali na nastanek današnjega podnebja

Paleo klimatski znanstvenik Andrew Glikson je za avstralski radio povedal, da čeprav je datiranje »odlično«, je po njegovem mnenju najstarejša znana udarna struktura meteorita na Grenlandiji še 800 milijonov let starejša.  Čeprav trenutno poteka ostra razprava o tem, ali je to strukturo dejansko ustvaril meteorit.

Ne glede na rezultate te razprave, raziskave Yarrabubbe kažejo, da so izredno stari trki meteoritov lahko na našo podnebno zgodovino vplivali v velikem obsegu.
Po besedah Cavosia, tovrstna znanstvena odkritja ponovno pišejo zgodovino in nas informirajo o zgodnji Zemljini evoluciji.

S slušalkami Huawei FreeBuds 3 je mestni hrup tišji

0

Meščanom je na voljo veliko priložnosti, vendar ima bivanje v urbanem okolju tudi slabe plati. Gost promet, hitro življenje in hrup, ki bi prebudil mrtve.

Neželeni zvoki so znak sodobnega časa. Obdajajo nas z vseh strani. Ne pustijo nas spati, povzročajo glavobol, motijo počitek in slabo vplivajo na naše zdravje. Kateri zvoki nas najbolj dražijo?

1. Alarm v avtomobilu

Kričeč zvok alarma v avtomobilu prežene tatove, vendar je postal tudi sovražnik številka ena. Toliko bolj, ker gre dostikrat za lažne alarme, na primer zaradi grmenja bližnje nevihte.

2. Rušilno kladivo

Ko so zvoki z bližnjega gradbišča zgodnja ponedeljkova jutranja budnica, se še kako želite, da bi bili čim prej v pisarni. Še huje pa je, če se sosed loti hrupnega preurejanja stanovanja.

3. Otroški jok

Radi imamo otroke in vemo, da je jok njihov način komuniciranja s svetom. Zvoki pa so namenoma takšni, saj nas prisilijo, da se osredotočimo in naredimo vse, da bi otrok prenehal jokati.

4. Promet in javni prevoz

Gneča na ulici je mora vseh mest. Ne samo, da v zastojih izgubljamo čas, tudi hrup je zaradi tega večji. Motorji niso tihi, potem pa je tu še stalno speljevanje in zaviranje, da o hupanju niti ne govorimo.

5. Množica

Ena sam človek ne naredi veliko hrupa, razen če kriči. Na stotine ljudi, ki hodi, govori in dela običajne stvari, pa je čisto druga zgodba. Glasen hrup, da se še pogovarjati ne moreš!

Izničite hrup s Huaweiem

Da bi premostili vrzel med inženirskim pristopom ter umetnostjo razvijanja kakovostnega zvoka, so za čip A1 razvili napredi zvočni digitalni procesor signala. S sposobnostjo obdelave zvoka s hitrostjo 356 MHz ter natančnimi algoritmi za dušenje hrupa v realnem času, slušalke Huawei FreeBuds 3 učinkovito zmanjšajo zvoke okolice. Zaradi tega je uporabniška izkušnja med poslušanjem glasbe boljša, med telefonskimi pogovori pa jasneje slišimo sogovornika.

Huawei FreeBuds 3 so prve brezžične slušalke z ločenima zvočnima kanaloma (TWS), ki omogočata zmanjševanje hrupa med klicem ter aktivno dušenje v realnem času. Čepka prilagajata izhodno frekvenco in intenzivnost signala za dušenje oblikam ušesnih kanalov, zaradi česar je aktivno dušenje učinkovitejše. Funkcijo aktivnega dušenja vklopimo, če dvakrat tapnemo na dotik občutljivo površino levega čepka.

Huaweieve slušalke FreeBuds3 so poleg v klasični beli in črni po novem na voljo tudi v rdeči različici. Še posebej primerni za obdarovanje ob prihajajočem dnevu zaljubljencev. Več pa najdete na povezavi FreeBuds Slovenija.

Klemen Kopina: Uspeh ne pride čez noč

0

Pogovor z na polno zaposlenim in nikoli dolgočasnim organizatorjem dogodkov, voditeljem … Klemen Kopina nastopa na dogodkih, v filmih in oglasih, glasbenih videospotih in še mnogo več. Kot pravi sam, če bi imel dan 48 ur, mu še vedno ne bi bilo dolgčas.

Ime Klemen Kopina se v zadnjem času pogosto pojavlja v javnosti. Na katerem področju si vse aktiven?

Od leta 2013 sem igral v več kot 50-ih oglasih (Lidl, Merkator, Tuš, Dove, Gatorade, Braun …), si pridobil nekaj malega igralskih izkušenj v filmih in TV serijah, 4 leta skakal po manjših odrih v improvizacijskem gledališču, v zadnjih dveh letih sem povezoval več kot 250 dogodkov (tekme NZS, EMF Champions Leauge, FIBA 3×3 challenger, Tušev tek barv, KK Cedevita Olimpija, animacija publike na POP TV-ju (SIT), poroke, team buildingi, športni in promocijski dogodki …). Poleti 2018 sem prvič posodil glas risanim junakom, do danes sem 200 likom posodil svoj glas. Lani sem se združil z ameriško agencijo Festival Squad – za njih obiščem glasbene festivale in o njih napišem članke. Trenutno delam na Hitradiu Center kot vodja projektov, nedolgo nazaj sem pričel z uvajanjem za radijskega voditelja. Letos ste me lahko od novembra spremljali na TV SLO 2, kjer smo s sovoditelji komenitrali Emo Freš. V prostem času objavim kakšno neumnost na Instagram.

Glede na to, da si tako aktiven, kako najdeš čas za vse?

Glede na to, da uživam v tem kar delam, ni težko. Seveda pride do težkih trenutkov, ampak je lažje, ko veš, da delaš to, kar te veseli. Vse je stvar prioritet. Gre se za delavno mentaliteto, ki jo imam. Sovražim lenobo in izgovore. Ne razumem ljudi, ki jim je dolgčas. Če bi dan imel 48 ur, bi bil še vedno prekratek. Delal bom tako trdo in toliko časa, dokler se ljudem ne bom rabil več predstaviti, ker me bodo poznali še preden jim bom segel v roko. Gre za fokus, predanost in trdo delo. Postavim si cilje (tedenske, mesečne, letne) in potem trdo delam na tem, da jih dosežem.

Je pa res, da  zmanjka časa za prijatelje, punco in dopust. V osnovni šoli sem 2 meseca preživel na morju, 1 mesec na Pagu v apartmaju pri babi in potem še en mesec pri teti v Vrsarju. No v zadnjih treh letih, sem bil na Pagu in v Vrsarju v vseh treh letih skupaj le 7 dni. Zato toliko raje sprejmem ponudbe za delo na festivalih, kjer združim prijetno s koristnim. Glede na to, da poleti nimam dopusta, si ga vzamem pozimi. Januar je v šov biznisu dokaj »mrtev« mesec in lahko pobegnem na smučanje ali pa kam na toplo.

 

Sploh kaj spiš?

Do 2017 sem ogromno spal, v 2018 in 2019 malo manj, še posebej od maja do decembra, ko imam največ dela. Ravno te dni berem knjigo in poslušam podcaste o tem, kako pomembno je spanje in kakšen vpliv ima na telo. V letu 2020 sem si zadal predvsem ta cilj, da vsak dan spim vsaj 8 ur, ne glede na to, kakšno ponudbo dobim. To odločitev sem sprejel, ko sem novembra pristal na infuziji s simptomi 1. stopnje izgorelosti – izčrpanosti. Zadnje dve leti sta bili res intenzivni. Tako sem bil motiviran, da sem se preprosto pozabil ustaviti, zadihati in vzeti čas zase. Letos bom definitivno bolj pozoren na to. Lekcija naučena – zdravje je najbolj pomembno.

Kakšni so bili tvoji začetki oziroma kakšna je bila tvoja pot do uspeha?

Začetki so bili zanimivi. Leta 2012 sem delal začel delat kot natakar, maskota, promotor in animator na raznoraznih promocijskih in športnih dogodkih. V začetku 2013 sem se prijavil na prvo avdicijo. Kmalu zatem dobil prve vloge v oglasih, prve fotoshootinge, stranske vloge v serijah in filmih … Na začetku sem si naredil več stroškov kot prihodkov, ker sem se vozil iz Novega mesta v Ljubljano, velikokrat tudi prostovoljno, ker sem si želel novih izkušenj in poznanstev. Potem sem začel dobivati boljše vloge, bolj plačane in ves trud se je poplačal. V začetku leta 2018 sem zadnjič delal kot natakar, maskota in promotor. Čas je bil, da pustim stvari, ki me ne veselijo. Osredotočil sem se le na povezovanje dogodkov, organizacijo, risanke, snemanja, fotografiranja in obiskovanju festivalov. Leta 2018 sem dobil priložnost na Hitradiu Center, kjer delam še zdaj.

 

Uspeh ne pride čez noč. Potrebno je ogromno odrekanja. Zase ne menim, da sem uspešen. Ne še. Trdo bom delal na tem, da bom uspešen v tem, kar rad počnem. Postavil sem si temelje, zdaj pa s polno paro naprej. Prihodnost je svetla.

Imaš vzornika?

Niti ne. Težko bi izbral zgolj eno osebo po kateri bi se zgledoval. Imam ljudi, ki jih rad spremljam, ker mi dajejo navdih – GaryVee, Jay Shetty, Will Smith, Sam Kolder in ljudje, ki so noro zabavni – Liza Koshy, Kingbach in David Dobrik.

Kako poteka tvoj dan?

Nimam stalnega urnika, vsak dan je malenkost drugačen. Povprečen bi izgledal nekako tako:

Ob 8.00 se vstanem, stuširam, uredim in odrinem proti radiu. 8.30 se s sodelavci dobimo na kavi. Velikokrat izpustim zajtrk, ker nisem jutranja oseba in mi dodatnih 10 minut spanca pomeni ogromno. Se trudim v 2020 to popraviti. ? Ob 12-ih imam pavzo za kosilo. Okoli 14. ure se odpeljem v studio. Tam spijem kavo, približno 3 ure preživim v studiu in se napotim na dogodek. V poznih večernih urah pridem iz dogodka, pojem večerjo, odpišem vsem na Instagramu, odpišem na vse maile, meditiram, si uredim koledar, stuširam in pripravim na naslednji dan. Trenutno urejam oziroma editiram še Instagram in Youtube videee za UK influecerja in mi to vzame še dodatni 2 uri na dan. Zaspim ponavadi med 1. in 2. uro zjutraj.

 

Glede na to, da počnem toliko stvari, je prav vsak moj dan drugačen. Včasih delam tudi na večernih dogodkih in potem malo manj spim. Prav tako nisem vsak dan v studiu in nimam vsak dan dogodka. Približno na vsake 3 dni imam en dogodek, v studiu sem približno 2–3 na teden, videe urejam približno trikrat na teden, vsak torek in četrtek zvečer s prijatelji igramo košarko, vsak ponedeljek in petek naredim vaje za moč in vzdržljivost. V prostem času berem, se družim s prijatelji ali pa pogledam tekmo košarke. Ne gledam TV-ja. Občasno pogledam kak dokumentarec na Netflixu in poslušam podcaste. Izogibam se predvsem toksičnih ljudi, predolgega sedenja na nepotrebnih pijačkah, Facebook objavam in spremljanju nepomembnih vsebin.

Na katere uspehe si najbolj ponosen?

To, da lahko počnem, kar me veseli. Poslovno – na to, da sem v letu 2019 odvodil približno 150 dogodkov (150 000+ obiskovalcev vse skupaj), da sem dobil priložnost, da zaigram v filmu Oskarjevega nagrajenca (Gabriel Salvatores), dobil podpis od Will Smitha, igral šah s Steve Aokijem, fotografiral Martin Garrixa, Post Malona, spoznal (in z nekaterimi od njih tudi sodeloval/delal) svetovno znane DJ-e (Garrix, DJ Snake, The Chainsmokers, Armin Van Buuren, Swedish House Mafia, Guetta, Carl Cox, Afrojack, Alan Walker, Dimitri Vegas, Like Mike, Lost Frequencies, Redfoo …), spoznal Vitalya, Lewandowskega, sodeloval pri projektu Ema Freš …

V privat življenju pa predvsem to, da se trudim biti razumen, pošten, širiti svojo pozitivo in na to, da se ne bojim skakati izven okvirjev. Vsak dan znova delam na osebnostni rasti, iščem nove izzive in se trudim zajemati življenje z veliko žlico.

 

Videli smo te v videospotih Klemna Slakonje, BQL, Challeta Salleta … Kako si prišel zraven?

Za videospot Trump Hump od Slakonje sem se 2016 prijavil na avdicijo in dobil vlogo fotografa. Z Anejem in Rokom smo se spoznali decembra 2018 na dobrodelnem dogodku. Njun snemalec, prijatelj in fotograf (aka deklica za vse = genij), Jaka Bizjak, je bil moj sošolec na faksu (Študiral sem video produkcijo na IAM-u). On je bil povod, da smo se spoznali tudi izven službenih obveznosti. Zabavni spomini. Lani poleti me je poklical Rok, če bi želel nastopati v videospotu in seveda nisem želel zamuditi zabavnega dneva s prijatelji.

S Challetom sva se leta 2018 spoznala na dogodku, ki smo ga organizirali na radiu. Na poletnih snemanjih je vedno zabavno, včasih imaš občutek, da si s prijatelji na dopustu in ne na snemanju. S Challetom smo bili na bazenu, z BQL, Niko in Isaacom pa na barki. Dnevi, ko pozabiš na vse skrbi, skupaj ustvarjaš in spišeš nove spomine. Super spomin na poletne dogodivščine in komaj čakam, da bo spet toplo.

 

Tisti, ki te malo boljše poznamo, vemo tudi, da se v tebi skriva pevski talent. Si kdaj razmišljal, da bi se preizkusil tudi na tem področju?

Hmm, to je področje na katerem še nisem tako samozavesten. Morda bi se lahko, z veliko vaje (poudarek na veliko), preizkusil tudi na tem področju. Želim si, da bi lahko pri produciranju svojih pesmi uporabil tudi svoj vokal. Bomo videli.

View this post on Instagram

I'm just here to have fun

A post shared by Klemen Kopina (@klemenkopina) on

Kje te lahko trenutno vidimo oziroma slišimo na televiziji?

Trenutno se po TV-ju predvaja oglas za Lidl, od novembra ste me lahko spremljali na TV SLO 2, kjer sem s sovoditelji komentiral tekmovalce na tekmovanju Ema Freš. V tujini se predvaja reklama za Gatorade. V začetku januarja sem bil gost v pogovorni oddaji Tine Time Show na TV3. Na Minimaxu se predvaja par risank, omenjenih zgoraj, kjer boste lahko slišali moj glas. Zabavno je, da sem v Voltronu posodil glas 29. likom. Po navadi imaš lahko le 1–3 glavne vloge, ostale so stranske. Odpirajo se tudi malo večji projekti, ki pa zaenkrat še niso potrjeni in jih še ne morem razkriti.

Kako je z medijsko prepoznavnostjo?

Treba je razumeti, da nisem Challe Salle ali pa brata BQL in ostale slavne osebe v Sloveniji in me ne oblegajo na vsakem koraku. Živim popolnoma normalno življenje. Nimam vreščečih oboževalk in oseb, ki bi mi sledile na vsakem koraku. Ogromno oseb, predvsem starejših, me še ne pozna. Poznajo me predvsem dijaki in študentje. Včasih, ko sem v centru mesta, v nakupovalnem središču ali pa na zabavi, se najde kdo, ki pride pozdraviti in naredi kakšnega selfija. Kar se ne zgodi vsak dan. Morda se to bolj pogosto dogaja na dogodkih, kjer delam. To cenim, spoštujem in mi je toplo pri srcu, ko vidim, da nekdo podpira moje delo. Za vsakega si vzamem čas in res me veseli, da lahko delim svojo pozitivo z drugimi.

 

V katerih sinhroniziranih risankah lahko slišimo tvoj glas?

Od poletja 2018 sem posodil glas 200+ likom. Sihroniziram zgolj v enem studiu (NVA studio), ki se ukvarja s sinhronizacijo risank za TV program Minimax. Kar pomeni, da boste moj glas lahko slišali v večini risank na Minimaxu. Glede na to, da je bilo ogromno risank bi rad naštel 10 najljubših – Kung Fu Panda, Holly Hobbie, Pirate Express (ne vem kako je prevod v slovenščini), Lego friends (Lego prijatelji), Cat in the Hat (Maček v klobuku), Trolls (Troli), Voltron, Yoko, Čarli in Lola, Denver poslednji dinozaver … Nekatere so se že predvajale, nekatere se pravkar predvajajo, nekatere so še v post produkciji.

Si kdaj pomislil, da si posodil glas liku v risanki, ki ima takšno osebnost kot ti?

Ja, ravnokar imam eno izmed glavnih vlog v igrani seriji Holly Hobbie. Igram Tylerja, ki ima noro podoben karakter kot sem ga imel, ko sem bil v njegovih letih. Igriv, pubertetniški, malo nagajiv, pozitiven in preprost. Se pa v vsaki risanki najde kakšen lik, ki sem mu vsaj malo karakterno podoben. Tyler je zaenkrat še najboljši približek.

Omenil si tudi Tušev tek barv oziroma Smile Ljubljana. Nam smeš zaupati, kaj nas čaka letos?

Gre za največji open-air športno-zabavni dogodek v Sloveniji. Zaenkrat lahko omenim le, da prihaja Salvatore Ganacci. Lani smo imeli 20 000 obiskovalcev, letos upamo, da jih bo še več. Drugega izvajalca bomo naznanili 2. 2. ob 20.00. Več žal ne smem izdati. Definitivno vam ne bo žal, če pridete.

 

V mladosti si tudi veliko treniral. Kako to, da nisi postal športnik? Kje se je zataknilo?

Šport bo vedno del mojega življenja. Žal (ali pa na srečo) ne profesionalno. Spomnim se, da smo v osnovni šoli s prijatelji prav vse popoldneve po šoli preživljali na igrišču. Kljub temu, da smo skoraj vsi nekaj trenirali, nas to ni ustavilo pri druženju tudi izven kluba. Ob  vikendih smo vstali ob 10-ih, pojedli Čokolino, oblekli trenirko in leteli na igrišče, vmes skočili na kosilo, potem pa spet na igrišče in nas ni bilo doma do teme. Kar se tiče tekmovalnega dela, treniral sem 7 športov, od atletike, košarke, nogometa, ipd. Treniral sem celo šah (saj spada šah pod šport, kajne?). Sem noro tekmovalen, ko pride do športa.

V šoli sem se boril za mesto v ekipi za tekmovanje v vseh ekipnih športih (zadnjič sem na podstrešju malo pospravljal in našel medalje in pokale, ko smo osvojili medalje na občinskih, področnih in državnih tekmovanjih. Lepi spomini.), Daljše obdobje sem treniral le rokomet pri MRK KRKA – dobrih 7 let. Lažja poškodba hrbtenice me je iz igrišč odvlekla za slabih 8 mesecev. Ko sem se vrnil, ni bilo več isto. Preprosto nisem uspel nadoknaditi vsega zamujenega in si povrniti toliko moči, da bi lahko kalil sam vrh. Par mesecev sem še treniral, potem sem se odločil, da bom svoj čas in energijo usmeril v bolj umetniške vode. Se pa 3x na teden rekreativno ukvarjam s košarko, atletiko oz. fitnesom.

 

Kje si bil za novo leto?

Novo leto sem že četrto leto zapored preživel delavno. Še en razlog zakaj sem samski (ker še za novo leto delam). Bil sem MC na trodnevnem žurerskem izletu v Bratislavi. Že četrtič zapored prav v Bratislavi.

Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?

Planov je ogromno, bojim se le, da mi bo zmanjkalo časa. Do junija me čaka še vsaj 50+ dogodkov, delo na radiu (trenutno se uvajam za radijskega voditelja), nekaj tednov v studiu (sinhronizacija risank), nekaj igralskih projektov, poletje sem si rezerviral za delo na festivalih (Tomorrowland, Ultra, Sziget …). Odprta je tudi možnost, da postanem voditelj oddaje na TV. Žal več informacij še ne smem izdati, ker smo še v fazi dogovarjanja. V letošnjem letu pa sem bom fokusiral predvsem na glasbo – produciram, začenjam pa tudi svojo DJ kariero, kjer bom združil znanje MC-janja z vragolijami za mešalko. Se vidimo na plesišču.

 

Bi še kaj sporočil našem bralcem?

Skačite izven cone udobja. Konstantno se izobražujte, ker vam znanja nihče ne more vzeti. Sprejmite vsako priložnost in zajemite življenje z veliko žlico. Prevečkrat se najdemo zaviti v celofan, kjer pa se na žalost ne zgodi nič zabavnega. Rad bi dodal še to, da je življenje prekratko, da bi počeli nekaj, kar vas ne veseli. Postavite si cilje in trdo delajte dokler jih ne dosežete.

2020: krvava zgodovina človeštva

0

2020 je znanstveni kabaret, ki je nastal v režiji Ivice Buljana, ustvarjalci pa so snov za predstavo črpali po motivih Yuvala Hararija. Hararijeva dela, ki pričajo o razvoju in zgodovini človeštva, so Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo deus: kratka zgodovina prihodnosti ter 21 nasvetov za 21. stoletje. Tako kot Hararijev opus, je tudi predstava razdeljena na tri dele, ki se z rdečo nitjo človeštva povezujejo v celoto.

Predstavo otvori Jurij Zrnec, na odru pa se skozi trajanje razgibane predstave pojavi kar nekaj znamenitih imen gledališča. Zvezdana Mlakar ukrade pozornost s simulacijo njene pogovorne oddaje, Jure Henigman se z zabavnim prizorom oglaša iz zaodrja ter na svoj račun pride tudi Timon Šturbej s čustvenim monologom o rasnem razlikovanju. Marko Mandić v tretjem delu prevzame vlogo Hararija, Mojca Funkl igra raztreseno novinarko, z glasbenimi in plesnimi vložki pa predstavo popestrijo tudi Iva Babić, Nika Korenjak, Nina Ivanišin, Benjamin Krnetić, Matej Puc, Matej Zemljič in Jette Ostan Vejrup.

Scenografija je preprosta – en sam stol na sredi odra in bend v ozadju. A zato je še toliko zgovornejša sporočilnost dramske umetnine. Prevpraševanje že vsem znanih vprašanj človeškega obstoja, kaosa in ureditve, ki se jim nikoli ne pride do dna, je samo nekaj glavnih tematik produkcije 2020. Režiser opozarja na vedno večji prepad med premožnimi in revnimi, na problem prehitrega razvoja in na moč informacije, ki v današnjem času pomeni vse. Znanstveni dosežki zadnjega stoletja so samo češnja na vrhu torte razvoja človeštva in človeku dajejo večjo moč kot kadarkoli. Jedrsko orožje človeku ne daje zgolj kontrole nad drugimi, ampak moč, da lahko v kateremkoli trenutku prekine človeški obstoj.

V pogovorih z gledalci ter vključevanjem publike v igro produkcija učinkovito prebija četrto steno in tako gledalca ne pusti ravnodušnega. Hkrati pa s surovimi dejstvi prekinja sproščeno prepevanje in poplesovanje po odru. Če je v dvorani 1300 sedežev, bo vsaj eden od gledalcev v naslednjih dveh tednih umrl. Statistika je kruta realnost človeštva. Surovo podane krute informacije o naši zgodovini, ki je zgodovina množičnega morilca homo sapiensa, gledalca pretresejo in poskrbijo, da iz dvorane odide s še več vprašanji, na katere mora odgovor poiskati sam. Navsezadnje je geslo »Spoznaj se« rdeča nit predstave, ki s priokusom satire gledalce nagovarja k notranjemu miru – če je ta v 21. stoletju sploh mogoč.

Predstavo si lahko ogledaš v Cankarjevem domu v Gallusovi dvorani, vstopnice pa lahko kupiš na blagajni Cankarjevega doma ali na spletu.

Naj prostovoljec leta 2019

0

Si v preteklem letu pomagal drugim kot prostovoljec? Potem se prijavi na razpis Mladinskega sveta Slovenije, ki je namenjen najboljšim prostovoljcem, mladinskim projektom in voditeljem. Natečaj poteka že sedemnajsto leto zapored.

Prijavijo se lahko vse skupine in posamezniki, ki so se v preteklem letu posvečali prostovoljstvu. Osredotočali se bodo na šest kategorij: naj prostovoljko in prostovoljca v starostih do 19 let, od 20 do 29 let in 30 let in več. Izbrali bodo tudi Naj mladinskega voditelja in voditeljico.

Prijavijo se lahko tudi nevladne organizacije, neformalne skupine in javne institucije, saj se bo med projekti izbiral tudi Naj prostovoljski projekt in Naj mladinski projekt. Tu ni treba, da je projekt prav formalen, lahko gre tudi za skupino ljudi, ki so sodelovali pri prostovoljstvu.

Vsi prijavljeni bodo povabljeni na zaključno prireditev, ki bo potekala v mesecu juniju. Tam bodo tudi razglašeni zmagovalci. Cilj natečaja je promovirati prostovoljsko delo in pomoč drugim ter pohvaliti trud, ki ga vlagaš v to.

Rok za prijave je do ponedeljka, 30. marca 2020. Prijaviš se lahko prek spletne prijavnice, lahko pa tudi samo izpolniš prijavnico za posameznike ali projekte in jo pošlješ po pošti (navadni ali elektronski). Zaželene so tudi priloge, pri posameznikih življenjepis, pri projektih dokazila o prostovoljstvu.

Za vse podrobnosti si preberi razpis, če imaš kakšna dodatna vprašanja, pa lahko pišeš na prostovoljec@mss.siali pokličeš na telefonsko številko 01 425 60 55 (Tanja Baumkirher).

Jugoslovanski spomeniki na holokavst samevajo

0

27. januarja smo se spominjali enega največjih zločinov človeštva. Krivda za ta zločin se velikokrat naprti Nemcem oziroma »njihovem« nacizmu. A si moramo priznati, da smo za holokavst odgovorni vsi narodi Evrope, če ne celo sveta. Spomnimo se tiste modrosti, da zlo uspeva, ko dobri ljudje molčijo. Jugoslavija je bila tudi ena izmed držav, katere državljani so končali v zloglasnih tovarnah smrti. A zakaj potem jugoslovanski spomeniki na to morijo samevajo?

20.000

Jelena Subotić, profesorica politične znanosti v zvezni državi Georgia navaja, da so okupatorji iz območja bivše Jugoslavije v koncentracijska taborišča poslali kar 20.000 ljudi. Med njimi so bili pripadniki vseh narodov Jugoslavije, Romi in seveda Judje. Najbolj številni so bili Judje iz Bačke regije. Ta je bila v času vojne pod Madžarsko oblastjo.

Od vseh 20.000 ljudi, ki so bili poslani v Auschwitz, jih je preživelo približno sto.

Judje v Beogradu.
Judje v Beogradu.

1960 so v muzeju Auschwitz–Birkenau odprli posebne prostore, ki so bili namenjeni narodnim razstavam držav, katerih državljani so preminili v tovarni smrti. Jugoslavija je svojo razstavo odprla leta 1963.

V tej razstavi je videti slike partizanov, morbidne slike mučenja jugoslovanskih zapornikov in dokazi okupatorskega maščevanja nad jugoslovanskim ljudstvom. Nenavadno pa se je ta razstava ogibala opominjanju na ubite Rome in Jude, ki so bili ubiti samo zaradi njihovega etničnega ozadja. Raje jih je ta spomenik uvrstil med ostale anti-fašistične žrtve. To dejstvo se ni spremenilo niti leta 1988, po prenovi jugoslovanske eksibicije.

Popačenje in pozaba

Po razpadu Jugoslavije je bil holokavst skorajda pozabljen. Spomin na plinske celice in konvoje vlakov je zamenjal enako boleč spomin na lajanje »kalašnika« in preroda besed »četnik«, »ustaš« in »komunist«.

Holokavst je za Srbe po »jugoslovanskih« vojnah pomenil nasilje, ki ga je ustaška vlada znašala nad srbskim prebivalstvom, medtem pa je na Hrvaškem in v Bosni holokavst postal sinonim za četniško nasilje. Judje in Romi so tako bili še bolj potlačeni v pozabo.

izkopana lobanja v Srebrnici
Izkopana lobanja v Srebrenici.

Zaradi vojne v devetdesetih so marsikateri sodelavci sil Osi bili rehabilitirani v narodne heroje. In njihova pomoč pri izgonu, poboju in izbrisu Judov ter Romov, je bila popolnoma ignorirana.

Na hrvaškem so insignije in uniforme Ustašev postale nekaj normalnega in niso več stigmatizirane, čeprav je v ustaškem taborišču Jasenovac življenje izgubilo kar 85.000 Judov, Romov in Srbov ter tudi Slovencev in Hrvatov.

Spomenik umrlim v Jasenovacu.
Kamena roža-spomenik umrlim v Jasenovacu.

Distanca

Vlade posamičnih držav bivše SFRJ skušajo distancirati vlogo svojih anti-komunističnih enot in organizaciji v holokavstu. Marsikateri kraj, ki je bil priča kolaboracijskega in okupatorskega nasilja, je bil po razpadu Jugoslavije celo spreobrnjen v spomenik žrtvam nasilja komunizma oziroma partizanov. Kaj kmalu se ni več vedelo, kdo so v resnici bile žrtve in kdo krvnik.

Tudi v Sloveniji počasi pozabljamo na Slovence, ki so pomrli v različnih taboriščih po Evropi, še posebej ko gre za slovenske Jude in Rome ter tudi homoseksualce. Oproščamo tudi Slovencem, ki so bili prostovoljno del te čistke in so v njej vneto sodelovali.

Gregoriji Rožman in Leon Rupnik v družbi nacističnih častnikov ob pregledu domobranske vojske.
Gregoriji Rožman in Leon Rupnik v družbi nacističnih častnikov ob pregledu domobranske vojske. Jasne informacije ali sta in če, koliko, te dve osebnosti pripomogli k holokavstu, ni.

Mogoče našo odgovornost najbolj povzema Odilo Globočnik, nadzornik uničevalnih taborišč Treblinka, Majdanek, Sobibor in Bełżec , ki je bil po očetovi strani Slovenec, po mami pa banatski Čeh (nekateri viri pa celo navajajo, da je bila pol Hrvatica in pol Srbkinja). Nekako kar radi pozabimo njegov priimek in korenine ter nam povsem ustreza, da ga ima svet za avstrijskega državljana.

Odilo Globočnik.
Odilo Globočnik.

Obsodba na pozabo?

Ali so jugoslovanski Judje in Romi, ki so bili žrtev holokavsta, obsojeni na pozabo?  Čeprav se nekatere osebe in organizacije trudijo, da spomin na njih nebi zbledel, izgleda situacija vse bolj tragična.

Kako naj potomci Jugoslavije skrbijo za spomenike in se spominjajo žrtev holokavsta, če se sploh ne morejo zediniti, kaj je holokavst bil in kdo si bile žrtve?

Muzej Auschwitz–Birkenau je leta 2009 poslal material in razstavne dele iz jugoslovanske razstave v beograjski muzej, saj ni prišlo do dogovora med muzejem in šestimi potomci Jugoslavije o lastništvu in oskrbi. Bivše republike so leta 2011 skušale prevzeti odgovornost tega dedovanja in ustanovile komite, ki naj bi ponovno ustanovil skupno razstavo v muzeju. Od leta 2014 je ta projekt v mirovanju.

Prve slike površine Sonca v največji ločljivosti do sedaj

0

Revolucionarni teleskop za preučevanje sonca

Nov solarni teleskop, ki je bil narejen za proučevanje Sonca, je objavil svoje prve dih jemajoče slike. Površino Sonca prikazujejo v najbolj izstopajočih podrobnostih, kar smo jih kdajkoli videli. Razkrivajo konvekcijske granule, vsake v velikosti srednje Evrope in drobne magnetne lastnosti – korenine polj, ki segajo daleč v vesolje.

Teleskop, ki je naredil te izjemne fotografije, je solarni teleskop v lasti National Science Foundation na Havajih. Njegova neverjetna opazovanja bodo omogočila veliko boljši vpogled v divjo dinamiko sončne površine in kako ta vpliva na nas na Zemljo.

»To je dobesedno največji preskok človeške sposobnosti za raziskovanje Sonca z Zemlje vse od Galilejevega časa. To je velika stvar« je dejal astronom Jeff Kuhn z Inštituta za astronomijo Mānoa.
Tiste premikajoče se pike, ki jih vidimo, poznamo kot zrna. So vrhovi konvekcijskih celic v sončni plazmi, pri čemer se vroča plazma dviga v sredini in nato pada nazaj po zunanjih robovih, kjer se hladi. Vsako zrnce so skoraj nepredstavljivo velika – do 1600 kilometrov v širini (na spodnji sliki je za primerjavo ameriški Teksas, ki bi prekril pol Evrope, za lažjo primerjavo).

solar-size
Fotografija najvišje ločljivosti Sončeve površine, ki je bila kdaj posneta. (NSO / AURA / NSF)

Novi satelit bo pripomogel k razumevanju in napovedi solarnih neviht

Za znanstvenike so še posebej zanimiva tista magnetna polja, zavita in zapletena s plazmo, ki lahko povzročijo močne solarne nevihte. Te lahko na Zemlji sesujejo električna omrežja (čeprav izjemno redko).
Manj močne sončne nevihte lahko še vedno vplivajo na komunikacijske in navigacijske sisteme ter ustvarjajo severne sije, vendar je naše razumevanje in sposobnost napovedovanja vremena v vesolju še vedno zelo omejeno. Zato znanstveniki upajo, da bo sončni teleskop Inouye pripomogel k razumevanju

»Na Zemlji lahko zelo natančno napovemo, kje po svetu bo deževalo, a napovedi vremenskih vplivov iz vesolja še ni,« je dejal Matt Mountain iz Združenja univerz za raziskave astronomije, ki upravlja solarni teleskop Inouye.

Napovedi zaostajajo za Zemljinim vremenom za 50 let.

Kar potrebujemo je, da dojamemo osnovno fiziko za vesoljskim vremenom  in ta se začne na Soncu.
S svojim naborom najsodobnejših instrumentov, od katerih večina še ni operativna, bo teleskop lahko meril in označeval magnetna polja bolje kot  karkoli doslej. Te meritve bi nam lahko posredovale bolj napredna opozorila za sončne nevihte. Trenutno za njih izvemo približno 48 minut pred nevihto.
Znanstveniki upajo, da bi izboljšanje našega razumevanja obnašanja magnetnih polj v majhnem merilu, ki vodi do sončne nevihte, lahko ta čas povečalo do 48 ur.

»Da bi razvozlali največje skrivnosti Sonca, moramo ne le jasno videti te drobne strukture oddaljene od 150 milijonov kilometrov, ampak tudi zelo natančno izmeriti njihovo jakost in smer magnetnega polja blizu površine in slediti polju, ki sega v milijon stopinjsko korono, zunanjo atmosfero Sonca.«

V prihodnjih mesecih bo več inštrumentov povečalo moč že tako močnega teleskopa.

»Te prve slike so šele začetek,«  je dejal astronom David Boboltz iz Oddelka za astronomske znanosti »Solarni teleskop Inouye bo v prvih petih letih njegove življenjske dobe zbral več informacij o našem Soncu, kot jih imamo zbranih odkar je Galileo prvič usmeril teleskop proti soncu leta 1612.«

Teleskop naj bi bil dokončan junija letos. Komaj čakamo, da vidimo, kaj nam še lahko pokaže.

Intervjuji s študenti: Eva, študentka fizioterapije v Mariboru

0

O fakulteti

Kaj študiraš, zakaj si se odločila za ta študij?

Sem Eva Železnik, študentka fizioterapije na Almi Mater Europaea v Mariboru. Za ta študij sem se odločila že dokaj hitro, saj sem tudi sama utrpela kar nekaj športnih poškodb Alma Mater Europeain sem še zdaj hvaležna svojemu fizioterapevtu, da me je takrat postavil na noge. Ko je človek nemočen, ti takšno dejanje pomeni ogromno in zato sem se odločila za ta študij.

Naštej dve dobri in dve slabi stvari glede študija na tem faksu.

Dobra stvar je to, da je študij izreden in se lahko zjutraj naspiš saj so predavanja popoldne, oziroma poleg faksa tudi delaš, da si študij lažje plačaš. Prav tako, pa je to, da je faks popoldne včasih lahko tudi slaba stvar, kot to, da imamo predavanja ali vaje tudi ob sobotah. Še ena dobra stvar je to, da smo zaradi vaj na faksu večino časa lahko v športnih oblačilih, kar nam zagotavlja sproščeno vzdušje.

Koliko časa ti vzame učenje za izpite?

Glede na to, da sem šele dobro začela mislim da zaenkrat dokaj malo, v primerjavi s tem kaj bo čez eno leto. In pa odvisno je tudi od izpita do izpita, na primer, anatomija vzame veliko več časa kot kateri drugi predmet.

Predavalnica na fakultetiAli bi ta študij / fakulteto priporočila drugim?

Da, definitivno! Vsaj zaenkrat je moj vtis super. Predavatelji in vsi ostali dejansko vedo kaj počnejo, obvladajo svojo stroko, znajo podajati znanje nam študentom, vedo kako nam predstaviti stvari, da nam bodo jasne, kar pri kosteh in mišicah včasih ni tako zelo enostavno. Prav tako pa ima šola študentsko organizacijo, imeli smo svoje brucovanje, fakulteta prireja piknike in druženja, prav tako pa kvalitetne konference in okrogle mize.

Kaj pri študiju pogrešaš?

Mislim, da so edina stvar, ki jo (vsaj) zaenkrat še morda malo pogrešam, moji dolgi nohti.

Še malo bolj zasebno…

Ali imaš ob študiju čas za službo? 

Glede na to, da je faks izreden je pravzaprav tudi namenjen ljudem, ki poleg študija opravljajo še kakšno službo ali pa so že redno zaposleni kot na primer medicinska sestra.

Kako si zadovoljna z utripom tvojega študijskega mesta?

Maribor je zakon! Ogromno študentov, prijazni ljudje, vedno se kje kaj dogaja če te to le zanima, vse relacije so dokaj kratke, da lahko opraviš večino stvari peš. Najbolj pa me je očarala srčnost in toplina Mariborčanov.

S čim se ukvarjaš izven faksa?

Poleg faksa, se ukvarjam s športom ter opravljam študentsko delo v kavarni v mojem domačem mestu in pa v turistični agenciji Kompas Young, ki organizira maturantske izlete.

Eva pri Kompas Young
Eva pri Kompas Young (v sredini)

V čem je Maribor za študij boljši od drugih slovenskih univerzitetnih mest?

Ena boljših lastnosti Maribora iz vidika študentov je, da ima kar nekaj študentskih domov, zato dosti manj študentov išče privatna stanovanja. Je tudi vidno cenejši od Ljubljane, kar se tiče nepremičnin in vseh ostalih stvari. Še ena, meni osebno super stvar pa je to, da so vse fakultete in domovi, ter pomembne stvari dostopne peš in to poteka precej hitreje kot s trolami v Ljubljani.

Zakaj si se odločila za študij fizioterapije v Mariboru in ne recimo v Ljubljani?

En razlog je bil, da se je letos študij fizioterapije v Ljubljani pod okriljem Alme Mater odprl šele prvo leto in sem bila glede tega morda malo nesigurna, ker je največja baza še vseeno v Mariboru. Drugi razlog pa je, da me Maribor enostavno veliko bolj privlači, zdi se mi toplejše, prijaznejše in preprostejše mesto kot Ljubljana.