Svetovni dan zasebnosti: kaj je najpomembnejše?

0

Ob mednarodnem dnevu zasebnosti, ki poteka 28. januarja, in vedno aktualni debati o pomembnosti varovanja in varnosti osebnih podatkov uporabnikov, so pri Rakuten Viber, vodilni komunikacijski platformi v Srednji in Vzhodni Evropi, za mnenje o tem, kako čutijo glede svoje digitalne zasebnosti, vprašali več kot 4 milijone ljudi iz 9 držav v regiji. Z uporabo anket, objavljenih v Viberjevih skupnostih na Madžarskem, v Grčiji, Bolgariji, na Slovaškem, Češkem, Hrvaškem, v Srbiji, Sloveniji in na Poljskem, je ta dobro znana aplikacija dobila vpogled v razmišljanje uporabnikov, medtem ko so ti v digitalnem prostoru.

Izkazalo se je, da so bile te ankete ena od najbolj zanimivih stvari doslej objavljenih v naprednih skupinskih klepetih aplikacije Viber, saj so k sodelovanju pritegnile na tisoče ljudi, ki so zagotovili takojšnje povratne informacije. Pozornost več kot 170 tisoč ljudi po vsej regiji so pritegnila predvsem štiri glavna vprašanja.

Na vprašanje, ali uporabnike skrbi za njihovo zasebnost digitalnih podatkov, je ogromnih 89 odstotkov uporabnikov iz Slovenije odgovorilo, da jim je spletna zasebnost pomembna. Razmere so v celotni regiji dokaj enake, saj je skoraj 34 tisoč ljudi, ali 82 % vseh udeležencev, odgovorilo pozitivno, da jih zelo skrbi za spletno zasebnost. Države, v katerih so uporabniki izrazili, da jim je zasebnost podatkov zelo pomembna, so Poljska, Slovenija, Grčija, Hrvaška, Srbija in Bolgarija, medtem ko so glede na rezultate Čehi in Slovaki mnenja, da ta tema ni prioritetna.

Z drugim vprašanjem so želeli izvedeti, ali se uporabniki počutijo varne s trenutno stopnjo zasebnosti na spletu. Dva odgovora sta dosegla skoraj enak odstotek, in sicer tistih, ki menijo, da so potrebni novi regulacijski predpisi (47 %) in tistih, ki so zadovoljni s trenutnim stanjem zasebnosti podatkov (41 %). Le 12 % pa jih meni, da bo v bližnji prihodnosti splet skozi samoregulacijo poskrbel za to problematiko. Večina Slovencev, ki so sodelovali v anketi, se počuti dokaj varno na internetu oziroma so s stanjem zaščite zadovoljni (65,5 odstotkov).

Glede na odgovore na tretje vprašanje, je za veliko večino slovenskih uporabnikov, pri izboru oziroma uporabi njihove želene komunikacijske aplikacije za sporočila in pogovore, najpomembnejše dejstvo, da ta ne zbira zasebnih podatkov, ki niso potrebni za delovanje aplikacije. Enakega mnenja so tudi Poljaki in Čehi, medtem ko so Madžari in Hrvati kot najpomembnejši dejavnik pri uporabi teh aplikacij izbrali šifriranje po privzetku oziroma t.i. samodejno end-to-end enkripcijo. Bolgarski, slovaški in grški uporabniki pa so za ključno prednost navedli dejstvo, da določene aplikacije za sporočanje niso zabeležile kršitve varnosti osebnih podatkov v svoji živi zgodovini.

Odgovori na zadnje vprašanje pa so razkrili, kako varne se počutijo v aplikaciji uporabniki Viberja. Aplikaciji tako najbolj zaupajo prav slovenski uporabniki, saj jih je kar 93 odstotkov sodelujočih v anketi odgovorilo, da se počutijo precej varne ali popolnoma varne. Tudi sicer večina uporabnikov iz vseh v anketi sodelujočih držav meni, da je aplikacija Viber precej oziroma popolnoma varna.

»Kot eden vodilnih igralcev na tehnološkem področju, je naš cilj ustvariti varno in zasebno alternativo za sodobno komunikacijo, takšno ki poudarja zanesljivost in največje spoštovanje zasebnega prostora naših uporabnikov. Ravno zato je podpora razpravi o zasebnosti in varnosti na spletu in zlasti v aplikacijah za sporočanje za nas izjemnega pomena. Za dosego tega cilja se združujemo z našimi uporabniki in sprožamo prave razprave z njimi. To je najbolj organski in naraven način za usklajevanje s potrebami uporabnikov – s ciljem, da naša prizadevanja v prihodnosti osredotočimo tja, kjer je to najbolj pomembno,« je pobudo komentiral Atanas Raykov, višji direktor za poslovni razvoj EEMENA v družbi Rakuten Viber.

Pridružite se slovenski skupnosti na Viberju in si oglejte posodobitve, obenem pa vam je omogočen vpogled v izdelke in nasvete, kako izboljšati svojo izkušnjo z aplikacijo Viber.

Osupljiva fotografija NASE z Marsa

1

Nova Nasina fotografija prikazuje kompleksne peščene sipine z Marsa

Nasin Mars Reconnaissance Orbiter (MRO) je v orbiti okoli Marsa že skoraj 14 let. S seboj nosi različne instrumente, vključno s kompaktnim Reconnaissance Imaging Spectrometer for Mars (CRISM). Ta instrument je zbral že na tisoče slik Marsa.

Glavni namen CRISMA je izdelati podrobne zemljevide površinske mineralogije Marsa. Zazna lahko železo, okside, filosilikate (gline) in karbonate. Vsi ti materiali kažejo, da je bila v preteklosti na Marsu voda, oziroma je še zdaj.

Običajno so fotografije CRISM združene s fotografijami HiRISE. High Resolution Image Science Experiment z istega območja. HiRISE je ena od treh kamer na orbiterju in je najzmogljivejša. Fotografije posname v ločljivosti 0,3 m/slikovna pika, CRISM pa 18 m/slikovna pika. Take združene fotografije visoke kakovosti pripomorejo k iskanju potencialnih pristajalnih mest, kot je bil naprimer za rover Curiosity.
Pravzaprav je HiRISE  največji odsevni teleskop doslej uporabljen na vesoljski misiji. Površino Marsa si lahko v visoki definiciji in v detajlih ogledate tudi na uahirise.org.

Sipine Marsa
Sipine v kraterju Briault.

Foto: NASA/JPL/UArizona

Naslovna fotografija prikazuje peščenjak v Chasmi West Candor v Valles Marinerisu. Fotografija na levi pa sipine kraterja Briault. Prepletena tekstura je značilna za sipine, ki prehajajo v peščene plošče. Fotografije ujamejo lepoto, ki vztraja, tudi na hladnem, suhem in verjetno mrtvem planetu. Raztrošeni grebeni Marsa kar prosijo za raziskovanje.

 

Največje onesnaževalke sveta

0

Mednarodna agencija za energijo je napovedala, da se bodo izpusti toplogrednih plinov do leta 2050 povečali za 130 %, če ne bo prišlo do sprememb. Vse države sveta so odgovorne za visok nivo globalnega onesnaženja, a nekatere izstopajo.

Kitajska

Na prvem mestu je Kitajska, najgosteje poseljena država na svetu, kar pripomore k visoki stopnji onesnaženosti. Kljub temu je vredno omembe dejstvo, da v samo petih provincah proizvede več dioksida kot katerakoli druga država na svetu. V Pekingu so opozorila na onesnažen zrak postala nekaj vsakodnevnega.

ZDA

Združene države so svetovna industrijska in trgovska velesila, onesnažena pa niso le njena mesta, temveč tudi ruralna področja.

Indija

Večina najbolj onesnaženih mest na svetu se nahaja v Indiji. Država ima sicer že od leta 1981 zakon, ki naj bi varoval onesnaženje zraka, kljub temu pa ji pripada tretje mesto.

smog

Rusija

Največja država na svetu se zanaša predvsem na fosilna goriva. Poleg tega je zelo nenapredna kar se tiče ločevanja odpadkov in zavedanja o kupovanju plastike. Visoka je tudi stopnja krčenja gozdov.

Japonska

Japonska je največji porabnik fosilnih goriv na svetu in peta država po izpustu toplogrednih plinov. Razlog za to sta predvsem visoka stopnja razvoja industrije in nizka stopnja skrbi za naravo.

Če bi šteli celotno Evropsko unijo (skupaj z Združenim kraljestvom), bi se ta znašla na tretjem mestu.

Sicer petim »zmagovalkam« sledijo Nemčija, Južna Koreja, Iran, Kanada, Savdska Arabija, Indonezija, Mehika, Brazilija, Južna Afrika, Avstralija, Združeno kraljestvo, Turčija, Italija, Poljska in Francija.

Nina Kosmač, vnukinja Cirila Kosmača: imam se za otroka tretje kulture

0

Nina Kosmač, pisateljica in vnukinja slovenskega romanopisca Cirila Kosmača, je lansko leto izdala svoj prvi roman Utvare. Njeno življenje je precej razgibano in polno izzivov, kar avtorica rada sama poudari. Poleg vseh mejnikov v življenju je imel nanjo velik vpliv tudi ded, Ciril Kosmač, katerega se spominja le v dobri luči. Prav danes, 28. januarja, pa mineva 40 let od smrti tega slovenskega pisatelja.

Z avtorico romana Utvare sva se pogovorili o njenem delu, študentskih letih ter o njenem zaznamovanem življenju.

Lansko leto ste izdali svoje prvo delo z naslovom Utvare. Kako bi v nekaj besedah povedali, o čem govori roman?

Roman se dotika dekadentne sodobne družbe, kriminala in spolnosti. Osrednja tema pa je osamljenost in iskanje lastne identitete. Kraj dogajanja so švicarski internati, v katerih bivajo otroci tretje kulture.

Avtorica s svojimi sošolci
Leto 1988 – avtorica (prva iz desne) v internatu Chaperoun Rouge

V delu velikokrat poudarite termin »otroci tretje kulture«. Kaj naj bi to pomenilo?

Otrok tretje kulture je človek, ki je preživel otroška in mladostniška leta, izven kulture staršev (Pollock & Van Reken, 2001, p. 19). Če ste gledali najnovejši film režiserja Woodyja Allena iz leta 2019, ki govori o študentih, dežju in New Yorku, moram priznati, da so današnji študentje, kakor jih opisuje v tem filmu Woody Allen, dokaj podobni moji predstavi otrok tretje kulture. Junak Gatsby uporablja tujke, se spozna na umetnost in je prepotoval večji del sveta. Govori na svojevrsten in abstrakten način ter uporablja prispodobe in reference iz klasičnih filmov, stripov, glasbe itd … Pravzaprav ima glavni junak ogromno znanja, s katerim dejansko ne ve, kaj početi … Enako kot mi, otroci tretje kulture.

Danes v nekaterih osnovnih šolah, današnjim otrokom tretje kulture, nudijo psihološko svetovanje, kako sprejeti kulturne šoke, se spopasti s selitvami in premagati travme, ki se pojavljajo ob spremembi okolja in izgubi prijateljev. To počno v tujini na zasebnih šolah predvsem sociologi, psihologi in tudi psihiatri.

Tudi vi ste se v mladosti veliko selili. Kje vse ste živeli?

Vsepovsod … Kot otrok v Braziliji in Peruju, kot najstnica pa v švicarskih internatih. Omenila bi samo nekaj mest in krajev, ki so me na neki način zaznamovali: Rim, San Remo, Miami, New York, Madrid, Granada, Barcelona, Almuñecar, Cartagena de Indias v Kolumbiji, Nica, Pariz, Monte Carlo, Cortina d Ampezzo …

Nina Kosmač, sestra Ana in princ iz Bruneja
Nina Kosmač s sestro Ano in Brunejskim princem

Ali so te selitve vplivale na izoblikovanje vaše identitete?

Ja. Vsekakor. V dobrem in v slabem kajti povsod je moj dom, a vendar nisem nikjer doma.

Se mogoče zaradi tega tudi vi štejete pod otroke tretje kulture?

Seveda, se imam za otroka tretje kulture. Pred devetim letom sem kot hči slovenskih staršev živela v Braziliji in Peruju, torej, spadam pod sociološko definicijo otrok tretje kulture. Za moje pojme je bila pisateljica in nobelovka, Pearl Buck, prvi otrok tretje kulture, ker je kot otrok migrantov bivala na Kitajskem. V njenih romanih opisuje, kako nikdar ni uspela dejansko, ne spoznati, ne doumeti kitajske mentalitete in kulture. Enako se tudi jaz bojim, da poznam veliko različnih kultur, a da se mi bistvo vsake posamezne kulture izmika.

Ste vnukinja znanega slovenskega pisca Cirila Kosmača. Kako je vaš ded vplival na vas?

Zaznamoval me je kot človek, ki me je naučil spoštovati tišino. Bil je izjemno dobrosrčen in hkrati pameten. V zgodnjem otroštvu je bilo življenje z njim lepo in mirno.

Nina Kosmač in Ciril Kosmač
Nina Kosmač s svojim dedkom

Ker smo študenti, vas moram vprašati, kakšno je bilo vaše študentsko življenje. Ali imate mogoče kakšen nasvet za nas?

V študentskih letih me je preganjala sla po znanju in bila sem  »piflarka«, ki je bila vedno vsaj med prvimi tremi najboljšimi v razredu. Kljub temu je bil takrat, na žalost, moj edini življenjski cilj zgolj brezpredmetna zabava. Veliko sem se učila, ker mi je bilo to v veselje in zabavo, ampak hkrati pa sem tudi obiskovala vse vrste zabav in dogodkov in počela stvari, kar so jih starejši smatrali za neumnosti.

Nasvet za vas? Ne … Tega pa res ne zmorem!

Ne maram ljudi, ki se smatrajo za strokovnjake na vseh področjih, neke vrste dedi vsevedi, ki nenehno pametujejo in uveljavljajo svojo voljo in svoja načela mladim študentom. Počutim se dokaj nelagodno kot predmet raznovrstnih raziskav kot otrok tretje kulture, da bi si vam upala podati kakršen koli nasvet. Želim pa vsem študentom po vrsti veliko sreče in lepih trenutkov. Srečo na tej poti, ki se imenuje življenje!

Edinole morda, bi vas prosila, da ne pošiljate mladoletnih otrok v elitne internate, ker obstaja velika možnost, da bodo ti otroci nesrečni. Nihče od nas, ki smo študirali v internatih, ni poslal svojih otrok v noben internat in vsi, ne glede na različne kulture, se strinjamo, da nočemo ponoviti napak naših staršev, pa tudi pretirano srečni nismo.

 

Karl Erjavec od A do R in Ž

0

Karl Viktor Erjavec se je rodil leta 1960 v Belgiji in se v Slovenijo vrnil z 12 leti. Če izpustimo nekaj let, je potem sodeloval v strankah SLS, LDS in seveda DeSUS, pri kateri je bil od leta 2005 tudi njen predsednik. Minister za okolje, minister za obrambo in minister za zunanje zadeve Republike Slovenije so njegovi ministrski položaji, ki jih je zasedel v svoji karieri.

»Umikam se iz politike in bom podal tudi odstop s položaja ministra za obrambo.«

Po odločitvi kongresa, da ne bo več vodil stranke DeSUS ne vidi več razloga, da bi bil še naprej minister oziroma član vlade. Ponosen je na svoje dosežke in dosežke stranke v zadnjih 15 letih. Bil je pomemben člen v oblikovanju vlad in poudaril, da v tem ni bil zaradi osebnih dosežkov. Svoji naslednici Aleksandri Pivec želi uspešno nadaljevanje poti, ki jo je začel sam.

Simpatičen starejši moški z rahlo govorno napako, ki pomeni, da si bomo gospoda Erjavca zapomnili kot tistega, ki ni znal reči črke R in ne kot osebe, ki je ogromno pripomogla k razvoju Slovenije. Medtem, ko je imel z nami (mladimi) bolj malo opravka, saj je bil predsednik stranke, ki se je ukvarjala s problemi starejših in upokojenih, je za nas skrbel malo drugače – nasmejal nas je. Po drugi strani je smeh pol zdravja in spodaj te čaka nekaj zanimivih besed nekdanjega ministra.

Večkrat nasmejal Slovenijo

Poglejmo si nekaj izjavah našega Karla s katerimi nas je kar dobro nasmejal.

»Veste kaj imata skupnega Janša in Pahor? Erjavca.« na volitvah 2008.

»Za neopredeljene volivce, ki ne vedo koga voliti, ali Boruta ali Janeza, svetujem naj volijo stranko DeSUS.« na volitvah leta 2008.

»Ti si res en pravljičar.« na komentar Zorana Jankoviča o delovnih mestih.

Erjavec razbil monotonost v DZ
Nov obraz bo nova napaka - Karl Erjavec
Karl Erjavec in Gregor Golobič na POP TV

 

Novi obrazi in novi časi za državo

Medtem, ko je nov obraz sigurno še ne moremo biti prepričani, da prihajajo novi časi oziroma boljši časi. Očitno moramo politikom dati vsaj 15 do 20 let, da se dejansko nekaj spremeni in to ne le njihov naziv ampak dejansko stanje v državi. Videli pa bomo tudi kdo nas bo v prihodnje navduševal z izjavami v javnosti.

Karl, uživajte v penziji.

#KEŠ: Kako z njim?

0

Študentsko delo

Kljub temu, da je tvoja primarna naloga v študijskem času pač študirati, ti poleg drugih hobijev morda ostane kaj časa, ki ga lahko izkoristiš za dodaten zaslužek. Ta je več kot dobrodošel iz različnih vidikov, na primer večja finančna samostojnost in posledično (delna) razbremenitev staršev, imenitna priložnost za spoznavanje trga dela in navezovanje stikov za poznejšo kariero ter oblikovanje delovnih navad in socialnih veščin.
Osnovno vodilo naj bo prioritetna lestvica, kjer moraš, če želiš uspešno zaključiti študij, tega vsekakor vedno postaviti na prvo mesto. Pred začetkom dela se najprej prepričaj, da to ne bo negativno vplivalo na študij in druge dejavnosti, ki si jih želiš obdržati. Super način za to je organizacija lastnega časa.

Za iskanje študentskega dela ti priporočamo obisk portalov mojedelo.com, studentski-servis.com ali adecco.si.

Pred začetkom je ne glede na vrsto dela pomembno predvsem, da se z delodajalcem dogovoriš o svojih dolžnostih na delu, urniku in urni postavki. Tukaj so ti v pomoč predvsem študentski servisi, ki nudijo dodatno podporo pri morebitnih zapletih. Študentsko delo te sicer ne veže k ničemur, saj ti ni treba podpisovati nobenih delovnih pogodb, a dobro je, da z delodajalcem vzpostaviš iskren odnos in da se o morebitnih nevšečnostih pogovoriš sproti. Z zakonom je določena tudi najnižja bruto urna postavka, ki znaša 5,40 €. Ta znesek se potem na tvoj račun izplača v neto višini 4,56 €/h, razlika (0,84 €) pa je odvedena kot prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ta se šteje v pokojninsko dobo (več o tem si lahko prebereš na portalih študentskih servisov).

Kako na razgovoru

Izvedba razgovora in njegova teža je seveda različna glede na delo, ki ga boš opravljal. Vsekakor se za razgovor obleci situaciji primerno in ne zamujaj. Pred tem se pozanimaj o delu, ki ga želiš opravljati, in po potrebi tudi o samem podjetju. Med razgovorom upoštevaj osnovna pravila komunikacije, ki vključujejo predvsem naslednje: ne skači v besedo, govori počasi in razločno, vprašanja postavljaj predvsem ob koncu razgovora in ohrani primerno telesno govorico. Več nasvetov najdeš tudi na nekaterih portalih za iskanje študentskega dela.

Nadzor nad stroški

Poleg dodatnih finančnih prilivov je za shajanje iz meseca v mesec pomemben tudi nadzor nad stroški. Načini vodenja stroškov oziroma bdenja nad porabo denarja so različni. Če si bolj analogen tip, si morda vsak nakup zapisuj v planer oziroma posebno beležko in konec meseca analiziraj porabo po različnih segmentih (npr. hrana, obleka, študij, izlet, bivanje, druženje …). Tako lahko ob ugotovitvi, da ponekod zapraviš preveč, uvedeš mesečne limite za posamezna področja. Če pa so ti bližje aplikacije, pa lahko posežeš po aplikaciji Toshl.

Nakupovanje z glavo

Oglaševanje nas večkrat prepriča, da določeno materialno stvar zares potrebujemo, čeprav temu ni tako. Kako pravzaprav racionalno nakupovati? Naslednja vodila ti pridejo prav predvsem pri nakupovanju oblek, obutve in modnih dodatkov:

  1. Ali izdelek zares potrebujem?
  2. Kaj se bo po nakupu izboljšalo v mojem življenju?
  3. Ali obstajajo možnosti izposoje ali nakupa rabljenega izdelka?
  4. Ali lahko ima nakup tega izdelka negativne posledice na moje zdravje in zdravje okolja?
  5. Ali bo nakup tega izdelka povzročil prevelike finančne stroške glede na moje ostale prioritete?
  6. »Pravilo 10 sekund«: Preden se odpraviš do blagajne, se za 10 sekund ustavi na mestu in še enkrat pomisli, ali izdelek zares potrebuješ.

Poceni, a zdravo

Slovenija je ena izmed izjemno redkih, če ne že osamljenih primerov držav, ki s študentskimi boni za prehrano omogoča cenejše prehranjevanje študentov. Po nekaterih drugih državah študentje veljajo za »kozarčkarje«, saj s kuhanjem doma in obedovanjem iz kozarcev, kjerkoli že so, veliko privarčujejo. Ko si boš kosilo pripravljal sam, upoštevaj naslednje nasvete:

  1. Nakupuj s seznamom in nikoli s praznim želodcem.
  2. Pred nakupom se pozanimaj o znižanjih in popustih.
  3. Hrana, ki je v trgovini tik pred iztekom roka ali pa je cenejša zaradi drugih lastnosti, kot so poškodovana embalaža, napačna etiketa, slabša vizualna prezentacija ipd., je še vedno dobra. Primer dobre prakse je trgovina Robinfood.
  4. Nauči se brati etikete o sestavi in prehranski vrednosti živil. Te naj ti bodo vodilo predvsem za nakupovanje zdrave hrane. Pri tem si lahko pomagaš tudi z različnimi brezplačnimi aplikacijami, npr. Fooducate, Honest Label, Pic Healthy, True Food …
  5. Kuhaj skupaj s prijatelji in sošolci in si porazdeli stroške ter kdaj pa kdaj pred odhodom v študijsko mesto pokukaj tudi v domačo klet – no, pa saj bo mama najbolj vedela. 😉

Ugodnosti pri bankah

Študentom naklonjene banke ti ponujajo ugodnosti pri odprtju računa ali pa celo najemu kredita. Lani je revija Moje finance objavila seznam najugodnejših bank za študente. Glede na cene 12 bančnih storitev med 15 slovenskimi bankami so na prvih 10 mest uvrstili naslednje banke: Hranilnica Lon, Gorenjska banka, Abanka, Delavska hranilnica, Primorska hranilnica Vipava, SKB, NKBM, DBS, Addiko in Sparkasse.  V raziskavi so navedli tudi, da je največ (več kot 20 %) mladih komitentov pri Gorenjski banki in SKB, sledi pa Abanka s 13 % mladih komitentov. Naj študentsko posojilo je lani ponujala NLB, naj depozit pa Hranilnica Lon.

EIT Health išče slovenske talente za zdravstveno izobraževanje in pospeševanje idej v letu 2020

0

Leto 2019 je zaznamovalo rekordno število udeležencev iz srednje, vzhodne in južne Evrope, ki so se vključili v programe izobraževanja in pospeševanja mreže EIT Health. Več kot 1.500 talentov in več kot 50 start-upov iz bolj naprednih regij v smislu inovacij je bilo deležnih usposabljanj, mentorstev ali finančnih sredstev za nadaljnji razvoj. Med njimi so bila tudi slovenska zagonska podjetja, kot sta PVR Sistem ali HomeCare2020, ki sta bila tudi med finalisti izbranih vseevropskih tekmovanj mreže EIT Health, in sta bila prepoznana med evropskimi vlagatelji. Leto 2020 prinaša še več priložnosti za inovatorje s področja zdravstva.

»Srednja, vzhodna in južna Evropa so zlata jama, kar se tiče inovativnih idej na področju zdravstva. Čeprav omenjene regije v Evropi še vedno veljajo za zmerne inovatorje, se tu rojeva vse več zdravstveno-, medicinsko in bio-tehnoloških rešitev. Vse večje število posameznikov – študentov, doktorandov, raziskovalcev, strokovnjakov – ter ekip – start-up podjetij, spin-off podjetij, malih in srednje velikih podjetij, si vse bolj želi izboljšati svoj položaj na trgu, zaradi česar se v veliko širšem obsegu kot kdaj prej pridružujejo evropskim usposabljanjem, izobraževalnim kampom, poletnim šolam in tekmovanjem. V mnogih primerih se njihove ideje uvrščajo med najboljše v Evropi, kar pritegne investitorje, da financirajo projekt  ali pa te ideje preprosto spravijo na trg,« pravi Monika Toth, vodja programa EIT Health InnoStars RIS.

Tu je nekaj najboljših priložnosti, ki so napovedane za leto 2020:

1. StarShip – rok za prijavo: 31. januar 2020

StarShip je edinstvena priložnost za izobraževanje, nad katero so pretekli udeleženci programa navdušeni! V devetmesečnem programu, s krajšim delovnim časom se naučijo uporabljati preizkušen in na delovanju oz. ukrepanju temelječ pristop k iskanju rešitev za izzive, preverjati potrebe uporabnikov in identificirati nezadovoljene in neizpolnjene zdravstvene potrebe.  Ekipe ves čas programa izobražujejo in vodijo akademski in industrijski mentorji programa StarShip. Izbrani udeleženci so deležni šolnine in subvencije za potne stroške. Program podpirajo partnerji EIT Health – University of Coimbra, University of Oxford, IESE Business School, IPN, Karolinska Institute, RISE Research Institute of Sweden, GE Healthcare, Atos Spain, Glintt, Bluepharma in Essilor. Informacije in prijave so na voljo tukaj: https://www.starship.eithealth.eu/

2. Wild Card – rok za prijavo: 9. februar 2020

EIT Health je objavil, da je program Wild Card 2020, odprt za prijave za ekipe, kot tudi posameznike. Program vabi najperspektivnejše evropske inovatorje v zdravstvu, naj predložijo svoje predloge s področja zdravja žensk in digitalne terapije.  Wild Card, ki poteka že tretje leto in katerega rezultat so do sedaj štiri novoustanovljena start-up podjetja, želi podpreti najbolj obetavne ekipe in njihove ideje pretvoriti v podjetja. Kot eden najbolj celovitih programov na področju zdravstvenih inovacij, bo Wild Card najprej ustvaril in nato vložil do dva milijona EUR v dva projekta, ki bosta premikala meje na omenjenih področjih. Prijavite se tukaj: https://wildcard.eithealth.eu/

„Program Wild Card nam je omogočil, da smo preučili celotno industrijo na globlji ravni in doumeli, da moramo, če želimo preprečiti bolezen in omogočiti zdravljenje, najprej razviti natančna, personalizirana in prilagojena, cenovno dostopna orodja, ki jih lahko uporabijo vsi deležniki“, so dejali soustanovitelji sistema iLof, zmagovalci programa Wild Card v letu 2019.

3. EIT Jumpstarter – rok za prijavo: 15. marec 2020

EIT Jumpstarter Grand Final 2019 winners of healthcare categoryEIT Jumpstarter je med drugim t.i. pred-pospeševalni program za inovatorje v zdravstveni industriji. Program je bil nagrajen za najboljšo izobraževalno pobudo s strani European Association Awards in je namenjen zlasti inovatorjem, ki želijo zgraditi svoj posel v edinstvenem medindustrijskem okolju. Udeleženci se usposabljajo za pripravo poslovnih predlogov, poslovnih modelov in t.i. go-to-market strategij. Najboljši bodo imeli možnost, da predstavijo svoje poslovne predloge pred žirijo in osvojijo denarne nagrade. Izbrane ekipe dobijo finančno podporo. Poleg zdravstvene industrije išče program EIT Jumpstarter talente tudi v prehranskih, surovinskih, energetskih in proizvodnih panogah ter v panogi mestne mobilnosti. Prijavite se tukaj: https://www.lyyti.fi/reg/Jumpstarter-2020

4. Nagrade InnoStars – rok za prijavo: 27. marec 2020

Nagrade InnoStars Awards so ena najboljših priložnosti za start-up ali spin-off podjetja s prototipi ali MVP (Minimal Viable Products), ki pa še niso prisotna na trgu. Četrta izdaja programa bo iskala talente, ki prihajajo iz držav z zmerno stopnjo inovacij in so vključene v tako imenovano regionalno inovacijsko shemo EIT (EIT RIS). Najboljše ekipe prejmejo 25.000 EUR »pametnega« denarja, štirimesečno individualno mentorstvo in možnost sodelovanja v dveh bootcampih v Evropi. EIT Health nudi tudi potrditvene intervjuje s potencialnimi strankami, vlagatelji in partnerji. Finalisti se bodo potegovali za tri glavne nagrade: dodatnih 25.000 EUR, 15.000 EUR ali 10.000 EUR financiranja. Za dodatne informacije se obrnite na tamas.bekasi@eithealth.eu

5. Start-ups Meet Pharma – rok za prijavo: 29. marec 2020

Druga izdaja uspešnega programa Start-ups Meet Pharma mreže EIT Health bo iskala ambiciozne ekipe, ki se želijo spoprijeti z resničnimi svetovnimi farmacevtskimi izzivi. Ta program za pospeševanje se osredotoča na povezovanje zagonskih podjetij, ki razvijajo inovativne rešitve za kronično nego, s ključnimi farmacevtskimi partnerji v Evropi. Program je namenjen ekipam z delujočimi izdelki ali prototipi, ki so pripravljeni na trg in ki so zainteresirani za razvoj rešitve, ki omogoča t.i. »beyond the pill« storitve, s podporo svetovnih farmacevtov. Letošnji izzivi bodo objavljeni 10. februarja. Za dodatne informacije se obrnite na tamas.bekasi@eithealth.eu

6. Smart-Up Lab – rok za prijavo: marec 2020

Smart-Up Lab 2020 je četrta izdaja mednarodnega trimesečnega e-laboratorijskega programa za prihodnje vodje na področju zdravstva, ki je realiziran v dveh izdajah: pomlad (marec-junij) in jesen (september-december). Program poteka vzporedno v Lodžu (Poljska), Neaplju (Italija) in Tartuu (Estonija). Spoznate lahko procese razvoja idej, poslovno načrtovanje, podjetništvo, ustvarjanje vrednosti, tržne raziskave, financiranje ali hitro izdelavo prototipov. Program je namenjen študentom, doktorskim študentom, podjetnikom in raziskovalcem iz različnih strok: medicine, življenjskih ved, gospodarstva, IT in podobnih. Udeleženci lahko že imajo idejo za inovacije, vendar to ni pogoj. Program vodijo Medicinska univerza v Lodžu, Neapeljska univerza Federico II in Univerza v Tartuu. Prijavite se tukaj: http://medihub.zone/portfolio-item/smart-up-lab-2020/

EIT Health je neprofitna organizacija, ki deluje med državami s 150 EIT Health partnerskimi organizacijami. EIT Health išče talente ne samo iz zahodne Evrope, temveč tudi iz srednje, vzhodne in južne regije, kjer je tempo inovacij še vedno zmeren. Te regije so vključene v regionalno inovacijsko shemo EIT (EIT RIS), ki jo je ustanovil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo (EIT), organ Evropske unije. Skozi stičišča EIT Health (EIT Health Hubs), ki se nahajajo v 13 državah, lahko talenti dobijo dostop do različnih možnosti izobraževanja, pospeševanja in inovacij na področju zdravstva in posledično svoje ideje spremenijo v resnične izdelke ali rešitve, ki državljanom pomagajo živeti daljša in srečnejša življenja. Lokalni  HUB EIT Health v Sloveniji je LUI, Ljubljanski univerzitetni inkubator. Več informacij na spletni strani: www.lui.si

S tekmovanjem Bober do uspešnega računalničarja

0

18. januarja je na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani potekalo državno tekmovanje v računalniškem mišljenju Bober. Na tekmovanje se je uvrstilo 166 osnovnošolcev in 78 srednješolcev,  to je en odstotek najboljših tekmovalcev v državi.slikica bobra

Letošnje državno tekmovanje je bilo sestavljeno iz 15 nalog, ki so jih morali tekmovalci rešiti v 40 minutah. Najboljši so prejeli zlata in srebrna priznanja.

Pomen tekmovanja za mlade

V svetu tehnologije je poznavanje računalništva zelo pomembno. Mednarodno tekmovanje ACM Bober na zanimiv način spodbuja učence in dijake pri spoznavanju računalništva in informatike. Med drugim tekmovalci razvijajo logično sklepanje, algoritmično mišljenje in spretnosti reševanja problemov.

Tekmovanje se v Sloveniji izvaja od šolskega leta 2010/2011. Od takrat se je število udeležencev zelo povečalo, tekmovanje pa počasi dosega postavljen cilj.otroka vesela pre računalnikom

Rezultati

Tekmovalci so bili učenci od 6. do 9. razreda osnovne šole in pa dijaki vseh letnikov srednjih šol.

Osnovna šola

Med učenci 6. razreda je bilo podeljenih osem zlatih in 13 srebrnih priznanj, najboljše se je odrezal Matic Kotnik iz Novega mesta.

Med sedmošolci je bilo 10 zlatih priznanj in 12 srebrnih, najboljši rezultat je dosegel David Ahec s Slovenske Bistrice.

Med učenci 8. razreda je bilo kar 13 nagrajencev zlatega priznanja in 12 srebrnega, najboljše se je odrezal Benjamin Rajer iz Vodic.

Devetošolcem so podelili osem zlatih in sedem srebrnih priznanj, na prvo mesto se je uvrstil Matic Kink iz Artič.

Srednja šola

Med dijaki prvega letnika je bilo največ zlatih priznanj – kar 16, prvo mesto je zasedel David Grošelj iz Ljubljane. Podelili so osem srebrnih priznanj.

Med drugimi letniki je bilo pet nagrajencev zlatega priznanja in dva srebrnega. Najboljše se je odrezal Benjamin Bajd iz Kranja.

Tretji letniki so dosegli dve zlati priznanji in eno srebrno, na prvem mestu je Lovro Drofenik iz Celja.

Med četrtimi letniki je zlato priznanje dosegel le Lucijan De Reggi iz Kopra. Srebrno priznanje so dosegli še trije.

Prihodnost računalničarjev

Letošnje državno tekmovanje gostuje Fakulteta za računalništvo in informatiko. Mnogi mladi nadarjeni računalničarji se bodo morda čez nekaj let odločili prav za študij na tej fakulteti. Glede na to, da se področje informacijske tehnologije zelo hitro razvija, že danes primanjkuje ustrezno izobraženega kadra.odprt računalnik

To je glasbeni festival MENT Ljubljana 2020

0

MENT Ljubljana je tridnevni predstavitveni festival izvajalcev iz cele Evrope in širše. Slovenski glasbeni spektakel se lahko primerja s svetovno sceno – na izboru European Festival Awards je prejel naziva Best Indoor in Best small festival 2017.

Letošnji MENT bo na 14 prizoriščih po Ljubljani prikazal 81 izvajalcev, med temi bo kar 28 slovenskih. Poleg festivala je v sklopu MENTa pripravljena mednarodna konferenca, ki se osredotoča na glasbeno industrijo in kreativnost.

V okviru konference MENT ponuja tudi možnosti štirih sprejemov in štirih hitrih mreženj z različnimi glasbenimi profesionalci, več informacij v naslednjem prispevku.

MENT 2020 je že 6. edicija ljubljanskega festivala in konference. Odvijal se bo med 5. in 7. februarjem, ko bo slovensko prestolnico za tri dni prelevil v epicenter domače, regionalne in evropske glasbene kreativnosti.

Poster MENT 2020

MENT na telefonu

Za lažjo navigacijo po festivalu in mestu si lahko naložiš aplikacijo MENT Ljubljana.  

Najdeš jo preko naslednje povezave:  Android / iPhone 

Izvajalci

Festival MENT združuje glasbene zvrsti od rocka, psihadelije in jazza do techna in alternative.

Osrednja gosta otvoritvenega večera (5. februar) sta zastavonoša nove britanske jazz scene Kamaal Williams in ukrajinska igralska zasedba Dakh Daughters.

Izvajalke Dakh Daughters
Dakh Daughters l Foto: Olga Zakrevska

Na koncu festivala, 7. februarja, bodo na velikem odru kluba K4 odmevali srbski DJ Brka, nizozemski ambasador klubske elektronike Dekmantela Soundsystem ter slovenski eklektični producenta in didžej Dulash Der DJ.

Celoten Lineup in urnik festivala lahko preveriš na spletni strani MENT.

Prizorišča

Glavno prizorišče festivala je ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška, ki je tudi producent in srce festivala MENT.

Ostala prizorišča so AKC Metelkova Mesto Gala Hala, Channel Zero, Klub Gromka, Menza pri Koritu, Hostel Celica, Stara Mestna Elektrarna – Elektro Ljubljana, Orto Bar, Ljubljanski grad, Slovenska Kinoteka, Klub K4, DobraVaga, Big Nose in Dvorana dijaški dom Tabor.

O lokacijah si lahko prebereš na spletni strani MENT.

Del prostora v Kinu Šiška
Kino Šiška

Vstopnice

Predprodaja vstopnic traja do 4. februarja 2020, na voljo so:

  • enodnevna vstopnica: 15,00 €
  • festivalska (tridnevna) vstopnica: 39,00 €
  • PRO vstopnica (festival in konferenca): 79,00 €

Za nakup vstopnic sledi povezavi.

Novosti MENTa 2020

MENT 2019
MENT 2019

Med letošnjimi novostmi sta prizorišči Dijaški dom Tabor in ploščarna Big Nose.

MENT predstavlja tudi preddogodek s turško zasedbo BaBa ZuLa in specialke, kot so gostovanje amsterdamskega Red Light Radia ter glasbeni delavnici Modul@rnice in HEX 1.0, o katerih lahko prebereš v naslednjem prispevku.

Kdo je kriv za odstop Šarca in padec vlade? Kaj to pomeni za mlade?

0

Danes je trenutni (bivši) predsednik vlade Marjan Šarec v izjavi za javnost napovedal svoj odstop. Tako smo ponovno ostali brez vlade. Razlog za odstop navaja predvsem v tem, da se s trenutno vlado ne da reševati vseh perečih problemov: »S 13 poslanci in s to koalicijo pričakovanj ljudi ta hip ne morem izpolniti, lahko pa jih izpolnim po volitvah.«

To za nas praktično pomeni, da bomo ponovno imeli predčasne volitve, kot smo tega v Sloveniji že vajeni (do sedaj so vključno s Šarcem odstopili že štirje slovenski premierji).

Za padec vlade tokrat krivi tudi mladi volivci?

V izjavi je premier Marjan Šarec nakazal tudi na neskladnost v parlamentu: »Situacija je takšna, da smo v parlamentu brez podpore Levice,« je pripomnil. »Levica nam ni za proračun namenila niti enega glasu. Niti se ni vzdržala. Nadaljnje sodelovanje je zelo oteženo. Ne moremo vedeti, kako bo z njimi sodelovati v prihodnje. Pred 14 dnevi sem koordinatorju Luki Mescu poslal vabilo na kavo. Odgovoril mi je, da se morajo še posvetovati in da se bomo potem lahko usedli. Do danes se še nisva usedla.« Torej je za njegov odstop delno odgovorna tudi Levica, katero so na zadnjih parlamentarnih volitvah najbolj podprli mladi volivci, imela je kar 16,3 % volivcev v starostni skupini od 18 do 24 let (vir: siol.net, junij 2018), povečini pa so prihajali iz območja Ljubljane (vir: Mladina, junij 2018).

Kaj bo s predlogom sprememb Zakona o visokem šolstvu?

Trenutna vlada je pripravljala tudi spremembe trenutnega Zakona o visokem šolstvu (ZVis), ki napoveduje spremembo visokega šolstva v mnogih pomembnih točkah:

  • Definiranje javnih služb in tržnih dejavnosti visokošolskih zavodov je nujno potrebno, saj se bodo tako omejila izkoriščanja študentov, kot se je to v nekaterih primerih dogajalo v dosedanjih praksah. Z definiranjem javnih služb bodo dokončno definirane obveznosti visokošolskih zavodov kot institucij, profesorjev in tudi študentov.
  • Internacionalizacija visokega šolstva pomeni vse oblike mednarodnega sodelovanja kot tudi širše vpetosti v mednarodno okolje. Internacionalizacija visokega šolstva je pomembna za razvoj in vzpostavitev globalnih odnosov in povezav Slovenije v svetu. V praksi bi internacionalizacija torej pomenila privabljanje tujih predavateljev, večanje mobilnosti študentov in profesorjev, izvajanje programov v tujih jezikih … Vse to že lahko najdemo na mnogih visokošolskih zavodih, potrebno pa bi bilo natančnejše opredeljevanje.
  • Vpeljevanje športne aktivnosti v redne programe se nanaša predvsem na večanje aktivnosti študentov, za kar bi se iz proračuna RS financirala redna športna dejavnost za študente 1. letnikov študijskih programov prve stopnje in enovitih magistrskih programov v obsegu dveh pedagoških ur na teden oziroma 60 ur letno.
  • Pomembna točka pa je tudi javnost anket o kakovosti študija na visokošolskih zavodih. Ankete naj bi zagotavljanje višanje notranje kakovosti in študentom dajejo možnost, da izražajo svoje mnenje in feedback. V tujini so rezultati anket javni, pri nas pa so še vedno zakriti in študentom niso dostopni. Javnost anket bi pripomogla predvsem študentom, saj bi tako dobili vpogled v ocene določenih profesorjev in predmetov.

Z odstopom premierja in predčasnimi volitvami pa bodo tudi pogovarjanja o pripravah sprememb v zgoraj naštetih točkah preložena, celoten postopek prenove Zakona o visokem šolstvu pa se bo še podaljšal. Študentje na spremembo ZVis-a čakamo že kar nekaj let, kot kaže pa bomo za pomembne spremembe morali počakati novo vlado. Bo končno dokončala nedokončano?