Te čakajo obveznosti, ti pa imaš mačka? Učinkovite rešitve so tu!

0

Voda

Spij veliko vode! To je univerzalen recept za vsakega pivca. Na vsako enoto alkohola (šilce žganja, deci vina ali malo pivo) je idealno spiti kozarec vode. Alkohol bo tvoje telo dehidriral, vendar boš zaradi zadostne količine spite vode ostal hidriran. Pozabi na mučen glavobol naslednji dan!

Obveznosti te čakajo.

Jabolčni sok ali limonada

Basically karkoli, kar vsebuje večje količine vitamina C. Sladkor v pijači ti bo dal nekaj instant energije, ki jo boš rabil, da se spraviš iz postelje.

Kava z limono

Nasvet, ki je najbrž star, kot sam planet Zemlja. Zjutraj na tešče spij črno kavo brez sladkorja z nekaj kapljicami sveže stisnjene limone. Ne sliši se okusno, deluje pa! Vitamin C bo poskrbel za boljše splošno počutje in te osvežil, kofein pa te bo pognal v nov dan.

Daj mi kavo.

Mleko

Požirek ali dva hladnega mleka pred spanjem ali zjutraj bo pomiril razdražen želodec. Vsekakor ne pretiravaj količinsko, saj lahko izzove kontra efekt, tega pa nočeš, kajne?

Hrana

Poln želodec sicer ne bo preprečil opitosti, le zamaknil jo bo. Vsekakor pa je slabo piti na prazen želodec. Tudi po pijani noči se najprej dobro najej. Tako boš dobil moč, da boš prebolel mačka.

Hrana!

Mera

Najboljši možen nasvet: ne pretiravaj! Alkohol je močna obremenitev za tvoje telo. Ko spiješ alkoholno pijačo, svojim organom povzročiš stres. Zato, pij po pameti in zmerno, pa bo tudi jutranji maček veliko bolj ukrotljiv. 😉

In še dobronameren nasvet: Princip klin se s klinom zbija je neumnost! Z jutranjim pitjem alkohola boš mačka le preložil na kasnejši čas, bo pa ta toliko hujši.

Get well soon, boo!

In pozor; Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!

Veš pravo starost svojega psa?

0

Vsi vemo, da se naši ljubljenčki starajo hitreje kot mi, a nova metoda omogoča, da zares izveš, koliko je star tvoj pes.

Vsi poznamo teorijo, da eno naše leto šteje za sedem pasjih. Ta izvira iz tega, da je naša pričakovana doba življenja 70 let, pasja pa 11. Ta matematika pa se seveda vedno ne izide, saj nekateri psi dočakajo tudi 20 let. Nekatere pasme živijo dlje, po navadi je to znano za manjše pse.

Rešitev za to bi lahko bila teorija nove študije, ki se nanaša na epigenic clocks – spremembe v pakiranju DNA skozi leta, ki se pojavljajo pri vseh sesalcih. Še posebej pomaga methylation, ki se kaže kot dober pokazatelj starosti.

Formula, ki so jo ugotovili je naslednja: enakovredna človeška leta = 16 x ln(dejanska pasja leta) + 31 (ln tu predstavlja matematično funkcijo naravni logaritem) Dobra bližnjica si je zapomniti, da prvo pasje leto šteje za 31 človeških let.

Spodnji graf pokaže, kako deluje formula, da pasja leta spremenimo v človeška. Zelena črta prikazuje že poznano formulo faktorja sedem, ki kot vemo, ni najnatančnejša. Modra črta predstavlja malo naprednejšo formulo faktorja sedem. Pri tej teoriji se prvi dve leti pasjega življenja štejeta za 24 let človeškega, naprej pa je za pse in ljudi enako. Črna črta predstavlja približek logaritmične formule, rdeča črtkana črta pa predstavlja dejansko logaritmično formulo.

graf
vir: bbccom

Tako torej lahko izračunaš, koliko je tvoj pes zares star. Vprašanje pa je, ali je sploh važno? Saj so vedno kjut.

 

Prašičja kuga na Kitajskem terjala vsaj 200 milijonov žrtev

0

V Aziji je od prejšnjega leta na pohodu Afriška prašičja kuga (APK), ki ne pomeni nič dobrega. Čeprav predvsem na Kitajskem pravijo, da se stvari počasi vračajo v normalno stanje je to še daleč od normalnega. In kaj točno se je dogajalo na vzhodu s prašiči?

Kitajska z največ prašiči

Druga največja država na svetu je tista, ki ima največjo skupino prašičev. Na začetku leta je bilo na Kitajskem okoli 500 milijonov glav svinjine. To je bila več kot polovica vseh prašičev na svetu, za primerjavo jih imata EU in ZDA skupaj komaj 250 milijonov. Potem je nastopil kaos. Bolezen je že razširjena v 32 od 34 regij na Kitajskem prehaja pa k Evropski uniji.

APK še vedno mori

Prvi izbruh bolezni se je zgodil v Shenyangu na severo vzhodu Kitajske in nato nadaljeval svojo pot na jug. Do 10. septembra 2019 je bilo zabeleženih kar 143 izbruhov bolezni. Zakaj je do tega prišlo ravno na Kitajskem ni težek odgovor. Večina prašičev je na farmah z malo prostora in zelo slabimi higienskimi pogoji, ki nikakor niso blizu evropskim ali ameriškim. Prenaša se direktno iz prašiča na prašiča ali indirektno preko okuženih predmetov. Ko sem v roke prijel učbenik iz srednje veterinarske šole sem se spomnil, da se te bolezni ne zdravi, ampak se zbolele prašiče usmrti in odstrani. Tako pri lovski zvezi pravijo, da bi bilo v primeru izbruha potrebno usmrtiti prašiče v okolici treh kilometrov, tudi zdravih.

Stamping out metoda, kjer se neškodljivo odstrani zbolele
Stamping out metoda, kjer se neškodljivo odstrani zbolele

Po nekaterih številkah in poročilih je umrlo 250 milijonov prašičev samo na Kitajskem. Strokovnjaki pravijo, da bi bil čudež izbrisati kugo v naslednjih petih ali desetih letih. Vsi se strinjajo, da je zbolela vsaj četrtina vseh prašičev na svetu in to je katastrofalen podatek. Kitajci tako napovedujejo, da bodo v letu 2020 pojedli približno 55 tisoč ton svinjine kar jim najverjetneje ne bo uspelo. Saj svoje svinjine ne bodo jedli, jim lahko pomagajo le uvozniki, med njimi Kanada, Španija in Nemčija, ki tudi ne bodo imeli dovolj za 1,4 milijarde ljudi, ki tam živi. Seveda ne jedo vsi svinjine, a številka je vseeno ogromna. Rešitev preprosta, jej kaj drugega. To je lahka rešitev, ki žal ne bo rešila tiste druge težave, ekonomske. No vsaj za nekatere.

Qin Yinglin: Prašičja kuga prinaša škodo in dobiček

Eden izmed vodilnih v podjetju Muyuan Foodstuff, ki je drugi v proizvodnji svinjine pravi, da bo treba to katastrofo uporabiti kot letvico za nadaljnji uspeh in boljše proizvode. Točne škode se še ne ve, ampak strokovnjaki ocenjujejo, da jih je že do konca poletja 2019 kuga stala približno 141 milijard dolarjev. Ko bo vse potihnilo bomo videli kako visoko je šel števec. Sama podjetja kljub toliko žrtvam ustvarjajo dobiček, saj se je cena svinjine toliko podražila, da imajo napram lanskim letom višji doprinos. Katastrofa mar ne?

Ustavimo dokler lahko
Ustavimo dokler lahko

Ali grozi tudi nam v Sloveniji?

Trenutno je še ni, a previdni moramo biti nas opozarjajo na lovski zvezi kjer so pozorni tudi na divje prašiče, ki lahko zbolijo za tem. Veliko močnejše interventne zakone sta postavili Nemčija in Poljska, ki sta postavili ograje, da prašiči ne morejo potovati med državama. Pozorni moramo biti ob nakupu prašiča, higienske standarde, listine in dezinfekcijo prostorov.

Zgodovinska fotografija črne luknje je zaznamovala leto 2019

2

Kaj črna luknja sploh je

Črna luknja je izjemno gost predmet, iz katerega ne more uiti niti svetloba. Vse, kar pride znotraj dogodkovnega obzorja črne luknje, točke brez vrnitve, bo izgubljeno za vedno. To pa zaradi nepredstavljivo močne gravitacije črne luknje. Po svoji naravi črne luknje ni mogoče videti. Vroči disk materiala, ki ga obdaja, pa oddaja sijočo svetlobo. Zdi se, da črna luknja meče senco na svetlo ozadje diska.

Osupljiva nova slika prikazuje senco super masivne črne luknje v središču Messierja 87 (M87). Ta eliptična galaksija je približno 55 milijonov svetlobnih let oddaljena od Zemlje. Za primerjavo, črna luknja ima maso za 6.5 milijard naših sonc! Da bi ujeli njeno podobo, je bilo potrebno sodelovanje osmih zemeljskih radijskih teleskopov po vsem svetu, ki so delovali kot en teleskop velikosti našega celotnega planeta.

Watching in disbelief as the first image I ever made of a black hole was in the process of being reconstructed.

Publiée par Katie Bouman sur Mercredi 10 avril 2019

Ob odkritju je po spletu zaslovela tudi 29. letna dr. Katie Bowman iz znanega ameriškega inštituta MIT. Zasnovala je algoritem, ki je sprocesiral fotografijo črne luknje. Na Facebooku je objavila zgodovinski trenutek.

Namesto enega velikega, osem malih

»To je neverjeten dosežek ekipe EHT,« je dejal Paul Hertz, direktor oddelka za astrofiziko na sedežu NASA v Washingtonu. »Pred leti smo mislili, da bomo morali zgraditi zelo velik vesoljski teleskop, da bi posneli črno luknjo. S tem, ko so radijski teleskopi po vsem svetu delovali skladno kot en instrument, je ekipa EHT to dosegla že desetletja prej.«

mapa sveta
Zemljevid Zemlje, ki prikazuje mrežo povezanih teleskopov EHT

Vsak teleskop je prispeval en majhen delček precej večje celote. Vsi teleskopi skupaj so, prispevali vsak svoj košček v ogromni sestavljanki. Teleskopi so opazovanja opravili že leta 2017. Podatke so zbirali več dni, vsak teleskop pa je pri tem nakopičil na sto tisoče gigabajtov podatkov, ki so jih na prenosnih diskih prinesli v Nemčijo na inštitut Maxa Plancka. Tam jih je dve leti obdeloval superračunalnik, z algoritmom Bowmanove.

Neodgovorjena vprašanja

O črnih luknjah je še veliko vprašanj, na katera bi lahko pomagala odgovoriti usklajena Nasina opazovanja. Skrivnost je, zakaj delci okoli črnih lukenj pridobijo tako velik porast energije. Te tvorijo žarke, ki s svetlobno hitrostjo uhajajo od polov črnih lukenj. Ko material pade v črno luknjo, kam gre energija?

Kam črne luknje vodijo in kaj je na drugi strani?
Kam črne luknje vodijo in kaj je na drugi strani?

»Rentgenski žarki nam pomagajo povezati dogajanje z delci blizu dogodkovnega horizonta s tistim, kar lahko merimo s svojimi teleskopi,« je dejal Joey Neilsen, astronom z univerze Villanova v Pensilvaniji. »Načrtovanje vseh teh usklajenih opazovanj je bilo resnično zahtevno tako za EHT kot za načrtovalce misij Chandra in NuSTAR,« je dejal Neilsen. »Naredili so neverjetno delo, da so nam zagotovili te podatke, za kar smo jim neizmerno hvaležni.«

Neilsen in sodelavci, ki so bili del usklajenih opazovanj, bodo zdaj usmerili pozornost na seciranje celotnega spektra svetlobe, ki prihaja iz črne luknje M87, vse od nizkoenergijskih radijskih valov do visoko energijskih gama žarkov. S tolikšno količino podatkov iz EHT in drugih teleskopov lahko znanstveniki še dolga leta prihajajo do novih odkritji.

Izpoved študenta: »Imel sem razmerje s profesorico.«

0

❕ Zgodba in njeni junaki so izmišljeni in ne vsebujejo resničnih dogodkov. ❕

Profesorica in študent sta na neki srednji šoli razvila romantično razmerje. »Res sem vesel, da je prišla v moje življenje«, je povedal današnji študent. Profesorica je učila matematiko in dovolila mu je, da je na testih prepisoval. Vedno je dobil med 80 in 90 odstotkov na testih. Matematika pa mu nikoli ni šla najbolje v glavo. Po pouku sta skoraj vedno seksala v njenem kabinetu.

Začetki seksa

Spominja se nekega popoldneva po koncu šole, ko mu je ta lepa profesorica matematike z blond lasmi in velikimi prsmi po tiho že med uro nakazovala, kaj hoče po koncu pouka. Za to razmerje nihče ni vedel, ne starši, ne sošolci, ne niti najboljši prijatelj.

»Po koncu ure, ko so vsi odhiteli domov, sem samo jaz sam ostal v razredu s profesorico«, je povedal ta študent. »Razred ni bil pretirano velik. Na koncu razreda je imela svojo mizo, naprej od mize pa kabinet. Prišla je do mene in me vprašala, ali vem, kaj hoče. Seveda sem ji odvrnil, da vem. Odpeljala me je v svoj kabinet. Bil je nekoliko vtesnjen. V njem sta bila samo miza in pisarniški stol. V šolo sem hodil samo še zaradi te profesorice. Imela je turkizne oči kot reka Soča in govorila je tako nežno… Že ko je samo spregovorila, sem začutil adrenalin. Starši so me doma spraševali, kaj se dogaja v šoli, zakaj se ne morem še pri ostalih predmetih potruditi tako, kot se trudim pri matematiki. Nisem jim znal odgovoriti.«

Moški in ženska ležita en na drugem

Najboljši seks v življenju

»Tisti dan sem doživel najboljši seks v življenju. Seksala sva 2 uri, neprestano. Bilo je kot v pravljici. No, malo drugačni pravljici. Najprej sva se začela poljubljati. Njeni poljubi so bili res mehki. Ko sem ji božal prsi, sem se počutil kot pri zmesanju kruha. Ja, zares je imela zelo mehka prsa. Tudi mokra je bila že, kot da bi se ravno oprhala. Vedel sem, da si me želi. Roke je dala k mojemu korenjaku in hitro sem dobil erekcijo. Kar rasel mi je. Počasi sva se slačila in usedla se je na mizo in me gledala. Samo gledala. Gledala in si nato še grizla ustnico. Imela je živo rdeče ustnice in želela je biti moja tigrica. Pristopil sem k njej in jo začel božati. Njena koža je bila zelo mehka.

Beautiful young passionate couple  in bedroom
Foto: nd3000 iz iStock

Pustila mi je, da ji delam kar hočem. Imela je tako nežne roke. Ko se me je dotikala, sem se počutil blaženo. Kocine so mi šle po konci, ona se mi je nagajivo zasmejala. Z nežnim glasom mi je zašepetala: »dej me«. Prijel sem jo in se ji počasi, res počasi približal in ji jo začel lizat. To ji je zares prijalo. Videl sem ji po tem v očeh. Njene oči so bile polne isker. Kar naprej je vzdihovala. Zares ji je prijalo. Takrat sem zavohal njen parfum. Imela ga je celo na vagini. Vonj pomladi. Kot bi vohal pomladni travnik v Franciji.

Nadaljevala sva na tleh

Po tem sem jo prijel in jo položil po tleh. Tla so bila malo umazana, vendar naju to ni motilo. Praskala me je po hrbtu, da sem imel še nekaj dni črte po njem. Seksala sva najprej počasi kot dva polža, nato pa je hotela zelo hitro. Mogoče zveni malo smešno, vendar bila je zajčja hitrost. Prijel sem jo za vrat in vzburila se je. Malo je skočila, kot da bi se ustrašila. Na tleh sem jo pribijal. Oblila me je pot in počutil sem se skoraj tako, kot da bi prišel iz bazena. Položaj sva zamenjala. Prijel sem jo za lase in tudi ti so bili mehki. Vzdihnila je in seksal sem jo še od odzadaj. Seks je bil hiter, vpila je. Bilo je kakor v porniču. Če bi bil v sosednji sobi kdo, bi jo zagotovo slišal. Živel sem sanje vsakega srednješolca.«, je povedal.

Praskanje hrbta med seksom

Profesorica prevzela vajeti

»Nato je prišel njen čas. Njena dominantnost me je vzburjala. Položila me je po tleh in se počasi povzpela name. Prijela je moj penis in si ga počasi vtaknila noter. Po obrazu bi rekel, da ji je bila všeč velikost mojega korenjaka. Jaz sem samo čakal. Naj dela kar hoče. Lahko bi že končal, vendar hotela je več. Od tukaj naprej ne vem natanko kaj se je dogajalo. Še enkrat sem spoznal, da tega seksa ne bom nikoli pozabil. Začel me je že boleti spolni ud. Moder je postal. Bil je skoraj v barvi slive. Vendar bila je tako dobra, da sem na to nekako sčasoma pozabil. Božal sem njene lepe, mehke, okrogle prsi, jih mesil, prijemal njene trde bradavice… Povečala je hitrost in takrat sem doživel izliv. Občutil sem olajšanje. Iz sebe sem spustil pravi mali slap.

Beautiful young woman undressing her boyfriend while sitting in the bed
Foto: g-stockstudio iz iStock

Takrat je hotela še. Prava nimfomanka. Ni ji bilo dosti. Obliznil sem si prste in jo rajcal naprej. Prišlo ji je še dvakrat. Nisem je hotel razočarati, zato sem naredil to, kar je rekla.«, je dodal.

Skoraj so ju zasačili

Takrat pa so ju skoraj dobili. Ura je bila že 4 popoldne, in čistilke so čistile. »Ravno sva končala z zares dobrim seksom (najbolji seks v življenju), ko je nekdo vstopil v učilnico. Na srečo sva bila kot po navadi v kabinetu in ne v učilnici. Morala sva se hitro obleči in počakati, da čistilka zapusti prostor in lahko tako greva skozi učilnico na hodnik in iz šole. Zasmejala sva se, potem pa je čistilka prišla v kabinet. Na srečo sva bila že oblečena in zlagala sva se ji, da sva ravno končala z inštrukcijami. Od takrat naprej sva vedno bolj pazila. Po maturi pa sva razmerje prekinila«, je za konec še povedal današnji študent.

Tekmovanje Bober povezuje mlade in računalniško tehnologijo

0

Vsaka služba zahteva vsaj osnovno poznavanje računalnika. Word in Excell sta obvezna, da ne govorimo o bolj zahtevnih znanjih. Zato je pomembno, da nagrajujemo računalniško znanje in ga mladim približujemo že od začetkov šolanja.

V ta namen se bodo osnovnošolci in srednješolci jutri, 18. januarja, pomerili v državnem tekmovanju v računalniškem mišljenju Bober. Tekmovanje bo potekalo na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani.

Mednarodno tekmovanje ACM Bober deluje v osnovnih in srednjih šolah, njegov namen je spodbujati zanimanje učencev za računalništvo in informatiko. Obe področji sta namreč izredno pomembni za današnjo družbo in povpraševanja po tovrstnih kadrih je vedno več.

Mladi na zabaven način spoznavajo računalništvo in informatiko, ki obsega še veliko več od povprečnega dnevnega brskanja po spletu. Ker predmeta v šolah nista obvezna, si organizatorji prizadevajo, da se vseeno čim bolj približajo mladim.

Lani je v šolskem tekmovanju sodelovalo kar slabih 29 000 učencev, si pa želijo to številko še povečati. Njihov cilj je predvsem spodbuditi zanimanje za to področje in navdihniti mlade za študij v tej smeri.

Slovenski del tekmovanja organizira računalniško združenje ACM Slovenija, pri čemer sodeluje z univerzami v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.

NIET: Retrospektiva študentskih let

0

Ena glavnih punk skupin v Sloveniji se je vrnila na sceno. Za oboževalce so poskrbeli že po raznih mestih v Slovenijo, februarja pa se vračajo v Cvetličarno. Glavni pevec skupine NIET Borut Marolt in kitarist Igor Dernovšek sta mi zaupala, kako so potekala njuna študentska leta.

Za vama je že nekaj koncertov po ponovni združitvi. Kakšni so bili občutki? Kateri koncert se vama je zaenkrat najbolje vtisnil v spomin?

Borut: Prvi v Izoli po treh letih je bil gotovo nekaj posebnega, sicer so bili vsi koncerti odlični. Najbolj pa je publika »ponorela« v Kranju.

Igor: Meni je bil prvi v Izoli nekaj posebnega po tem, ker sem bil na kitari še nekoliko zarjavel, potem pa je steklo. Vsi koncerti so bili super, sploh Kranj, ki je bil kar dvakrat razprodan, in tisti za silvestrovo v Ljubljani. Rad namreč igram pred veliko množico.

Ker je to portal namenjen študentom, nas seveda zanima malo več o vajinih študentskih letih. Borut zate vemo, da si bil študent geografije na Filozofski fakulteti, Igor tvoj študij pa je skrivnost. Tudi če nis9ta oba obiskovala fakultete, ali bi nama še vseeno zaupala, kako so bila videti vajina študentska leta?

Borut: Sam imam izjemno lepe spomine na študentska leta. Na geografiji smo bili zelo dobra klapa. Bili smo pridni, kar se tiče študija in obštudijskih aktivnosti. Anekdot je ogromno, vendar se o teh zadevah izven študentske ekipe seveda ne govori. Ena zadeva: sošolci s fakultete smo vsako leto vikend pred silvestrovim najeli kakšno odročno kočo, kjer smo praznovali novo leto. Bili je vse tako kot mora biti: odštevanje ob polnoči, šampanjec itn. Tako smo v tistem obdobju vsi imeli dvokratno praznovanje. Tudi na profesorje imam zelo lepe spomine. Predvsem je šlo za to, da na geografiji nismo bili številke, ampak ljudje.

Igor: Moje študentsko obdobje pa je bilo zelo kratko. Po srednji šoli na Poljanah v Ljubljani sem se vpisal na Filozofsko fakulteto,  na primerjalno književnost in filozofijo. Po dolgočasnih predavanjih sem vedno prvi pohitel ven iz razreda in nisem vedel, zakaj se ljudje gnetejo okoli profesorja. Šele čez nekaj mesecev sem ugotovil, da so hodili po inskripcije. Ker jih jaz nisem imel, nisem imel možnosti, da bi sploh lahko šel na izpite, zato sem obesil šolo na klin in se zaposlil kot prodajalec čevljev. Sem pa tako imel vsaj svoj denar.

Igor ti si bil član glasbene skupine Niet že od samih začetkov. Kako je to vplivalo na tvoje odraščanje? Si imel veliko oboževalk? Mogoče tudi oboževalcev?

Igor: Zaradi NIETOV sem imel same probleme. Ker sem v srednji šoli pogosto šprical, mi niso dovolili oditi na turnejo po Franciji. Dali so mi na izbiro: šola ali izpis. Seveda sem se odločil za izpis. Tako da sem potem zadnja dva letnika srednje naredil po izpitih. Kasneje mi je bilo zaradi pomanjkanja izobrazbe žal, saj sem imel zaradi tega veliko več težav, kje in kakšno službo bom dobil. Po drugi strani pa sem prav zaradi tega lahko več žuriral. Tudi z oboževalkami in oboževalci.

Kaj pa ti Borut, te je glasba spremljala že med študijem?

Borut: Moj srednješolski in kasneje tudi študentski bend je bil Prisluhnimo tišini. V tistem obdobju smo izdali tudi 2 albuma in precej preigrali po Sloveniji. Kilometrine mi pred vstopom v NIETE ni manjkalo.

Člani zasedbe Niet

Verjetno sta veliko časa v »tistih letih« tudi »zabušavala«. Ali ste veliko hodili ven? Mogoče imata v glavi kakšno smešno anekdoto iz raznih žurov?

Borut: Kot sem že povedal. Anekdote ostajajo v lepih spominih tistih, ki smo bili zraven. J

Igor: Ja, veliko smo žurali. Dobri časi. Anekdot bi lahko našteval še in še.

Glede na to, da sta danes v Ljubljani glavna žurerska študentska kluba Cirkus in Cvetličarna, predvidevam, da pri vama ni bilo tako. Kam sta največkrat hodila žurat?

Borut: Sam sem veliko prežuriral v oklici Ljubljane. Kot mulci smo hodili na koncerte v male dvorane, ki so takrat »cvetele« na periferiji. Tudi v kakšne klube. V Ljubljani pa Palma, K4, kasneje Hound Dog, Orto Bar in seveda Metelkova.

Igor: V 80. in 90. letih smo punkerji čez dan in zvečer hodili v Rio in Figovec, ponoči pa v Študentsko naselje, K4, v MC Zgornja Šiška, tudi v Turista. Veliko pa je bilo tudi zasebnih žurk.

Če bi se lahko vrnila v svoja študentska leta, ali bi kaj spremenila ali pa kateri dogodek ponovno doživela?

Borut: Verjetno ne bi spremenil prav dosti. Ponovno pa skozi to obdobje ne bi šel. Je bilo divje in naporno.

Igor: Jaz bi se takoj vrnil v takratne čase, če bi se dalo. Da bi poskusil izkoristiti še vse tiste priložnosti, ki si jih takrat nisem upal ali nisem imel časa.

Kot glasbenika imata oba za sabo veliko izkušenj. Mislim, da so se vaše ponovne združitve in novega albuma razveselile vse generacije, tudi študenti. Ali imata za konec kakšen nasvet za naše generacije?

Borut: Vsako obdobje v življenju ima svoj čar – študentsko pa eno izmed lepših in najbolj divjih. Užijte ga na polno.

Igor: Ja. Vse enkrat mine, tudi mladost. Zato jo užijte v kar največji meri. A po pameti.

Il disco é finito – punk comincia!

Kar se zgodi na Grenlandiji, ne ostane na Grenladnji

0

V decembru je bila predstavljena nova študija v znanstveni reviji Nature, ki pravi, da se ledena plošča na Grenlandiji topi sedemkrat hitreje kot v 90-ih letih. Hitrejše topljenje pomeni hitrejši dvig morske gladine, ki bo do leta 2100 postavila 400 milijonov ljudi po vsem svetu v poplavno ogroženost.

V zadnjih desetletjih je bil Grenlandski ledeni pokrov glavni vzrok za globalni dvig morske gladine. In po trendih sodeč bo še naprej v bližnji prihodnosti. Ker se oceani dodatno segrevajo, se vodi še dodatno veča volumen, kar dodaja k dvigu gladine.

Ledena plošča je bila še do leta 1990 blizu stanja ravnovesja, kar se tiče letnega topljenja in zmrzovanja. Od takrat naprej pa beleži velike izgube, z največjo leta 2011 s kar 335 milijardami ton ledu.

Grenlandija je med letoma 1992 in 2018 izgubila približno 3800 milijard ton ledu. To pa pomeni povprečen dvig gladine za kar 10,6 mm. Med letoma 2013 in 2018 se je izguba ledu letno malenkost zmanjšala. Vendar je izguba še vedno 217 milijard ton na leto.

Ekipa ugotavlja, da je skupna izguba ledu in nadaljnja prognoza na najbolj kritičnem scenariju, ki ga je predstavil Mednarodni forum o podnebnih spremembah (IPCC). Ta je po prognozi sedanjega izpuščanja toplogrednih plinov v ozračje predvideval dvig gladine za 90 cm do leta 2100. Raziskovalci pa v novi študiji glede na trende, napovedujejo dodatnih 50–120 mm. Najbolj črni scenariji pa kar 180–240 cm skupnega dviga morske gladine.

Ciril Komotar za televizijo snemal kar s telefonom!

0

Pred nekaj dnevi je na televiziji potekal izbor Avto leta 2020, v katerem so izmed petih finalistov izbrali avtomobilski presežek, ki je s svojo vozno izkušnjo pometel s konkurenco in prepričal žirijo strokovnjakov. V osrčju televizijskega spektakla se je kot žirant in avtor video prispevkov o vseh finalistih znašel tudi Ciril Komotar.

Ciril Komotar s Huawei P30 ProPriljubljen slovenski vlogger Ciril Komotar, ki ustvarja YouTube kanal Komotar minuta, je finalni izbor Avto leta 2020 popestril tako, kot najbolje zna:  svoje ocene avtomobilov je podal skozi simpatično posnete vloge, ki so jih predvajali v televizijskem prenosu. Ciril je v avtomobile, ki so se borili za laskavi naziv Avto leta 2020, povabil tudi predstavnike žirije, medtem pa svoje navdihujoče vzgibe nad testiranimi avtomobili ujel kar v objektiv svojega pametnega telefona Huawei P30 Pro. Komotar vse svoje vlogerske prispevke snema in montira  s svojim telefonom, zato je kar nekako logična poteza, da je na tak način pristopil tudi k snemanju televizijskih prispevkov. Ustvarjanje za televizijo načeloma zahteva določeno mero tehničnega prilagajanja, a Ciril pravi, da je tokrat pravila zaobšel, saj svojemu arzenalu Huawei naprav 100 odstotno zaupa. »Po pogovoru z režiserjem Nejcem Levstikom sem se odločil, da uveljavljene taktike nima smisla menjati. Komotar minuta je z razlogom postala uspešna in del zaslug gre tudi na račun telefonov Huawei, s katerimi snemam in monitram praktično od začetka, trenutno uporabljam model P30 Pro. Ni se mi zdelo smiselno spreminjati recepta, zato sem snemal v izhodiščnem načinu, torej sem telefonu zaupal z nastavitvami. Tako snemam tudi svoj vlog – 99 odstotkov kadrov je posnetih brez posebnega prilagajanja,« je povedal Ciril in dodal,  da je v nekaj kadrih do izraza prišla kakovost petkratnega optičnega zooma.

P30 Pro svoje delo opravlja celostno in odlično!

Huawei P30 ProNad Cirilovimi video predstavitvami avtomobilov in kakovostjo slike so bili navdušeni tudi gledalci pred televizijskimi zasloni, kar je dovolj zgovoren podatek, da P30 Pro svoje delo opravlja celostno in odlično. »Pri ustvarjanju video vsebin se zelo veliko zanašam na ultra široki kot in na prej omenjeno zoom funkcijo. Način petkratne povečave slike brez padca kvalitete, je bil kot svež veter v krila moje ustvarjalnosti. Tako širok razpon možnosti mi delo olajša, gledalec pa pridobi pogled na avtomobile ali dogodke iz zornih kotov, ki prej niso bili mogoči,« o lastnostih telefona, zaradi katerih je snemanje vrhunskih video prispevkov enostavno, pripoveduje Ciril in dodaja, da tehnične zmogljivosti telefona omogočajo hkratno ravnanje z velikim številom datotek pri snemanju videa: »Manj zmogljivi telefoni znajo poklekniti pod tovrstnim bremenom obdelave velikega števila fotografij ali video datotek hkrati. Da o zmogljivi bateriji ne govorim. Kmalu se bo obrnilo leto, odkar ustvarjam s P30 Pro, in še vedno se lahko zanesem nanj.«

 

Dim iz Avstralije bo kmalu obkrožil Zemljo

0

NASA je sporočila, da bo dim, rezultat ogromnih požarov v Avstraliji, kmalu obkrožil naš planet. Požari že mesece divjajo na vzhodni obali države ter dim potiskajo čez Pacifik.

Strokovnjaki trdijo, da je dim, ki je nastal ob požarih okoli novega leta, do 8. januarja že prepotoval pol sveta. Nebo v Južni Ameriki je bilo nenavadno megleno, na Novi Zelandiji pa je dim povzročil slabo kvaliteto zraka in temno obarvan sneg na vrhu gora. Tudi zrak v Sydneyu, Melbournu, Canberri in Adelaidu je nevarno onesnažen.

Letošnji požari so tako razsežni, da so povzročili nenavadno veliko število tako imenovanih ognjenih neviht. Te so dim poslale v stratosfero, tudi do 17,7 kilometrov visoko. Višina je dimu omogočila, da je odpotoval na tisoče kilometrov stran. Avstralski dim naj bi naredil vsaj en krog okoli Zemlje.

Firestorm Sweeps Past Australian Property