Trenutno poteka evropsko prvenstvo v rokometu za moške, ki se odvija na Švedskem in Norveškem ter v Avstriji. Na njem – zaenkrat zelo uspešno mimogrede – svoje barve zastopa tudi slovenska reprezentanca. Prvenstvo traja od 9. do 26. januarja 2020 in prvič v zgodovini ga gostijo tri države.
Vemo, kakšno evforijo lahko povzroči šport. Kako enotni in ponosni postanemo, ko gledamo uspehe naših športnikov. Slednji so uspešni v mnogih športnih disciplinah, tudi v rokometu.
Spomnimo se, kako so leta 2017 iz Francije prinesli bronasto medaljo, po tem, ko so na kolena spravili naše južne sosede. Tudi leta 2004 so na EP osvojili medaljo, in to kar srebrno. Fantje tudi tokrat kažejo odlično igro in prav je, da jih podpiramo, četudi skozi male ekrane.
Verjetno se vas veliko spomni malo kontroverznega selektorja na naši klopi, Veselina Vujovića. No, njega ni več – zamenjal ga je Ljubomir Vranješ. Šved srbskih korenin, ki ima bogate izkušnje očitno odlično vpliva na naše fante. Prvo tekmo na EP je odigral prav na svojem domačem terenu – na Švedskem – ampak je naša reprezentanca vseeno opravila nalogo z odliko.
Slovenski rokometaši so že opravili s prvim delom tekmovanja, kjer so s tremi zmagami osvojili prvo mesto skupini F. Niso imeli lahkega dela, saj so se spopadli s Poljsko, Švico in domačini. Sedaj našo reprezentanco čaka še nekaj izjemno težkih tekem, saj se bo morala pomeriti s, lahko bi rekli, pravimi rokometnimi velesilami. Čakajo jih namreč Islandci, Madžari, Portugalci in Norvežani.
Tekme se bodo odvijale:
Petek, 17. 1., 16.00 h, Slovenija – Islandija
Nedelja, 19. 1., 16.15 h, Slovenija – Madžarska
Torek, 21. 1., 16.00 h, Portugalska – Slovenija
Sreda, 22. 1., 18.15 h, Norveška – Slovenija
Prvouvrščeni ekipi iz skupine II se uvrstita v polfinale, tretja igra za 5. mesto.
Ali so naši bronasti fantje na novem pohodu za medaljo še ne moremo napovedati, ampak vsekakor so začeli odlično. Kaže jim dobro, zato jih dajmo podpret, pa bomo morda v kratkem spet slavili nov odličen športni dosežek.
Pri 95 letih je umrl Christopher Tolkien. Rodil se je 21. novembra 1924 kot Christopher John Reuel Tolkien. Bil je sin avtorja J.R.R. Tolkiena in skrbnik Tolkienove zapuščine, ki je skrbela za očetova dela. A bil je mnogo več kot to.
Tolkienovo društvo je smrt njihovega člana pospremilo z besedami. »Tolkienovo društvo pošilja svoje sožalje Baillie, Simonu, Adamu, Rachel in celotni Tolkienovi družini.«
Spletna stran TheOneRing.net je zapisala: »Zbogom skrbnik Tolkienovega legendariuma.«
Svoje življenje je posvetil očetovim delom in brez njega oboževalci ne bi imeli več kot Gospodarja prstanov in Hobita. Z njegovo pomočjo smo dobili Hurinova otroka, Beren in Luthien, Zgodovino Srednjega sveta, Padec Gondolina in seveda Silmarillion. Njegove risbe zemljevidov krasijo knjige, ki jih je izdal že oče. Srednji svet kot ga poznamo ne bi obstajal brez njega in zato mu bomo večno hvaležni.
»Pot se ne konča tukaj. Smrt je le še ena pot, po kateri moramo vsi. Sivi deževni zastor tega sveta se umakne in vse se spremeni v srebrno steklo. In potem jih vidiš. Bele obale in onstran njih daljno zeleno deželo pod nenadnim sončnim vzhodom.«
Samsung je na konvenciji CES (Consumers Electronics Show) v Las Vegasu predstavil nevidno tipkovnico. Namesto tipkanja na ekrane naših telefonov bo tehnologija imenovana SelfieType zaznala tipkanje tvojih prstov po mizi ali kateri drugi podlagi.
Sprednja kamera bo s pomočjo umetne inteligence analizirala premike prstov na podlagi in to prenesla na QWERTY tipkovnico. SelfieType ne potrebuje veliko, saj bo prilagodljiv z telefoni, tablicami in prenosnimi računalniki.
Primer tipkanja po nevidni tipkovnici
Zaenkrat je le prototip, ki ima pred seboj še veliko možnih popravkov. V kolikor se pri Samsungu odločijo nadaljevati z idejo bodo tudi te napake izginile in tehnologija napredovala. Kako tipkovnica deluje si lahko ogledaš v videu spodaj.
Pripravništva v večini vključujejo kuhanje kave in fotokopiranje. Običajno so dolgočasna, ampak obvezna. Včasih pa se zgodi nekaj, kar izstopa iz povprečja. V ZDA je namreč sedemnajstletni Wolf Cukier že tretji dan pripravništva odkril neznani planet.
Planet je trenutno znan kot TOI 1338 b in je kar sedemkrat večji od Zemlje! Obdajata ga dve zvezdi – ena je za kar 10 % večja od našega sonca. Gre za neverjetno odkritje, ki ga niti največji astrofiziki ne dosežejo v vsej svoji karieri.
Fant je tokrat že v drugo opravljal pripravništvo pri NASI. Njegov mentor mu je pokazal, kaj mora narediti in Cukier si je hitro vse zapomnil. Imel je torej neka navodila, na kaj mora biti pozoren pri pregledovanju slik vesolja.
Pri eni sliki je postal malce sumničav, saj se mu je zdelo, da nekaj vidi. Ko si je z mentorjem ogledal izvirno sliko, sta ugotovila, da lahko vidita planet in dve zvezdi. Drugi znanstveniki so nato še potrdili njuno ugotovitev.
Najstnik je bil seveda nad tem navdušen, saj je tako lahko spremljal, kako poteka proces prepoznavanja in verifikacije novega planeta. Po dveh do treh mesecih so njegovo ugotovitev uradno potrdili. Cukier žal ni smel poimenovati planeta.
Naslednjič, ko se boš torej dolgočasil na praksi ali pripravništvu, imej v mislih, da te lahko čaka nekaj fantastičnega. Mogoče boš ravno ti odkril nov in svetlobno hiter način fotokopiranja. ?
Svetovne vojne se nikakor ne da vedno napovedati. Svetovna vojna je kot okužba. Najprej se začne z drobnimi spopadi, revolucijami in političnim petelinjenjem. Nato se začne širiti, komplicirati in na koncu imamo pred sabo popolnoma okužen del sveta. A okužba je nalezljiva in se zna kaj kmalu širiti tudi na druge regije, celine ali okuži celo cel svet.
V prejšnjem delu tega članka smo preučili atentat na generala Qassemija Soleimanija in kaj to pomeni za odnose med ZDA in Iranom. Toda ali res grozi širjenja tega konflikta?
Poslovno-diplomatski odnosi, proksi boji, bitke za obstoj in politična zavezništva
Zakaj bi vojna med Iranom in ZDA pomenila svetovno vojno? Nikakor ne smemo ignorirati ostalih situacij, ki so se in se še dogajajo v coni. Sirska vojna, boj Kurdov in Turkov, kitajske ladje v Južnem kitajskem morju, ki močno motijo ZDA, ruske vojaške baze v Siriji in mnoge paravojaške sile, ki znano rade zamenjajo zaveznika, so res pravi sod smodnika. Ali je atentat na Soleimanija iskra, ki bo vse zanetila?
Rusi in Američani se že nekaj časa petelinjo med sabo in obe strani bi bile neusmiljene, če bi prekipelo. In glede na to, da so Rusi iranski zavezniki in imajo blizu vojaške baze, si ni težko predstavljati, da bi stopili skupaj z Iranci ali celo s svojo vojaško močjo zagrozili direktno ZDA. In če kaj vemo, je to, da je Trump ekstremno vzkipljiv pri svojih odločitvah, še posebej, če je izzvan. Ameriški republikanci že kličejo k zedinjenju ameriškega naroda proti Iranu.
Tudi Britanija ima nekaj neporavnanih računov z Iranom, zaradi incidenta, ko so Britanci zasegli iransko ladjo, ki naj bi prevažala nafto v Sirijo in s tem kršila sankcije EU. Iranci so udarec vrnili s tem, ko so zasedli britanski tanker.
Kurdi in paravojaške sile
Poleg tega bi v takem primeru postali Kurdi in paravojaške organizacije vredni atributi. Tako bi jih obe strani skušali pridobiti na svojo stran. S tem pa bi stopili na prste drugim frakcijam, ki so že v vojni pripravljenosti ali pa se celo spopadajo s Kurdi ali pa paravojaškimi silami (s tem ciljam na Turke, Izrael in Saudsko Arabijo).
NATO in Vzhod
Pozabiti ne smemo tudi NATO, ki bi nedvomno potegnil z ZDA in Veliko Britanijo. NATO sestavlja kar nekaj vojaško močnih evropskih držav, ki imajo skupaj z ZDA dovolj baz zelo blizu ruske meje. Skupaj s situacijo v Ukrajini, kjer postaja od oktobra 2018 vse bolj napeto, bi bila ta faktorja ključna pri selitvi bojev iz Bližnjega vzhoda v Evropo.
Na koncu so tu tudi Kitajci, ki so Iranu že obljubili pomoč proti »ustrahovanju« in imajo že zgodovino izzivanja z ZDA zaradi kitajskih vojaških plovil na Južnem kitajskem morju. Azijskega giganta bi kaj hitro znalo potegniti v konflikt, še posebej, ker bi želeli zaščititi svoje investicije na Bližnjem vzhodu.
Tako lahko vidimo, da bi ta amero-iranski konflikt znal nenadno potegniti skorajda vse velesile na bojne položaje. Počasi se, podobno kakor pri 1. in 2.svetovni vojni, oblikuje zemljevid zavezništev. A obstaja še bolj strašljiv zaplet – nuklearno orožje.
»Ne vem,s čim se bo bojevalo tretjo svetovno vojno, vem pa, da se bo četrto s palicami.« – Albert Einstein
Že v prejšnji svetovni vojni se je pokazala uničujoča moč atomske bombe. Hirošima in Nagasaki sta še sedaj srhljiva spomenika na to, ko se človek igra boga. Tako uničenje in kulturni tabu sta povzročili le dve (proti današnjim) manjši atomski bombi. Sedaj pa si predstavljajmo, kaj bi se zgodilo našemu planetu, ko bi situacija postajala vse ostrejša in bi nuklearno orožje postalo presneto mamljivo.
Trenutno je na svetu prijavljenih 3.750 aktivnih jedrskih konic in 10.140 neaktivnih. To so zastrašujoče številke, še posebej, ko si pogledamo spodnji posnetek, za kakšne bombe bi lahko šlo.
Nuclear Explosions Videos High Quality
Toda katera država je v premoči? Vodijo Rusi s (po meritvah leta 2019) kar 6.490 jedrskimi konicami, takoj pa jim sledi ZDA z 6.185 jedrskimi konicami. Sledita še dve NATO–vi pripadnici: Francija (300 konic) in Velika Britanija (200), nasproti pa jima je Kitajska z 290 konicami. Jedrsko oborožene so še Pakistan (160 konic), Indija (140), Izrael (90) in na koncu z najmanj konicami (30) Severna Koreja. Seveda to so le znane jedrske konice, nikakor ne moremo vedeti, koliko prikritih jedrskih orožji imajo različne teroristične organizacije. Upoštevati moramo tudi kemična in biološka orožja.
Zemljevid držav z jedrskim orožjem. Vir: Arms control association
Bi bile te države pripravljene tvegati svetovno uničenje? Težko reči, a nikoli ne smemo odmisliti sovraštvo, zagrizenost, apatičnost in krvoločnost ljudi, ki imajo v rokah tako moč. Ali mislim, da bomo že jutri tekli v zaklonišča? Nikakor. A kazalci ure Doomsday, simbolične ure, ki prikazuje kako blizu polnoči (samouničenju) je človeška rasa, kažejo na dve minuti do polnoči. Za primerjavo, deset let nazaj je ura kazala šest minut do polnoči.
Ali smo že v 3. svetovni vojni?
Trenutno je situacija srhljivo podobna tisti izpred več kot osemdesetih let, ko so se velesile hitro priključevale in oblikovale svoje tabore, podjetja so skušala zaščititi svoje interese, narodi so se borili za svojo pravo in obstoj, medtem ko so jih želeli nasprotniki obdržati v svoji oblasti, mešano prebivalstvo se je borilo za priključitev ali obstoj v svoji domovini. Sam atentat na Quassemija Soleimanija tudi spominja na atentat na Franca Ferdinanda, še en povod v svetovno vojno.
Torej, ali smo že v 3. svetovni vojni? NA srečo, še ne. Ali jo lahko pričakujemo? Seveda jo lahko! Od petdesetih prejšnjega stoletja, naj bi se vsako leto pripetila situacija, ki bi lahko pripeljala v 3. svetovno vojno. Kje potem stojimo? To je odvisno od presoje posameznika, a osebno se mi zdi, da smo trenutno v momentu, ko voznik Franca Ferdinanda vžge prestolonaslednikov avto.
Ne išči izgovorov, zakaj zamujaš – spet. Namesto tega se raje opraviči tistim, ki so te čakali ter se opraviči za nevšečnosti, ki jih je tvoja zamuda povzročila. Tako boš kmalu spoznal, da zamujanje ni lepa navada in mogoče se boš naslednjič začel prej odpravljati od doma.
Nastavi si opomnik
Na telefonu si nastavi opomnike za takrat, ko moraš iti od doma, ko se moraš začeti urejati, ko moraš biti v avtu … Tako te bo med gledanjem televizije opomnik spomnil, da se moraš začeti pripravljati za odhod in nič te ne bo presenetilo.
Pravilo treh minut
Vedno dodaj tri minute k času, ki ga boš porabil. Če na primer greš na sestanek, do tja pa imaš 15 minut hoje, pojdi 18 minut prej od doma. Tako bo v teh 18 minut vključen čas, ki ga preživiš v dvigalu, hoja po stopnicah, semaforji, last-minute popravki v ogledalu …
Pripravi si vse večer prej
Če veš, da zjutraj rad zaspiš, si obleke, ki jih boš oblekel, pripravi večer prej. Enako velja za šolsko torbo – zvečer si pripravi stvari, ki jih moraš nesti s sabo naslednji dan. Tako zjutraj samo vzameš torbo in greš, brez nepotrebnega paničarjenja zadnjo minuto.
Premakni uro
Čeprav je lahko ta trik v napoto tvojim sostanovalcem, premakni uro za nekaj minut naprej. Tako boš vedno mislil, da malo zamujaš in boš pohitel. Ko pa boš prišel na avtobusno postajo, boš ugotovil, da si na tvoje presenečenje točen. A to deluje le na kratek rok, saj ko se enkrat navadiš, da gre ura naprej, nanjo nikoli ne gledaš več enako.
Pojdi na en avtobus prej
Če na faks hodiš z mestnim avtobusom in če vozijo dokaj pogosto, pojdi na en avtobus prej. Oziroma vsaj imej to v planu, kajti če vedno zamujaš, boš najverjetneje tudi tega zamudil – a ne skrbi, še vedno boš v času za tisti avtobus, ki ga loviš po navadi.
Po opravljeni maturi na gimnaziji Moste (2014) sem iskal sebe in svojo pot. Vselej sem bil družbosloven tip človeka, ki ga še danes zanimata zgodovina in religije. A vendar, odločitev za študij na Teološki fakulteti UL ni izhajala iz nekakšne pragmatične presoje in tehtnega razmisleka, temveč bolj iz želje po spoznanju lastnega jaza in izobraževanju v smeri teoloških, filozofskih in etičnih ved. Razviti sposobnost samorefleksije, ki zareže v srž človeškega bivanja, je primarno ena največjih kvalitet, ki ti jih fakulteta ponudi.
Če me je raziskovanje mojega notranjega jaza in odnosa do presežnega razbistrilo, pa me je spoznavanje osnov latinščine, staro hebrejščine in grščine motiviralo za odkrivanje zgodovinskih temeljev sodobne zahodne družbe. Te smo na študentskih potovanjih s profesorji iskali v številnih evropskih mestih pa tudi na Bližnjem vzhodu.
Posebej se mi je utrnilo potovanje v Izrael in na avtonomna palestinska ozemlja, kjer smo spoznavali tri največje monoteizme – judovstvo, krščanstvo in islam. Opazovati, kako na tako majhnem območju starega mestnega jedra v Jeruzalemu molijo pripadniki vseh treh omenjenih ver, je neprecenljivo.
To so bili tudi moji prvi novinarski koraki, saj sem začel prek študentske napotnice delati na Radiu Slovenija. Iz nejasne vizije in rahle utesnjenosti sem že v prvem letniku študija izklesal jasne cilje, ki me še danes vodijo pri mojem novinarskem delu, posebej usmerjenemu v preučevanje religij in njihovih vplivov v svetu. A tukaj se teološke veščine, ki sem jih pridobil ne končajo, saj so te tesno prepredene tudi z veščinami pedagogike in kulture govora.
Nejc Krevs iz Tel Aviva (snemalec: Igor Arhar)
Po opravljeni avdiciji na Televiziji Slovenija sem postal voditelj televizijske oddaje Infodrom. S pedagoškimi pristopi in znanjem, ki sem ga pridobil na fakulteti, je bilo mogoče lažje vzpostaviti stik tudi z mlajšo generacijo gledalcev televizije. Soočanje s tremi monoteističnimi religijami tekom študija na Teološki fakulteti UL mi je omogočilo tudi lažje poročanje iz Tel Aviva in Jeruzalema (Izrael), tako s političnega in verskega kot tudi družbenokulturnega vidika. Svojo študentsko in raziskovalno pot, ki se tu ne konča, ampak se z novinarskim poklicem, ki ga opravljam, šele dobro začne, lahko povzamem s sloganom fakultete: »Drznite si biti drugačni«.
Igralec Justin Chambers se poslavlja od svojega lika, ki ga je igral zadnjih 15 let. Iz malih ekranov poslavlja lik doktor Alex Karev. Svoje misli in občutke je Chambers stisnil v izjavo za javnost.
»Nikoli ni pravi čas za slovo od serije in lika, ki sem ga igral 15 let. Že nekaj časa sem razmišljal, da bi začel sprejemati druge vloge in odločitve v karieri. Sedaj, ko se bližam 50 in imam ob sebi čudovito ženo in otroke, je ta čas.«
Justin Chambers
Svojo odločitev je najprej zaupal ustvarjalki serije Shondi Rhimes in sodelavcem, ki so z njim od prvega dela serije, Ellen Pompeo, Chandri Wilson in Jamesu Pickensu.
»Rad bi se zahvalil družini ABC, Shondi Rhimes, Ellen Pompeo, Chandri Wilson, Jamesu Pickensu in ostalim čudovitim sodelavkam in sodelavcem. Predvsem pa oboževalcem za prečudovita leta.«
V imenu oboževalcev serije Talenti v belem se ti za tvojo čudovito vlogo kot Alex Karev zahvaljujemo in ti želimo vso srečo v nadaljnji karieri.
Prestopno leto je leto, ki ima 366 dni zaradi dodatnega dneva – 29. februarja. V koledar je uvedeno z namenom, da se koledarsko leto ves čas ujema z letnimi časi, ki se na Zemlji ponavljajo vsako leto. Če ne bi bilo prestopnega leta, bi prišlo do neujemanj koledarja z dejanskim stanjem, saj pot Zemlje okoli Sonca traja 365 dni in približno 6 ur in če teh 6 ur ne bi upoštevali, bi koledar v 4000 letih zamujal za pol dneva.
Prestopno leto prinaša s seboj tudi različna vraževerja in tradicije, ki se razlikujejo po državah.
Ženska lahko zaprosi moškega
Najbolj znana tradicija, ki izvira iz Irske pravi, da lahko na ta dan ženska zaprosi moškega za roko, kot je to storila sv. Brigita. To naj bi uravnotežilo tradicionalne vloge moških in žensk.
Če si želiš izvedeti več, si poglej film Prestopno leto (Leap Year).
Nesrečen dan
Za Škotsko in Grčijo je 29. februar nesrečen dan. Grki verjamejo, da bi poroka na prestopni dan prinašala nesrečo, Škoti pa trdijo, da prinaša nesrečo rojstvo v tem dnevu.
»Prestopno leto ni dobro za ovce«
Škoti so glede prestopnega leta precej vraževerni. Prepričani so, da prinaša nesrečo in da ni dobro za živino. Imajo tudi znan pregovor: »Leap year was ne'er a good sheep year,« kar naj bi pomenilo, da prestopno leto ni bilo nikoli dobro za ovce.
Slabo vreme
Rusi verjamejo, da prestopno leto prinaša slabo vreme in povečanje tveganja za smrt. Grozno kajne?
Punce, posadite glog
Po tradiciji naj bi v Nemčiji v noči na 1. maj fantje svojim dekletom na vrtu posadili glog. Na prestopno leto se vloge obrnejo – na vrsti so punce.
Nekatera vraževerja so precej strašna, nekatera pa dobronamerna. Kaj misliš?
