Se zaradi onesnaženega zraka obnašamo drugače?

0

Sodobne študije kažejo, da onesnažen zrak ne vpliva le na fizično zdravje temveč ga povezujejo tudi z oslabljeno presojo, težavami z duševnim zdravjem, slabšo uspešnostjo v šoli in celo višjo stopnjo kriminala, je poročal BBC Future.

Zakaj je to pomembno? Ogromen delež svetovnega prebivalstva živi v urbanem okolju, 90 odstotkov ljudi pa naj bi pogosto dihalo nevarne količine onesnaženega zraka.

Zrak vpliva na mišljenje

Londonski raziskovalec Sefi Roth je leta 2011 pričel raziskovati, ali onesnaženo ozračje vpliva tudi na kognitivne sposobnosti, ne le na zdravje.

Izpeljal je raziskavo z dijaki, ki so različne dni opravljali izpite. Edina spremenljivka je bila onesnaženost zraka. Opazili so, da se rezultati ujemajo s kakovostjo zraka – v dneh, ko je bil bolj onesnažen, so dijaki pisali slabše.

Podobno je poročal France 24:

Is dirty air making us dumber?

Stopnja kriminala in slabega vedenja

Raziskavo je nadaljeval v drugo smer. Leta 2018 je njegova ekipa analizirala podatke dveh let o kaznivih dejanjih v Londonu in ugotovila, da se je v bolj onesnaženih dneh zgodilo več kaznivih dejanj, tako na bogatih kot revnih območjih. Primerjali so zelo specifična območja in sledili stopnji onesnaženja skozi čas. Oblak onesnaženega zraka se lahko premika glede na veter, zato so mu dnevni sledili in spoznali ujemanje med njegovo lokacijo in višjo stopnjo kriminala.

Druga študija iz leta 2018, ki jo je vodil Jackson Lu iz MIT, je preučila devet let podatkov in zajela 9000 mest ZDA. V mestih z najvišjim onesnaževanjem so opazili tudi najvišjo stopnjo resnega kriminala. Upoštevali so dejavnike kot so prebivalstvo, stopnja zaposlenosti, starost in spol, onesnaževanje je ostalo glavni napovedovalec povečane stopnje kriminala.

Diana Younan z univerze v Južni Kaliforniji in sodelavci so opazovali izpostavljenost zelo drobnim delcem v obdobju 12 let v povezavi s slabim vedenjem (varanje, odvzemprostosti, kraja, vandalizem, jemanje drog). Pri 682 mladostnikih so poleg tega upoštevali izobrazbo staršev, revščino, kakovost njihove okolice in številne druge dejavnike. Ponovno je bilo slabo vedenje bistveno bolj verjetno na območjih z večjim onesnaženjem.

Povezava z duševnim zdravjem?

Določene raziskave še ugotavljajo povezavo med onesnaženostjo zraka in duševnim zdravjem. Raziskovalka Joanne Newbury pravi, da očitna povezava med čistostjo zraka in fizičnim zdravjem in z demenco, nakazuje tudi psihično. »Če je slabo za telo, je pričakovati, da je slabo za možgane.«

Kako zrak vpliva na možgane

Lu je ugotovil, da že sama misel na onesnaženje negativno vpliva na našo psiho. Udeleženci raziskave so si morali predstavljati svoje življenje v zelo onesnaženem mestu, ki so jim ga raziskovalci pokazali. Ugotovil je, da sta se povečali tesnoba in osredotočenost udeležencev. Oboje povezujemo z agresivnim in neodgovornim vedenjem.

Vedenje je povezano tudi s počutjem. Ko vdihneš onesnažen zrak ne dobiš enake količine kisika kot pri čistem zraku. Posledično možgani ne dobivajo dobrega zraka, ki ga potrebujejo. Poleg tega lahko tak zrak draži nos, grlo ali povzroči glavobol, kar niža koncentracijo.

Nekateri delci v traku povzročajo tudi vnetje v možganih, tako poškodujejo možgansko strukturo in nevronske povezave.

Dan samostojnosti in enotnosti

0

26. decembra praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan. Obeležuje razglasitev plebiscita o samostojnosti.

Plebiscit o samostojnosti je potekal 26. decembra leta 1990. Na njem je 95 odstotkov volivcev na vprašanje »Ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država?« odgovorilo pritrdilno. Plebiscita se je udeležilo kar 88,5 odstotkov vseh prebivalcev z volilno pravico. S tem plebiscitom se je začela osamosvojitev Slovenije od Jugoslavije.

flag of Yugoslavia painted on cracked wall
Foto: Racide iz iStock

Preimenovanje

Praznik se je do septembra leta 2005 imenoval dan samostojnosti, nato pa so ga preimenovali v dan samostojnosti in enotnosti, saj naj bi na ta dan Slovenci pokazali največjo mero enotnosti v svoji zgodovini.

V ponedeljek, 23. decembra 2019, je v Cankarjevem domu potekala državna proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki jo je bilo mogoče v živo spremljati na Sloveniji 1. Ponovitev si je mogoče ogledati danes, 26. decembra ob 13:25, na Sloveniji 2. Slavnostni govornik je bil predsednik Borut Pahor, proslava pa ima tudi umetniški del, nastala je namreč v sodelovanju s Slovenskim mestnim gledališčem.

Colorful Slovenia flag waving in the wind. 3D illustration.
Foto: Believe_In_Me iz iStock

#kviz Kateri božični film moraš pogledati

0

Odgovori na 10 vprašanj in ugotovi, kateri božični film moraš pogledati med letošnjimi prazniki.

Želimo ti lep in prijeten božični večer!

Vesele praznike in srečno novo leto 2020!

0

Ekipa spletnega portala student.si ti želi vesel preostanek praznikov in srečno novo leto. Naj bo leto 2020 veselo, polno izzivov, študijskih uspehov, prekrokanih noči in lepih trenutkov s prijatelji ter družino. Med prazniki imaš priložnost, da se udeležiš veliko zabav, da se spočiješ, za nekaj časa odmisliš študij, ampak ne za predolgo – ne pozabi, da moraš nabrati moči za prihajajoče izpitno obdobje?.

Upamo, da praznike preživiš v družbi najbližjih in se pripraviš na nove izzive, ki te čakajo v letu 2020!

maček, ki ti želi vesele praznike

Top 10 dogodkov v znanosti 2019

0

Leto 2019 se končuje, dobili smo nove dosežke v športih, novo glasbo, nove filme in serije, prav tako tudi nove, velike dosežke v znanosti, ki so zaznamovali to leto.

1. Nova sintetična DNK

Znanstveniki so odkrili novo sintetično DNK molekulo z značilno strukturo dvojne vijačnice, ki pa jo sestavlja osem nukleobaz – štiri naravne in štiri umetne. Obstoječim genskim kodam so tako dodali še štiri nove. Nadaljnje raziskave bi lahko omogočile boljše skladiščenje DNK.

Hachimoji DNA

2. Napredki v zdravljenju ebole

Zdravili REGN-EB3 in mAb114 sta prvi zdravili, ki povečata možnost preživetja obolelih za ebolo. Znanstveniki so v študiji dokazali, da bi lahko več kot 90 odstotkov okuženih za to virusno mrzlico, preživelo, če bi jih zdravili s tema dvema zdraviloma.

3. Prva samo ženska vesoljska odprava

Oktobra 2019 sta v vesolje poleteli Nasini astronavtki Christina Koch in Jessica Meir. V vesolje sta se podali z namenom, da bi nadomestili enoto za polnjenje akumulatorja.

 

4. Prvi kvantni računalnik?

Računalniško podjetje IBM je letošnje leto predstavilo sistem oz »škatlo«, v kateri je računalnik. Gre za integrirani sistem, ki je modularen, kar pomeni, da bo mogoče zamenjati nekatere dele (npr. procesor) in povečati zmogljivost. IBM trdi, da je pripravljen za reševanje problemov, ki jih običajni računalniki ne zmorejo.

5. Prva fotografija črne luknje?

Aprila so znanstveniki objavili prvo fotografijo črne luknje v galaksiji Messier 87. Praviloma črne luknje ni mogoče fotografirati, posledično članek vsebuje precej pojasnil in drobnega tiska.

6. Dan, ko so izumrli dinozavri

Znanstveniki so letos prvič identificirali fosilno tvorbo, ki je nastala v času vpliva meteorita Chicxulub. Fosilna tvorba je vsebovala živali. Ta redka najdba je časovna kapsula, ki je raziskovalcem na minute in ure pomagala določiti, kdaj naj bi izumrli dinozavri.

7. Miši dobile infrardeči vid

Znanstveno fantastična iznajdba – v laboratoriju so znanstveniki mišim vbrizgali nanodelce, ki so bili aktivirani z infrardečo svetlobo. Postopek naj bi imel minimalne učinke, saj je ena injekcija delovala 10 tednov, potem pa je infrardeči vid zbledel.

8. Kitajska sonda na temni strani Lune

Kitajska je decembra 2018 izstrelila sondo Chang'e 4 brez človeške posadke, ki je januarja pristala na temni strani Lune. Kitajska je s tem postala prva država, ki je spravila sondo na stran Lune, ki z Zemlje ni vidna.

9. Natančnejša teža naše galaksije

Znanstvenikom je uspelo natančneje stehtati našo galaksijo. Rimska cesta glede na novejše meritve tehta 1,5 trilijona sončnih mas, kar je trikrat večje število, kot ga je imela prejšnja meritev. 90 % mase v naši galaksiji je pripisano skrivnostni masi, znani kot temna snov.

10. Tiskanje človeškega tkiva in organov

Letošnji pomemben premik v znanosti pa je tudi vzpostavitev metode, ki dejansko tiska človeško tkivo in posledično organe. Znanstveniki so iznašli način, kako natisniti človeško tkivo s pomočjo 3D tiskalnika. Ta metoda za zdaj še ni najbolj zanesljiva, je pa potrjeno, da so na pravi poti.

Kater dogodek se tebi zdi najbolj pomemben?

Transformiraj svoja stara oblačila in ustvari unikatne kose

Preobrazba oblačil ali po angleško upcycling pomeni transformacija starih oblačil v nova, brez da bi pri tem škodovali okolju. Hitra moda in tekstilna industrija nasploh imajo zelo velik vpliv na planet in zato je super vedno znova iskati nove načine, kako se temu izogniti.

Transformiraj staro srajco

Stare srajce, ki so ti morda že premajhne ali pa jih ne nosiš več, lahko spremeniš v super modno poletno kratko majico. Samo premakneš nekaj gumbov in jo malo skrajšaš, z lahkoto pa jo lahko tudi zavežeš nad popkom.

dekle v srajici

Krilo

Zagotovo imaš kje doma par kavbojk, ki jih ne nosiš več. Morda pa ima tvoja mama v omari žametne hlače iz 90ih? Iz hlač lahko prav enostavno ustvariš super modno krilo, ki ti ga bodo vsi zavidali.

DIY: TRANSFORMING OLD JEANS INTO A SKIRT | rachspeed

Majica z napisom

Želiš majico z unikatnim napisom? Ali pa zgolj popestritev tiste dolgočasne majice, ki si jo morala nekoč kupiti za nastop. Z lahkoto lahko na majico napišeš svoj unikaten napis. Potrebuješ le malo spretnosti in potrpljenja.

Quick and Easy DIY Embroidered Shirt Tutorial!

Raztrgane kavbojke

Tudi ta trend kar noče iz mode. In kot bi veliko babic reklo: »zakaj pa kupuješ strgane hlače, če jih lahko sama strgaš?« In prav imajo. Pa še dokaj preprosto je in sama si lahko izbereš, kje jih boš strgala.

Polepšaj srajco

Če si želiš polepšati srajco, to lahko storiš s tem, da standardne dolgočasne gumbe zamenjaš za nekaj unikatnega. To pa lahko storiš doma! Vse, kar moraš znati, je prišiti gumb na srajco.

gumbi

Audrey Hepburn: veliko več kot zgolj lepotica in hollywoodska diva

0

Audrey Hepburn – vsi jo poznamo, a le malo ljudi ve za njene dosežke izven filmskega platna. Audrey Hepburn je bila lepotica, femme fatale, ki je lahko začarala vsakega moškega. Bila je elegantna in vzornica mnogim. A večina jo pozna kot zgolj hollywoodsko divo. A bila je mnogo več kot to.

Audrey Hepburn je svojo mladost preživljala na Nizozemskem v času antisemitizma in nacizma. V času, ko so bila koncentracijska taborišča v polnem pogonu in usoda judov je bila zapečatena. Njen oče je bil sicer simpatizer nacistov, a to mlade Audrey nikoli ni ustavilo, da bi pomagala tistim, ki so bili pomoči potrebni. Audrey Hepburn je sodelovala z nizozemskim anti-nacističnim gibanjem in jim je nosila hrano in denar za financiranje. Prav tako je trenirala in plesala balet na skrivnih nastopih, ki so bili organizirani s strani istega gibanja. Po koncu nacistične okupacije Nizozemske je učila ples tiste, ki so bili med okupacijo ujeti v koncentracijskih taboriščih.

Audrey Hepburn

A čeprav je njena kariera kmalu vzcvetela, ni nikoli pozabila na prostovoljstvo in je vedno nudila pomoč tistim, ki so je bili najbolj potrebni. Kot ambasadorka UNICEFA je potovala v Bangladeš, Somalijo, Sudan in Etiopijo in tam pomagala revnim. Prav tako je imela veliko govorov, v katerih je podpirala UNICEF in s tem je organizaciji omogočila večjo medijsko pokritost in popularnost. Za svoja dejanja na področju prostovoljstva ji je leta predsednik George HW Bush leta 1992 podelil predsedniško medaljo svobode.

Audrey Hepburn je v zgodovino zapisana kot odlična igralka, a treba se je zavedati, da se za vsakim lepim obrazom skriva zgodba, ki je velikokrat pomembnejša od tistega, kar obraz razkriva na prvi pogled.

Vesel Svarožič, koledo in božič!

0

Si se kdaj vprašal, zakaj praznujemo božič ravno 25. decembra? Poskrolaj in odkrij bogato zgodovino tega tradicionalnega praznika, ki je že tisočletja ukoreninjen v zavest človeštva.

Božič je po svoji današnji definiciji verski praznik: za božič kristjani praznujejo rojstvo Jezusa Kristusa. V katoliških in protestantskih državah praznujemo božič 25. decembra, čeprav natančen datum njegovega rojstva ni znan. V večini pravoslavnih Cerkva, kjer uporabljajo julijanski koledar, pa ga praznujejo s 6. na 7. januar.

Božični okrasek s soncem v odsevu.

Ko dan premaga noč

V svojih najglobljih koreninah, dolga stoletja pred prihodom Jezusa Kristusa v zgodovino človeštva, pa je čas okoli zimskega solsticija (21. december, ko je noč najdaljša) vedno bil čas praznovanja. V današnji Evropi so naši predniki v najtrši zimi praznovali svetlobo in rojstvo. Ob zimskem solsticiju so se veselili, da so najtemnejši zimski dnevi za njimi, da se bo dan končno začel spet daljšati in da bo spet topleje in svetleje.

Besede in prazniki, prazniki in besede

S starodavnim praznovanjem svetlobe in rojstva so tesno povezane tudi besede, s katerimi opisujemo božič v današnjem pomenu. Vsem dobro znan angleški izraz za ta praznik – Christmas – pomeni »maša na Kristusov dan« (mass on Christ's day). V marsikateri angleški božični pesmi pa lahko namesto dobrega starega Christmas zaslediš besedo Yule. To je star germanski izraz, ki pomeni – ja, prav ugibaš – slavje ob zimskem solsticiju.

Ciklični prikaz zimskega solsticija.

V daljni Skandinaviji so namreč severnjaki slavili Yule ali zimski solsticij od 21. decembra do konca januarja. Moški so v znak praznovanja zakurili kresove. Ob dobri hrani in pijači so slavili, dokler ni ogenj dogorel oziroma je zmanjkalo kuriva. Severnjaki so verjeli, da vsaka iskra ognja predstavlja novega pujska ali telička, ki se bo skotil v prihajajočem letu.

Naš, slovenski božič (ki se piše z MALO začetnico!) pa pomeni dobesedno »mali bog«. Naši slovanski predniki so, tako kot na daljnem severu, ob zimskem sončnem obratu praznovali: pa ne še rojstva Jezusa, temveč rojstvo boga Svarožiča, Svarogovega sina. To božanstvo je poosebljalo mlado sonce, ki v tem času doseže svojo najnižjo točko na obzorju.

Blessed Yule

Veseli december … tudi pred 2000 leti

Tako je bil konec decembra na stari celini idealen čas za praznovanje: večino živine so zaklali, da je ni bilo treba hraniti čez zimo. Za mnoge je bil to edini čas v letu, ko so imeli na voljo sveže meso. Kot nalašč so v zimskem času zvarili tudi največ piva, vino pa je končno dozorelo za pitje. Kaj jim je pa drugega preostalo? Fešta!

V mnogo južnejšem Rimu zime niso bile tako trde kot tiste na severu. Rimljani so ob istem času kot sosedje Slovani ali daljni Skandinavci praznovali Saturnalije – praznik, posvečen bogu kmetijstva, Saturnu. Začeli so okoli zimskega solsticija in slavili en mesec. Saturnalije so bile uživaški praznik: hrane in pijače je bilo v izobilju, običajen rimski ustroj družbe pa je bil obrnjen na glavo. Za en mesec so sužnji postali gospodarji, kmetje so vladali mestom, šole so zaprli in vsi so skupaj so na veliko praznovali.

Feast, party.

Se je Jezus res rodil na božič?

Po padcu rimskega imperija je bil v prvih letih krščanstva glavni praznik velika noč, Jezusovega rojstva sploh niso praznovali. V 4. stoletju pa se je vodstvo krščanske cerkve odločilo, da Jezusovo rojstvo postane praznik. Težava je bila v tem, da v Svetem pismu ni nikjer omenjen datum njegovega rojstva. Kljub temu nekateri indici kažejo na to, da naj bi se Jezus rodil spomladi; kako bi pastirji sicer pasli sredi zime? Papež Julij I. je za datum praznovanja rojstva Odrešenika na koncu izbral praktičen datum, ki je bil med poganskimi predniki že tako ali tako od nekdaj namenjen praznovanju: 25. december. Sprva se je božič imenoval »praznik rojstva« in se je skupaj s krščanstvom kmalu razširil po vsem svetu.

Jaslice.

Kako je nastal ameriški božič

V zgodnjem 17. stoletju se je skupaj z verskimi reformami v Evropi spremenil tudi način praznovanja božiča – v Angliji so ga začasno celo ukinili, a je bil kmalu spet uveden. Angleški kolonialisti so božič prepovedali tudi v Ameriki in vsak, ki je na kakršen koli način izkazoval christmas spirit, je moral plačati kazen. Po ameriški vojni za neodvisnosti so se Američani počasi otresli angleške nadvlade in njihovih navad. Tako so v ZDA šele v 19. stoletju zares začel praznovati božič. Američani so božič ponovno odkrili in ga iz poganskega karnevalskega slavja spremenili v družinski praznik miru in tradicije. Na to je močno vplival tudi izid Dickensove božične klasike, A Christmas Carol. Ta zgodba nam predstavi, kako pomembno je med prazniki pomagati ubogim in se posvetiti družini. Tako so Američani v naslednjih 100 letih oblikovali popolnoma novo, lastno tradicijo praznovanja božiča. Takrat je postalo običajno okraševanje drevesc, pisanje božičnih voščilnic in obdarovanje, svet pa je spoznal Božička.

Ameriški božič.

… in zakaj je lahko božiča tudi preveč

»Ameriški božič« se v današnjem času zelo uspešno uveljavlja tudi pri nas v Evropi. Vsi ves čas poslušamo (in v tem času tudi zelo čutimo), da je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, ki nas sili h kupovanju daril (in pretiranemu zapravljanju), prekomernemu okraševanju in tekmovanju. Ker božič zaradi vsiljivih kapitalističnih strategij začenja izgubljati svoj »true meaning«, se v evropski družbi pojavljajo vse močnejša mnenja o tem, da je treba ameriško verzija božiča omejiti.

Zabavna dejstva o božiču

V srednjem veku so bila božična slavja množična, hrupna in divja, podobna današnjim karnevalom in veselicam.

Figura Božička je osnovana na osebnosti sv. Nikolaja oziroma sv. Miklavža – krščanskega škofa, ki je pomagal ubogim in revnim in na skrivaj obdaroval otroke.

Božiček ni bil vedno oblečen v rdeče: včasih so ga upodabljali v zeleni, vijolični ali modri barvi. Svojo današnjo podobo je dobil z oglasom Coca Cole, ki je dobrega moža odela v barve svoje znamke.

Božiček s kokakolo.

Angleški izraz Christmas v zadnjem času zamenjuje krajši Xmas. Pomen te skrajšane besede ni nič drugačen in je še vedno zelo versko zaznamovan. Xmas je našel navdih v grščini, saj se v grškem jeziku beseda »Christ« (Kristus) začne s črko X (Christós – Χριστός). Uporaba besede Xmas se je začela že v 16. stoletju.

Drugo staro slovansko ime za praznovanje zimskega solsticija je koleda, ki pomeni krog – letni cikel. V predkrščanskem času so ljudje na čas gledali kot na neskončen krog (menjavanje 4 letnih časov) in ne linearno (v obliki časovne premice) kakor danes. Iz besede koledo izhaja tudi kolednica, izraz za ljudske pesmi, ki so se tradicionalno pele v času božiča in za šego koledovanja, ki jo v Sloveniji poznamo še danes.

Huawei Watch GT2 – trener in DJ vedno z nami

0

Vztrajnost je nujna beseda pri opisu najnovejše različice Huawei ure. Vztrajnost seveda povezujemo z dolgoživostjo baterije, ki je pri tej uri gotovo adut številka 1.

Huawei, ni novinec med noslivimi napravami ma pa od začetka malce svojo vizijo. Bolj kot na širino pametnih funkcij so se namreč usmerili v bolj ozko športno funkcionalnost ter ji dodali še nekaj bolj splošnih vsakodnevno uporabnih funkcij.

Po nekaj letih eksperimentiranja z Android Wear, ki se je pozneje preimenoval v Wear OS, je Huawei prešel na lastno programsko opremo za svoje pametne ure. Prvič smo se z njo srečali pri uri Huawei Watch GT, zdaj pa ponovno pri njeni naslednici Watch GT 2. Watch GT je bila ob prihodu zelo zanimiva in obetavna ura, saj je ponujala preprost uporabniški vmesnik, pester nabor športnih vadb s podrobnimi meritvami izjemno dolgo življenjsko dobo baterije.

Končno tudi malo manjša varianta za ženska zapestja

Huawei Watch GT 2 na ženskiWatch GT 2, ki prihaja v dveh različicah – večji s premerom številčnice 46 mm in manjši s premerom 42 mm –,  vse to še dodatno nadgradi. Ima enak preprost uporabniški vmesnik, vendar z nekaterimi dodatnimi funkcijami. Huawei v naslednji generaciji svoje ure skuša še bolj uravnotežiti zmogljivost in življenjsko dobo baterije, dodal pa je še nekaj dodatnih funkcij, s katerimi je športna vadba še bolj dovršena. Tokrat smo pod drobnogled vzeli večjo od obeh različic, ki je bila v Sloveniji tudi prva na voljo.

Oblikovno Watch GT 2 izhaja iz svoje predhodnice, le da je dizajn še bolj izpopolnjen in sodoben. V primerjavi z nekaterimi tekmeci, Huawei še vedno prisega na bolj športno in manj pametno zasnovo ure. To pomeni, da je njihova ura manj prilagodljiva uporabniku in ima manj funkciji v primerjavi s klasičnimi pametnimi urami, saj nanjo ni mogoče nameščati dodatnih aplikacij, vendar pa na ta račun deluje dlje in hitreje. Na nek način bi jo lahko celo postavili bližje športnim zapestnicam, a hkrati bi ji s tem naredili rahlo krivico, saj je vseeno naprednejša.

Ena prvih reči, ki vam pade v oči je zagotovo zaslon s številčnico. Še posebej na večji 46 mm različici. Gre za svetel in razločen zaslon OLED z ločljivostjo 454 x 454 slikovnih točk, ki prikazuje zelo jasno in čisto sliko, tako da vse številčnice izpadejo zelo atraktivno. Seveda k temu pripomore tudi sama velikost. Gre namreč za precej veliko uro, ki se bolje počuti na večjih zapestjih, vendar pa jo ob ustrezno izbranem stilu lahko nosi tudi nekdo z bolj drobnimi rokami.

Nežnejšemu spolu je sicer morda bolj na kožo pisana manjša 42 mm različica, tudi zaradi barvnih kombinacij v katerih je na voljo. Niso pa seveda dekleta omejena na to različico. Povsem brez slabe vesti lahko nadenejo tudi večjo, če se jim ta bolj dopade in če prisegajo na bolj robusten stil. Večja od obeh ima sicer tudi več delovnega pomnilnika in zelo priročno možnost klicanja. Da, z uro lahko sprejemate klice in se prek nje pogovarjate. Zelo »kul« možnost, ki je sicer verjetno ne boste uporabili velikokrat, prav tako pa z njo privabite zvedave poglede mimoidočih, saj izpadete kot kakšen tajni agent, ko se pogovarjate prek svojega zapestja.

Huawei Watch GT2 na roki športnika

Gladko in logično navigiranje

Navigiranje po menijih ure in njeno upravljanje potekata gladko in logično, saj ura nima veliko različnih menijev. Posledično tudi zaradi že omenjenega manjšega števila funkcij in aplikacij v primerjavi z običajnimi pametnimi urami. Nam je bilo to všeč, saj se uporabe človek hitro priuči, hkrati pa se ne zdi, da bi kakšno stvar pretirano pogrešal. Seveda se vedno najde kaj, saj bi si vsak želel imeti določeno aplikacijo in funkcijo, a celostno gledano uri ne manjka kaj dosti. Pri upravljanju do vseh glavnih menijev dostopate s tremi potegi po zaslonu. S potegom navzdol dostopate do hitrih nastavitev, s potegom navzgor do obvestil in s potegom levo oziroma desno do ključnih funkcij, kot so meritve športnega udejstvovanja, različne vadbe in predvajalnik glasbe. Zgornji fizični gumb ob strani vas popelje do menija prednameščenih aplikacij, spodnji gumb pa si lahko nastavite po svoji želji.

Ura ima sicer na voljo 23 različnih številčnic, ki se v prvi vrsti razlikujejo po videzu, prav tako pa tudi po podatkih, ki jih komunicirajo. Nekatere so zelo podrobne in na enem zaslonu pokažejo vse, od srčnega utripa do nivoja stresa in baterije, druge bolj skope in kažejo le čas. Mišljeno je seveda, da izberete številčnico, ki najbolj pritiče trenutni situaciji. Če se nahajate na gala večerji, potem bo izbira bolj elegantna in minimalistična, ko se potite v telovadnici pa bo optimalnejša številčnica z več podatki. Kar smo morda pogrešali sta glasovni pametni asistent in interaktivnost obvestil oziroma sporočil. Razen da jih vidite, z njimi na uri ne morete narediti ničesar. Za povratni odziv morate vedno iz žepa povleči telefon. Podobno torej kot na športnih zapestnicah. Še ena nekoliko moteča stvar pa je nezmožnost večopravilnosti, ko imate v pogonu športno vadbo. Takrat ste obsojeni na zaslon, ki meri vaše napore in ne morete na primer vzporedno z njim zagnati štoparice ali česa podobnega. Če to želite, morate najprej zapustiti vadbeni zaslon.

Trener in DJ, ki ju imamo vedno ob sebi

Huawei Watch GT2Ko smo ravno pri vadbenih možnosti, pa moramo obvezno izpostaviti, da na tem področju le malokateri konkurent dostojno konkurira Huaweiu. Že prva Huaweieva ura Watch GT je bila na tem področju odlična, njena naslednica je pa še stopničko višje. Odlično sledi vašim vadbam in meri vaše napore. Ura ima vgrajen GPS in senzor za odčitavanje srčnega utripa, v povezavi z vašim telefonom pa prek aplikacije Zdravje oziroma Health ponuja dober vpogled v vaše spalne navade in način življenja. S pomočjo tega lahko hitro zaznate, kaj morate spremeniti za boljše zdravje in celostno počutje.

Na splošno nas je ura zelo navdušila s svojimi »trenerskimi« sposobnostmi in meritvami. Senzorji ure so zelo natančni pri merjenju, podatkov ki vam jih ura servira pa je nemalo. Zlasti v kombinaciji z aplikacijo na telefonu. Ogledate si lahko grafe, ki prikazujejo vaš tempo, srčni utrip, kadenco in nadmorsko višino na različnih točkah vadbe (če ste na primer v naravi, v hribih), lahko pa se poglobite še globlje v zaslon s podrobnostmi. Tukaj boste našli meritve, kot so aerobni in anaerobni napor, maksimalno aerobno kapaciteto in regeneracijski čas.

V uri lahko tudi ustvarite načrt vaše vadbe na priporočilo ure. Tega bo ura sestavila glede na vašo trenutno formo. To pomeni, da vas bo preizkusila in zraven vkomponirala še vašo višino in težo, ki ju nastavite v aplikaciji na telefonu. Na voljo pa imate tudi več različnih vadb, tako da skoraj zagotovo lahko vsaj najde ustrezno. Med njimi so različni načini teka, plavanja, plezanja, pohodništva in nekatere vadbe v fitnesu. Nekateri bi sicer znali uri malce zameriti povezljivost z različnimi športnimi aplikacijami. Ker na uro ni mogoče nameščati dodatnih, se zna Watch GT 2 povezati le s Huaweievo aplikacijo Zdravje. Vendar pa je mogoče rezultate vseeno sinhronizirati v nekatere druge aplikacije, kot so Applova Health, Google Fit in My Fitness Pal, le da so z njimi povežete prek Huaweieve aplikacije.

Vsekakor pa gre pohvaliti dolgotrajnost baterije. Če boste uro uporabljali le za osnovne funkcije, torej da med vadbo ne boste aktivirali namenskih programov, potem bo brez polnilca zdržala tudi dva tedna, če ne še kakšen dan dlje. Če jo boste uporabljali tudi med vadbo, pa se ta čas nekoliko zmanjša. A je še vedno več kot spodoben. Sami smo jo imeli na testu aktivno na treh vadbah v enem tednu in je brez težav zdržala cel teden brez napajanja iz električne vtičnice. Ura pa se izkaže tudi kot zelo priročen predvajalnik glasbe. Vgrajenih ima namreč 4 gigabajte pomnilnika, kar pomeni, da nanjo lahko posnamete kar precej svojih najljubših skladb. Tako lahko med vadbo pustite telefon v garderobi ali kakšnem drugem varnem mestu. Enostavno uro sparite z bluetooth slušalkami in se prepustite motivacijskim ritmom.

Če imate izklopljeno samodejno srčno frekvenco in sledenje stresa in ne boste sprostili veliko vadb v tednu dni z Watch GT 2, boste morda lahko dosegli domnevno dvotedensko življenjsko dobo baterije Huaweija. Če tako kot mi tudi vi resnično načrtujete uporabo ure, potem se ta številka prepolovi, kar je še vedno odlično. Ker smo bili razmeroma konservativni, smo lahko dobili približno deset dni, tudi z nekaj funkcijami sledenja.

V notranjosti je prostor za shranjevanje 4 GB za glasbo brez povezave, ki jo lahko predvajate na uro ali prek slušalk Bluetooth.

Huawei je za Watch GT 2 vključil svoj nosljivi procesor, Kirin A1, ki je enak procesor, ki ga najdemo v svojih slušalk FreeBuds 3. S samo 32 MB pomnilnika RAM v večji različici in 16 MB v 42 mm modelu je čudno, da se Watch 2-ji ne drobijo z vsakim potegom – vendar ne zares upočasnjujejo hitrosti kadrov, ko potegnete med vadbo.

Tradicionalne božične jedi pri nas in po svetu

0

Prehrana predstavlja pomemben del našega življenja, še posebej pa se hrani posvetimo med prazniki in svojim najdražjim pripravimo tradicionalne specialitete.

 

Po svetu imajo veliko različnih jedi, ki jih pripravljajo na božični večer ali na božični dan. V Avstraliji tako za sladico tradicionalno pripravijo sladico White Christmas. To je sladica iz mleka v prahu, kokosa, kandiranega sadja in rozin. V Južni in Srednji Ameriki za božič jedo tamales. Testo napolnijo z različnimi nadevi in ga kuhajo na pari zavito v koruzne ali bananine liste. V Kanadi in v Franciji je tradicionalna sladica čokoladna rulada Buche de Noel, na Danskem pa puhasto pecivo podobno miškam. V Belgiji pečejo sladek kruh, Francozi radi pripravljajo foie gras, to je jed, pripravljena iz gosjih ali račjih jeter. Na Češkem, Madžarskem, Poljskem, v Srbiji pa tudi pri nas je zelo pogosta ribja juha iz polenovke, podobno pa jedo tudi v Braziliji in na Portugalskem. Najpopularnejša božična jed pa je zagotovo božična šunka, saj jo pripravljajo v ZDA, na Švedskem, v Veliki Britaniji ter na Irskem.

V Sloveniji na božični večer velikokrat jemo ribjo juho iz polenovke, velikokrat pa se na meniju znajde tudi pečenka. V preteklosti so se na mizi za božič znašle dobre sestavine, ki so jih kmetje hranili celo leto za božič oziroma pridelek, na katerega so bili najbolj ponosni. Definitivno na mizi ne sme manjkati nekaj mesa, pa naj bo to goveje, svinjsko, telečje,… V Sloveniji je običaj tudi, da se za božič peče sladek božični kruh, seveda pa ne bi bilo božiča brez tradicionalne slovenske potice, ki ne sme manjkati na mizi na božični večer.

Logo_Zaščitena_tradicionalna_posebnost
Potica je zaščitena tradicionalna posebnost.

Kaj pa pri vas doma po navadi jeste na božični večer?