Ekipa muzikala Cvetje v jeseni bo peto leto od prve uprizoritve v Ljubljanskih Križankah s poslovilno turnejo sklenil svojo pot. Ob koncu letošnjega leta se bosta tako Meta in Janez, junaka ene najlepših slovenskih ljubezenskih zgodb, umaknila iz soja odrskih luči. Poslovilno turnejo, ki jih bo vodila po celi Sloveniji, bodo ustvarjalci začeli v marcu v Mežici, vrhunec pa načrtujejo v poletnih mesecih, s posebnima predstavama v letnem gledališču na Studencu in Škofji Loki.
Cvetje v jeseni, prvi slovenski avtorski muzikal, je že ob premierni uprizoritvi, 17. septembra 2014 v nabito polnih Križankah požel stoječe ovacije. A kljub začetnemu navdušenju publike, se ustvarjalci niso nadejali, da bodo s svojim delom pustili tak pečat. Muzikal so namreč doslej uprizorili že več kot 150-krat. V verze strnjena ljubezenska zgodba je očarala več kot 80.000 gledalcev. S Cvetjem v jeseni pa se je prebudila tudi ljubezen Slovencev do muzikala – v zadnjih letih je namreč ta žanr doživel pravi razcvet in osvaja slovenske velike in male odre.
»Izkušnja je neponovljiva. Cvetje v jeseni ni le zaznamek v naših karierah, muzikal je zaznamoval naša življenja. Med ustvarjalci so se stkala številna prijateljstva, rodile ljubezni, celo 6 otrok. Skupaj smo demantirali dvomljivce, ki niso verjeli, da bi muzikal pri Slovencih lahko naletel na odobravanje. In s hvaležnostjo sprejemali aplavze in naklonjenost publike, ki nam je vsakič znova dala polet. A prišel je čas za nove izzive. Meta in Janez bosta zapustila soj odrskih luči, želimo si, da bosta lahko stopila pred objektiv filmske kamere. Upamo, da bomo lahko zbrali dovolj sredstev, da posnamemo vrhunski film, prvi slovenski celovečerni muzikal,« je povedal izvršni producent muzikala Gorazd Slak.
Cvetje v jeseni je prvi ambiciozno zastavljen slovenski avtorski muzikal, glasbo zanj je napisal Matjaž Vlašič, libreto pa je delo Janeza Usenika. Predstavo je režiral Vojko Anzeljc, orkestracijo je prevzel Anže Rozman, predstavo pa so pomagali zasnovati še koreograf Miha Krušič, mentorica petja Željka Predojević in glasbeni vodja in dirigent Simon Dvoršak.
Na odru se je od premiere pa do danes zvrstilo 24 igralcev. V vlogi Mete sta se izmenjevali Nina Pušlar in Maja Martina Merlak, v vlogi Janeza so gledalci lahko videli Matjaža Robavsa in Domna Križaja. V ostalih vlogah pa so nastopili še Jure Ivanušič, Alenka Kozolc Gregorič, Marjan Bunič, Damjan Perne, Lucija Grm, Ana Ferme, Antea Mramor, Asja Potisek, Maša Tiselj, Nives Mikulin, Petra Likar, Alen Kofol, Ambrož Kvartič, Klemen Černe, Matevž Mali in Srđan Milovanović, Karin Putrih, Nika Horvat, Katja Škofic in Anja Moderndorfer.
Poslovilna turneja:
- marec – Mežica
- marec – Semič
- marec – Selnica ob Dravi
- april – Mengeš
- april – Krško
- april – Bled
- junij – Studenec
- avgust – Škofja Loka
O muzikalu Cvetje v jeseni: Muzikal je nastal po povesti Ivana Tavčarja. Pripoved se začne v Ljubljani, kjer Janez, mestni odvetnik, trem damam pripoveduje o ljubezni svojega življenja. V začetku krize srednjih let, naveličan ponudb puhloglavih mestnih lepotic, se odloči, da po dolgem času obišče bratranca Boštjana, ki vodi domačijo na Jelovem brdu pod Blegošem. Tam se mu oko ustavi na Boštjanovi hčerki Meti, ki je med njegovo odsotnostjo zrasla v prelepo mlado žensko. Med njima vzklije ljubezen, a drug pred drugim tajita močna čustva. Preden bi si jih lahko izpovedala, mora Janez zaradi dela nazaj v kotlino.
V Ljubljani Janezu misli nenehno uhajajo k Meti, razmišlja celo o tem, da bi jo vzel za gospodinjo, a meščansko okolje kmečkega dekleta ne bi sprejelo z odrtimi rokami. Rešitev iz zagate mu ponudi bratrančev hlapec Danijel, svetuje mu, naj kupi Mlačanovo kmetijo na Jelovem brdu, se tja preseli in vzame Meto za ženo. Janez res kupi posestvo in svojo odločitev odide sporočit na Jelovo brdo. Ko zaupa novico Meti, ta najprej pomisli, da si je Janez našel drugo nevesto. Vendar pa, ko ji Janez pove, da si za ženo želi prav njo, Meta od prevelike sreče umre. Janez se nikoli ne poroči, saj je Meta njegova edina ljubezen.
Zgodba se zaključi z vrnitvijo k pogovoru pripovedovalca z mestnimi gospemi in k čustvenim pozivom k ljubezni do slovenske zemlje.
Tega dneva ni dočakal, zato imamo ohranjene samo njegove portrete, ki so bili naslikani po smrti. Njegov najstarejši posmrtni portret izhaja iz leta 1850, Franz Kurz von Goldenstein ga je narisal po spominu.
