18- letna Ines Frančeškin iz Kostanjevice na Krasu je na Norveškem osvojila naslov svetovne podprvakinje z motorno žago. Ines se je za gozdarsko šolo vpisala zaradi ljubezni do lova, nad katerim jo je navdušil oče. Motorka jo je začela zanimati šele v letošnjem šolskem letu, z rezultatom na svetovnem prvenstvu pa je zelo zadovoljna.
Kot dijakinja si postala druga najboljša gozdarka na svetu na 33. svetovnem prvenstvu gozdarjev v Lillehammerju. Kaj je botrovalo k temu, da se tako mlado dekle znajde na svetovnem prvenstvu in to v panogi, v kateri prevladujejo moški?
Šola že več let sodeluje na šolskih tekmovanjih v gozdarskih veščinah in fantje so navadno v samem vrhu tudi na evropski ravni. Ponavadi imaš možnost priti v ekipo v tretjem letniku, saj se ekipa vsako leto sestavi na novo. Po več letih se je na šoli nabralo tudi dovolj deklet in tako je padla ideja, da sestavimo prvo žensko ekipo na srednji gozdarski šoli. Ko nas je učitelj vprašal, kaj menimo o tej ideji, smo bile takoj za, saj se nam je zdel zanimiv izziv. Tako smo letos prvič na tekmovanju Alpe Adria v Avstriji dosegle skupinsko odlično tretje mesto. Posamezno sem bila jaz tudi druga izmed vseh tekmovalk in tako sem dobila kasneje tudi možnost, da nastopim na svetovnem prvenstvu.
Tekmovanje na Norveškem
Kako je potekalo tekmovanje na Norveškem?
Tekmovanje je potekalo normalno, zelo podobno kot ostala tekmovanja oziroma enako, le da je najbrž večji pritisk saj gre za svetovno prvenstvo. Zelo sem bila vesela, da sem lahko bila del tega in da smo se tako dobro razumeli. Najbolj sem hvaležna za pomoč ostalih članov ekipe, kajti imela sem nekaj težav z motorko in takoj so mi bili pripravljeni pomagat. Veliko smo se smejali, kar je meni osebno pomagalo preganjati tremo in hkrati poskrbelo za super vzdušje med vsemi (tako med tekmovalno ekipo kot spremljevalno). Mislim, da si posebno pohvalo zasluži naš trener Boris, kajti bilo nas je 5 tekmovalcev in če je bil živčen vsak posamezno, je bil on še petkrat bolj. Vedno nam je bil na voljo in nam med našimi nastopi stal ob strani.
Kaj ti pomenijo uvrstitve iz Lillehammerja?
Vesela sem vseh dosežkov; drugih članov ekipe in mojih. Največ mi pomeni srebrna medalja, ki sem jo dobila za skupni seštevek točk, vem pa tudi, da zmorem več in upam, da bom naslednjič lahko to tudi dokazala. Presenečena sem bila nad tolikšno podporo domačih, sploh pa nad tem, da me je pričakalo skoraj pol vasi, ko sem prišla domov.
Kako so potekale priprave pred svetovnim prvenstvom?
Priprave so potekale na poligonu v šoli ali v gozdu učitelja Medena. Navadno smo se dobili v soboto dopoldne, vsak teden med počitnicami. Ves čas je bila seveda prisotna dobra volja med tekmovalci in trenerjem.
Nam lahko zaupaš kako zanimivo anekdoto iz 33. svetovnega prvenstva gozdarjev?
Hmmm ne spomnim se nobene. Smo si pa radi povedali kakšen vic in se na to opominjali ravno pred nastopi. 😀
Začetki v gozdarstvu
Kako se je pravzaprav začela tvoja pot v vihtenju motorke? Kdo te je navdušil za gozdarstvo?
Za gozdarsko šolo se lahko odločiš iz več razlogov. Največ jih pride zaradi zanimanja za gozdarstvo, lahko pa prideš tudi zaradi biologije, živali in ostalimi stvarmi, ki so povezane z naravo. Jaz osebno sem prišla na šolo, ker je povezana z lovstvom. Oče me je navdušil nad lovom ter naravo in to me je pripeljalo sem. Motorka me je začela zanimati šele letos, sploh pa tekmovanja, ki so res zanimiva.
Podiranje dreves je lahko zelo nevarno delo. Ali te je pri tem kdaj strah? Si že imela kakšno poškodbo?
Glede na to, da prihajam s krasa, kjer nimamo debelih dreves, moram priznati, da je bil strah na začetku prisoten, poškodovala pa se zaenkrat še nisem.
Ali se v prihodnosti vidiš v gozdarstvu? Boš nadaljevala šolanje v tej smeri? Kakšne imaš želje ali cilje za prihodnost?
Glede šolanja za naprej bi rada preučila vse možnosti in pogledala, kaj imam na razpolag. Mogoče najdem kakšno smer, ki me zna zanimati, a niti ne vem da šola obstaja. Upam le, da bom uživala, v čemerkoli bom v prihodnosti počela.
