Sama beseda psihoterapija izvorno (grško) pomeni zdravljenje duše. V sodobnem jeziku bi rekli, da je to proces, ki človeku pomaga pri prepoznavanju nezavednih delov samega sebe, spreminjanju odnosa do samega sebe in lastnih čustvenih, miselnih in vedenjskih vzorcev ter posledično pri premagovanju težkih življenjskih situacij in iskanju poti iz nje.
Psihoterapija ni nekaj, kar bi terapevt delal s klientom, pač pa je nekaj, kar se med njima dogaja – zdravljenje se odvija s pomočjo pogovora, znotraj zaupnega in varnega odnosa.
Študij psihoterapije v Sloveniji poteka v različnih institucijah. Po končani fakulteti lahko posamezniki, ki jih zanima delo z ljudmi, še posebej na področju duševnega zdravja, opravijo specializacijo iz različnih modalitet psihoterapije.
Psihoterapijo pa je v Sloveniji možno študirati tudi na edini akademski instituciji, ki to omogoča. Na Fakulteto za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda v Ljubljani se lahko vpišejo študenti, ki so uspešno končali programe srednješolskega oz. gimnazijskega izobraževanja. Študij poteka na diplomski in magistrski stopnji. Po končani magistrski stopnji magistranti dobijo naziv magister/ica psihoterapije. Med študijem študenti izberejo tudi modaliteto psihoterapije, ki jo bodo izvajali kot magistri/ce psihoterapije. Na voljo imamo študij psihoanalize, geštalt psihoterapije, psihoanalitične psihoterapije, sistemske psihoterapije, analitične psihologije, Lacanovske psihoanalize. Kot novost smo v letošnjem letu uvedli tudi študij psihoterapije otrok in mladostnikov, v bodoče pa se prizadevamo, da bi še razširili ponudbo različnih psihoterapevtskih modalitet.
V času študija študenti opravijo veliko praktičnega dela. Poleg psihosocialne, psihiatrične in psihoterapevtske prakse opravijo tudi veliko supervizij teh praks. Sestavni del strokovnega razvoja pa je tudi osebna učna psihoterapija. Za vso podporo skrbimo v Ambulanti SFU, kjer poleg tega nudimo tudi psihoterapevtsko pomoč klientom.
Psihoterapevtsko delo je lahko tudi naporno, hkrati pa je zelo zadovoljujoče. Obdobja, ko se klientom izboljša njihovo zdravstveno stanje, njihovo odnosi, ko se povečuje kvaliteta njihovega življenja, so priložnost, da tudi sami osebnostno in strokovno rastemo.
Tudi mladi ljudje so lahko dobri psihoterapevti. Raziskava, ki so jo opravili na SFU Dunaj (Fiegl, 2016) pove, da starost sama po sebi ni kriterij osebnostne primernosti za študij psihoterapije. Zrelost in življenjske izkušnje same po sebi vsekakor ne zadoščajo kot kriterij primernosti osebe za študij psihoterapije. Bolj kot to je pomembna osebnostne lastnosti osebe, v središču katerih je kompetentnost za odnose. Študija (Goldberg in ost., 2016) prav tako pove, da se z leti (in izkušnjami) kvaliteta ne poveča sama po sebi.
Potreba po psihoterapevtih v Sloveniji je velika. Usposobljenih psihoterapevtov pa premalo. Vsi, ki vas zanima študij psihoterapije, ki vas zanima delo z ljudmi, boste skozi študij psihoterapije na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost dobili dovolj strokovnega znanja in vso podporo za osebni in strokovni razvoj, da boste lahko dostojno opravljali lep poklic.
