ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Enajsta izvedba bovškega festivala filmov o športu in naravi BOFF (Bovec Outdoor Film Festival) je pred vrati. Začetek v četrtek 28. s predavanji, v petek in soboto projekcije v Kulturnem domu.

Po lanskem jubileju se festival BOFF v Bovec zopet vrača z nekaj novostmi. Potekal bo tri dni: prvega dne, v četrtek 28. decembra, le s predavanji v Stergulčevi hiši; nato pa v petek 29. in soboto 30. s projekcijami 26 filmov na velikem platnu Kulturnega doma Bovec. Vsak dan pa si lahko obiskovalci dan popestrijo tudi z organiziranim izletom ali delavnico.

Četrtkova predavanja ob 18. uri odpira slikar gorskega sveta Danilo Cedilnik – Den, nadaljuje švicarski športni umetnik Simon Charrière in zaključi Aljaž Verdev, ki se je potikal po zimskem Jukonu.

Med filmi, dolgimi in kratkimi, je kot vedno večina posvečena športom in podvigom v naravi, nekaj pa se je bolj osredotoča na naravo samo. Tudi štirje domači so na sporedu (kajakaški Balkan&Turčija Blaža Stana, Zadnji ledeni lovci Jureta Breceljnika in Rožleta Bregarja, rolkarski Vinograd Tomaža Šantla ter Proti horizontu: Grenlandija Miha Podgornika), pa še dva tuja s posnetki iz Slovenije in s slovenskim akterjem. In če že omenjamo domače, moramo tudi Martino Čufar kot eno od treh akterk v francoskem plezalskem filmu Voies féminines in Darjana Andrejca v avstrijskem Vulkanskem kraljestvu.

Večina domačih avtorjev in akterjev se bo tudi udeležila projekcij. Med sogovorniki na odru bosta tudi Podgornik in njegov partner v grenlandski avanturi Ivica Kostelić.

Med najrazličnejšimi filmi tuje produkcije je vedno težko in nehvaležno izpostavljati posamezne, zato tudi tu omenimo tistega, ki bo imel spremstvo glavnega akterja: plezalski in alpinistični čudežni deček David Lama bo v živo zastopal film Annapurna 3 – Nepreplezano.

Projekcije v Kulturnem domu se začenjajo ob 17. uri in se po sklopih nadaljujejo pozno v večer po 23. uri.

Letos bo festival izjemoma potekal brez strokovne žirije, podelili pa bodo dve nagradi po izbiri občinstva – eno najboljšemu filmu festivala in drugo najboljšemu domačemu filmu. Pokrovitelj nagrade za domači film je ELES.

Na delavnicah, ki se začenjajo zjutraj, bodo v petek obiskovalci spoznavali male skrivnosti velikih mojstrov fotografiranja s telefonom, v soboto pa varno smučanje in deskanje izven smučišč. Vse tri dni festivala bo ob 14. uri organiziran tudi izlet v jamo Srnico.

Vstopnice – za sklop, dan, abonma ali kar paket s smučarsko vozovnico za Kanin – so na voljo na prizorišču uro pred prvo predstavo.

Več na boff.si

Lažne novice. Lažna prihodnost?

Fakulteta za družbene vede bo v četrtek, 18. januarja 2018, ob 12. uri organizirala dogodek Proti kulturi laži za dijake in študente, s katerim želimo mlade osvestiti in izobraziti o aktualni in vedno bolj pereči temi lažnih novic.

S predstavitvijo prispevkov o lažnih novicah in drugih lažnih vsebinah želimo mlade izobraziti o vseprisotni in premalo raziskani problematiki, jim na njim prijazen način predstaviti ključne dimenzije lažnih novic, jim predati smernice in znanje za prepoznavo lažnih vsebin, predvsem na spletu, ter jim ponuditi tudi rešitve (prepoznavanje lažnih novic, preverjanje verodostojnosti virov ipd.). Menimo, da je prihodnost mladih odvisna tudi od ozaveščenosti o lažnih vsebinah in prepoznave verodostojnosti (predvsem) digitalnih medijev, s katerimi odraščajo.

Delavnice in predavanja bodo izvedli pedagogi in raziskovalci FDV v sodelovanju s strokovnjaki iz prakse ali medijev.

Na popoldanske delavnice in predavanja so vabljeni dijaki in študenti, večerna okrogla miza z gosti iz medijev pa je namenjena predvsem strokovni javnosti, diplomantom fakultete in medijem.

 PROGRAM

12:00 – 12:30

Uvodni pozdrav in osrednje predavanje:

• pozdrav dekanje prof. dr. Monike Kalin Golob,
• osrednji govorec – izr. prof. dr. Marko Milosavljević.

12:35 – 14:35

1. sklop – delavnice (delavnice potekajo istočasno):

• Laži, mediji in novinarstvo: multimedijska delavnica za premislek lažnih novic

Izvajalci: doc. dr. Andreja Vezovnik, doc. dr. Igor Vobič, uv. mag. Vasja Lebarič

Prostor: multimedijska učilnica

Delavnica s pomočjo multimedijskih prijemov ponuja orodja za reflektiranje lažnih novic, njihovih intenc in posledic za medije, novinarstvo in javnost. Udeležence bo spodbudila k družbeno angažirani, kreativni in kritični rabi avdio-video produkcijskih orodij s pomočjo katerih bodo udeleženci zasnovali kratke vsebine. Delavnica bo tako naslavljala vprašanja družbene konstrukcije novic skozi novinarstvo in medije ter ponujala interaktivna in kreativna orodja za refleksijo lažnih novic in njihovo premislek. V prvem delu bomo skozi proces “brain storminga” opredelili osrednje pojme in pojmoavnja lažnih novic in prepoznali kompleksnosti v razumevanju lažnih novic ter odnosov do njih. Nato bomo postavili okvire kritične perspektive obravnave družbenega komuniciranja in refleksivnega aparata. V produkcijskem delu delavnice bomo v multimedijski učilnici pripravili kratke avdiovizualne izdelke, ki bodo naslavljali problematiko lažnih novic.

• Zlaži novico: Delavnica lansiranja lažnih novic

Izvajalci: Filip Dobranić (Danes je nov dan, Inštitut za druga vprašanja), doc. dr. Ksenija Šabec (FDV), asist. dr. Eva Vrtačič (FDV)

Prostor: FDV 10

Sodobna (politična) propaganda se vse preveč rada skriva za imenom “fake news”. Da besedni zvezi “fake news” manjka določnosti, je propagandistom seveda všeč, mi pa se bomo na interaktivni performativni delavnici naučili, kako “fake news” delujejo, in sicer tako, da bomo lansirali čisto prave lažne novice.

POZOR: To ni predavanje!

Določili boste tarčo, skovali besede ter pripravili slikovno gradivo. Skozi analizo najuspešnejših lažnih novic in najbolj slavnih internetnih trolov bomo sestavili komunikacijski načrt, ki ga boste potem izvedli. S seboj prinesite dobro mero poguma, svoje pametne telefone, prenosne računalnike in račune na socialnih omrežjih. K širjenju laži sodita dobra mera adrenalina in sociopatije, zato moraliziranje pustite v kakšni drugi predavalnici.

• Hladna vojna 2.0: lažne novice kot (re)produkcija mednarodnih konfliktov

Izvajalci: Katedra za mednarodne odnose

Prostor: FDV 18

Te zanima delovanje držav, mednarodnih organizacij in multinacionalk? Se kdaj vprašaš, ali so novice o vojni v Siriji, razvoju jedrskega orožja v Severni Koreji ali investicijah kitajskih podjetij v afriške države objektivne in resnične? Kdaj podvomiš v informacije, ki jih najdeš v informativnih prispevkih na internetu, v časopisu ali na televiziji o razmerah na Zahodnem Balkanu ali o evroskepticizmu? Te zanima, kdo v svetovni politiki ima moč in interes, da ustvarja svojevrstno resnico o spoštovanju človekovih pravic ali o priznavanju novih držav? 

Če so ta vprašanja zbudila tvoj interes, se pridruži delavnici študentov in učiteljev Katedre za mednarodne odnose. Na podlagi opredelitve virov konfliktov bomo analizirali medijsko poročanje o interesih držav v različnih mednarodnih problemih.

POZOR: To ne bo predavanje, temveč interaktivna delavnica, kjer bosta tvoja motivacija in  sodelovanje ključna. Za analizo globalnega medijskega poročanja bomo uporabljali znanje različnih tujih jezikov. S sabo prinesi pametno napravo in bodi pripravljen_a na razmišljanje izven svojih ustaljenih okvirov. 

• Safe.si – Ne verjemi vsemu na internetu: s kvizom do prepoznave lažnih novic

Prostor: FDV 11

Izvajalci: Marko Puschner, Katja Zrim

Prispevek je zasnovan kot kombinacija pogovora na osnovi video in slikovnih elementov, ki so povezani s problematiko lažnih novic (Fake news). Udeležencem se prikažejo različni načini predstavljanja lažnih novic: zavajajoče oglaševanje, ki temelji na izkrivljenih informacijah, lažni prispevki v spletnih medijih, spletne strani z lažnimi in zavajajočimi informacijami, manipulirani video posnetki in fotografije ipd.

V prvem delu predstavimo znake, na katere moramo biti pozorni pri vrednotenju informacij na spletu. Predstavimo nekaj primerov satiričnih spletnih strani, ki namenoma objavljajo izkrivljene ali izmišljene novice in spletna mesta, ki imajo višjo stopnjo zaupanja.

V drugem delu z interaktivnim kvizom prikažemo primere lažnih novic in informacij, dijake pa z vprašanji spodbudimo k razmisleku. Z glasovanjem preko mobilnih telefonov izrazijo svoje mnenje glede resničnosti prikazanega. Po vsakem vprašanju prediskutiramo odgovore in na ta način še enkrat izpostavimo znake, na katere morajo biti pozorni.

Cilj: seznaniti udeležence z običajnimi znaki lažnih spletnih novic in spodbuditi h kritični presoji informacij.

14:45 – 15:45

2. sklop (delavnice potekajo istočasno)

• Okrogla miza – Laži od telesa do jezika

Izvajalci: doc. dr. Mirt Komel (FDV), asist. Goran Vraneševič (FDV), mag. Aleš Galunič (EBSI) Goran Savič (EBSI)

Prostor: Akademska čitalnica Aleša Debeljaka

S kombinacijo znanstveno-teoretskih in policijsko-preiskovalnih pristopov, kakor se razvijajo znotraj Evropskega inštituta za behavioristične študije (EBSI), bo podan pregled različnih pristopov predznanstvenega obdobje proučevanja laži od začetka zgodovine (vrači in ovohavanje, Kitajska in žvečenje riža, resnica oslovskega repa, tid.), preko prvih znanstvenih pristopov 19. stoletja (Cesare Lombroso, psihologija, fiziologija, poligraf, itd.), vse do najsodobnejših metod proučevanja laži (SCAN v kombinaciji z lingvistično psihoanalizo).

• Okrogla miza z gosti iz Evropskega parlamenta

Izvajalci: Katedra APJU z gosti iz Evropskega parlamenta

Prostor: Velika dvorana FDV

Problematika lažnih novic je pritegnila pozornost Evropskega parlamenta, v katerem so se začele tudi razprave o tem, kako se pereče problematike lotiti na evropski ravni. V pogovoru z gosti iz Evropskega parlamenta  bo predstavljen potek obravnavanja izbrane tematike v predstavniškem telesu, prav tako pa tudi priprava rešitev pravnega urejanja boja proti lažnim novicam oziroma oblikovanje konkretne javne politike.  V tem okviru se bo razvila razprava o različnih vidikih problematike in različnih pogledih nanjo.

• V večnem iskanju resnice (krajši predavanji)

Prostor: FDV 10

• Izr. prof. dr. Uroš Svete – Živimo v realnosti ali matrici?

Podatki ter njihova kontekstualizacija so zaznamovali celotno človeško zgodovino, znotrajdružbene odnose kot razmerja med njimi. Že stari kitajski strateški mislec, general in filozof Sun Tzu je zapisal, da vsa vojskovanja temeljijo na prevari, največja umetnost, pa je premagati nasprotnika brez boja. Torej z (dez)informiranjem. Aksiom pomena informacij je torej večen, seveda pa se prilagaja tehnološkim dosežkom posameznega civilizacijskega obdobja. In zato imamo stalen boj oz. prizadevanje za nadzor nad komunikacijskimi orodji, pa naj si gre za kamen, tisk (knjigo), množične medije kot so časopisi, radio, film, TV…Do kakšnih neslutenih posledic lahko pripelje taka kontrola, kaže vzpon totalitarizmov v 20. stoletju na čelu z Goebbelsevo propagando, po drugi strani pa smo že do pred kratkim znotraj obrambnih politik poznali psihološko obrambo (vključno s cenzuro) kot pomemben element zagotavljanja “odpornosti” družbe pred nasprotno propagando. In ko se je na videz zdelo, da je digitalizacija ter posledično proliferacija medijev zabila zadnji žebelj v krsto poskusov neposrednega vplivanja na človekovo percepcijo, smo vstopili v novo obdobje, ko je težje kot kdajkoli prej ločiti med informacijskim zrnom in plevelom. Želeli ali ne, smo postali popolnoma vključeni v algoritme socialnih omrežij in podatkovnih baz, ki naj bi se samo prilagajale našim vrednotam, željam in potrebam. Pa se res, ali te iste vrednote želje in potrebe usmerjajo in določajo? Vsekakor je današnjim nosilcem informacijske moči uspelo tisto, kar bi se nekdanja vzhodnonemška tajna policija Stasi le želela. Vzpostaviti družbo totalne kontrole. Se ji lahko upremo?

• Doc. dr. Andrej Škerlep – Retorika javnih diskurzov med resnico in manipulacijo

K analizi retorike javnih diskurzov bo predavatelj v svojem prispevku pristopil iz perspektive diskurzivne pragmatike in t. i. teorij resnice. Najprej bo obravnaval tiste vidike javnega diskurza, ki se nanašajo na dejstva. Pri tovrstnih izjavah lahko govorimo o resnici, pri čemer kot kriterij uporabi korespondenco izjav z dejstvi, na katere se nanašajo, kar odpre vprašanje evidence. V drugem delu pa bo opozoril, da v diskurzu, ki se nanaša na kontroverzne javne teme in vključuje stališča in mnenja govorca, ni mogoče govoriti o enoznačni resnici ali laži, ampak o večji ali manjši sprejemljivosti izraženih stališč ter o boljši ali slabši argumentaciji, ki izraženo mnenje podpira. Tu gre za tri stvari. Prvič. Javni diskurz je lahko podprt z boljšo ali slabšo argumentacijo. Drugič. Stališča in mnenja govorcev se izražajo v vrednostnih sodbah, ki se nanašajo na nek, za poslušalca, bralca, bolj ali manj sprejemljiv pogled na svet, tradicijo, ideologijo. Tretjič. Z navezavo na teorije resnice lahko kot merilo resnice oz. veljavnosti pri izražanju stališč in mnenj uporabimo še kriterij koherence različnih prepričanj, ki jih govorec izrazi v svojem diskurzu. V tem okviru bo predavatelj razvil problem demagogije in manipulacije z občinstvom kot kršitev kriterijev korespondence z dejstvi, koherence med izraženimi prepričanji, ter neskladja med besedami in dejanji javnih govorcev.

15:45 – 17:00

• Druženje in izmenjava vtisov

17:00 – 18:30 (za medije, diplomante in strokovno javnost)

• Okrogla miza o lažnih novicah z gosti: prof. dr. Vlado Miheljak, Ali Žerdin (Delo), Jure Trampuš (Mladina) in Tanja Lesničar Pučko (Dnevnik)

Moderator: doc. dr. Igor Vobič

Prostor: Velika dvorana FDV

Za več informacij, dogovore za izjave in prispevke nam prosim pišite ali nas pokličite. Prosim vas tudi, da mi vnaprej sporočite vašo morebitno prisotnost na dogodku.

Vljudno vabljeni!

Prvo predavanje pod okriljem centra je bilo v četrtek, 21. decembra 2017, ob 15. uri na UP FAMNIT v Kopru.

Z začetkom letošnjega študijskega leta je pričel delovati prvi slovenski Center za pozitivno psihologijo, ki ga je ustanovila Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije. Predstojnik centra je doc. dr. Kristijan Musek Lešnik, psiholog z dvajsetletnimi izkušnjami na področju vzgoje in izobraževanja ter vodenja.

Pozitivna psihologija je psihološka disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem človekove sreče, zadovoljstva in blagostanja. Čeprav segajo njeni zametki že v 50. leta prejšnjega stoletja, velja za njen uradni začetek leto 1998, ko jo je ameriški psiholog dr. Martin Seligman izbral za temo svojega predsedovanja Ameriškemu psihološkemu združenju. Po Seligmanovem mnenju se mora psihologija osredotočiti ne le na reševanje težav, ampak tudi na razvoj pozitivnih čustev, ki vodijo do osebne sreče. Pozitivna naravnanost namreč z večjo verjetnostjo vodi do reševanja težav, kakovostnejšega življenja ter celo do boljšega imunskega sistema in posledično zdravja.

»Pozitivna psihologija je v zadnjih dveh desetletjih najbolj razvijajoča se smer v psihologiji,« razlaga doc. dr. Kristijan Musek Lešnik. »Na naši univerzi se kar nekaj raziskovalcev že leta ukvarja s segmenti te smeri, zato smo se odločili za ustanovitev Centra za pozitivno psihologijo. Gre za prvo tovrstno središče v Sloveniji, s katerim želimo postati referenčna točka te discipline ter stičišče strokovnjakov in raziskovalcev z različnih področij.«

Pomemben poudarek bo na raziskovalni dejavnosti, saj je bilo doslej v Sloveniji kar nekaj dogodkov in drugih aktivnosti na tem področju, potrebno pa je, »da se s pozitivno psihologijo ukvarjamo psihologi,« je mnenja dr. Musek Lešnik. »Pozitivna psihologija je zelo aplikativna. Po eni strani se ukvarja z reševanjem posameznikovih težav, zelo učinkovita pa je tudi kot preventivna metoda. Njen adut je v tem, da postavlja v ospredje vire človekove moči, dostojanstva in suverenosti, ki pripomorejo k opolnomočenju vsakega posameznika in krepijo njegovo zdravje. Naše delo bo zato izhajalo iz dejstva, da je raziskovanje človekove sreče enako pomembno kot raziskovanje njegove stiske.«

Alejandro Adler je doktoriral iz psihologije na Univerzi Pennsylvanije pod mentorstvom prof. dr. Martina Seligmana, očeta pozitivne psihologije. Danes je vodja Oddelka za mednarodno izobraževanje Centra za pozitivno psihologijo UniverzePennsylvanije, njegovo raziskovalno delo pa se osredotoča na blagostanje, izobraževanje, razvijanje veščin in javne politike. Trenutno sodeluje z vladami različnih držav (Butan, Nepal, Indija, Mehika, Peru, Združeni arabski emirati, Avstralija, Jordan in Kolumbija) pri procesu vpeljevanja prvin pozitivne psihologije v učne načrte šol, pri čemer meri vpliv tovrstnih intervencij na blagostanje mladostnikov.

Objavil je vrsto znanstvenih in poljudnih člankov ter redno predava na mednarodnih konferencah in znanstvenih srečanjih. Je svetovalec mednarodnih organizacij (vključno s Svetovno banko, Združenimi narodi, Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj itd.) in eden od 60 članov delovne Skupine strokovnjakov za dobro počutje pri Združenih narodih, s katerimi pripravlja Novo paradigmo razvoja, ki naj bi pomagala pri opredelitvi ciljev trajnostnega razvoja Združenih narodov po letu 2015.

December je čas daril in praznično vzdušje je še kako prevzelo tudi ekipo revije Študent. Ta je skupaj s sponzorji pripravila zares obsežno nagradno igro, v kateri lahko dobite eno izmed mnogih nagrad

Glavna nagrada je gotovo prenosnik Lenovo X230, lahko pa dobite tudi 2 vstopnici za baročni koncert po izbiri v Slovenski filharmoniji, dve vstopnici za gledališko predstavo po izbiri v SITI teatru, masažno ročko iz Venera shopa, menstrualno posodico Lali cup, igro Codenames, enomesečno karto za fitnes, 600 Printbox kreditov za printanje na print boxu, paleto tridesetih senčil Fortune Favours the Brave, set tekoče šminke in črtala za ustnice – Retro Luxe Matte Reign in paleto rdečil za lica Blush Queen, kosilo za dve osebi v restavraciji Fuculus, v piceriji Parma, v Emonski kleti, v Balkan Expressu, v Imperiu Mexicanu in Yet baru ali suho sadje in oreščke.

Za vsakogar se najde nekaj, sodelujete pa lahko prav vsi, tako da ni izgovorov.

Skočite na http://bit.ly/studentnagradna in izpolnite prijavni obrazec. Vzame vam manj kot minuto, prinese pa vam morda večletno uporabo prenosnika ali uživanje v kateri izmed drugih bogatih nagrad. Zgrabite priložnost in si polepšajte začetek novega leta s super nagrado!

V trenutnem prazničnem decembrskemu času, času sreče in veselja, toplih objemov in neizmerne radosti ob trenutkih, preživetih z našimi najdražjimi, študenti in zaposleni Univerze v Mariboru niso pozabili na tiste, ki jim v tem času ni lahko. V začetku tega tedna je Študentski svet Univerze v Mariboru v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Maribor uspešno zaključil tradicionalno dobrodelno akcijo zbiranja sladkarij in igrač za otroke iz socialno ogroženih družin.

V dobrodelni akciji pod sloganom »Za igriv otroški nasmeh«, ki je letos potekala že 5. leto zapored, so od 20. novembra do 15. decembra 2017 v knjižnicah fakultet in UKM zbirali stare ter nove igrače in sladkarije za otroke iz socialno ogroženih družin. V ponedeljek so zbrane dobrine prevzeli predstavniki Zveze prijateljev mladine Maribor, ki je v popoldanskih urah v Domu ustvarjalnosti mladih obdarila otroke. Del je ostal še za otroke, ki bodo prihajajoče počitnice preživljali v Domu Miloša Zidanška na Pohorju.

Stanka Damjan, predsednica socialno humanitarne komisije pri Društvu prijateljev Maribor, je ob zaključku še ene uspešne dobrodelne akcije povedala: »Vsako leto nas vedno znova skrbi, ali bomo našli pridne palčke in dobre vile, ki bodo pomagali napolniti darilne vrečke za otroke iz družin, ki so se znašle v stiski. A že peto leto nam dedek Mraz prišepne, da se lahko zanesemo na pomoč članov Študentskega sveta  Univerze v Mariboru, za kar smo zelo hvaležni. Tudi letos smo  se razveselili igrač in sladkarij, ki smo jih  razdelili na srečanju z dedkom Mrazom. Vsega je bilo toooooooooooooliko, da so otroci lahko izbrali tudi več igrač, pa še za tiste otroke, ki bodo letovali  na Domu Miloša Zidanška na Pohorju, jih je veliko ostalo. Veseli in hvaležni smo, da nam vsako leto stojite ob strani, zato se Vam  vsem, ki ste pomagali pri letošnji obdaritvi otrok, iskreno zahvaljujemo in Vam želimo vse dobro v novem letu«.

Vsem, ki so sodelovali in nesebično pomagali, se je v imenu Študentskega sveta Univerze v Mariboru zahvalila tudi Nina Krel, predsednica stalne delovne komisije za socialne zadeve Študentskega sveta Univerze v Mariboru: »Tudi letos je za nami še ena uspešna akcija ”Za igriv otroški nasmeh”, ki jo Študentski svet Univerze v Mariboru organizira skupaj z Zvezo prijateljev mladine Maribor. Zdi se mi, da je odziv na te vrste dobrodelnosti vsako leto večji. Tudi letos smo izbrali ogromno igrač, sladkarij in pa tudi knjig za otroke, ki prihajajo iz socialno šibkejših družin in so takih pozornosti izredno veseli. Zahvaliti pa se moram tudi Zvezi prijateljev mladine, ki nas povabijo in sprejmejo na obdarovanju teh otrok, kjer lahko iz prve vrste vidimo, koliko to pomeni njim. Samo ena malenkost je potrebna, da otrokom narišemo nasmeh na obraz. Menim, da nam je tudi letos to uspelo – za igrive nasmeške otrok«.

Študenti in zaposleni Univerze v Mariboru so ponovno pokazali, da jim je še kako mar za stisko ljudi in da z veseljem priskočijo na pomoč tistim, ki nas v prazničnih časih najbolj potrebujejo. Prepričani so, da so tudi letos ponovno osrečili mnogo otrok iz socialno ogroženega okolja ter jim pričarali igriv nasmeh na obraze.

Avtor fotografij je Mitja Rupnik.

Predstavniki Dijaške organizacije Slovenije, Mladinskega sveta Slovenije, Študentske organizacije Slovenije in Zveze društev upokojencev Slovenije so danes podpisali dogovor o medgeneracijskem sodelovanju, saj se zavedajo demografskega stanja v Sloveniji, kjer imamo čedalje številčnejšo starejšo populacijo in čedalje manjši delež aktivne populacije, blaginja vseh prebivalcev Slovenije je tako dosegljiva samo ob tesnem medgeneracijskem sodelovanju in enakovredni skrbi za vse generacije. Tehnološki napredek in digitalizacija pa ustvarjata potrebo po učenju v vseh starostnih obdobjih in medgeneracijskem prenosu znanja.

Zavezali so se, da si bodo skupaj prizadevali za:

• skupno informiranje in ozaveščanje javnosti o pomembnosti medgeneracijskega sodelovanja pri soočanju z družbenimi izzivi; 
• aktivno vključevanje mladih in starejših v ekonomsko in družbeno življenje ter v procese političnega odločanja, kjer bodo zagovarjali potrebo po medgeneracijskem sodelovanju in krepili vrednote medgeneracijskega sodelovanja kot so solidarnost, enakopravnost in vzajemnost; aktiven prenos znanj in izkušenj med generacijami, tako v delovnih procesih kot v širši družbi; 
• oblikovanje skupnih predlogov ukrepov, ki bodo zmanjševali socialno neenakost v družbi ter zagotavljali socialno in dohodkovno varnost v vseh življenjskih obdobjih ter za
• vzpostavitev medgeneracijskega sodelovanja v vseh lokalnih okoljih, z namenom medsebojne pomoči, druženja, učenja in večje socialne vključenosti.

Dotaknili se bodo različnih vprašanj obeh generacij, ki se nanašajo na vzgojo in izobraževanje, sisteme varstva otrok, štipendijsko politiko, stanovanjsko politiko, zaposlovanje in trg dela, politično in družbeno participacijo, socialni položaj mladih in starejših, zdravstvo, pokojninski sistem ter še veliko drugih.

Svoje skupno delovanje bodo usmerili predvsem v predlaganje ukrepov in spremljanje upoštevanja interesov mladih in starejših v politikah na državni ravni, v obravnavanje in dajanje mnenj k predlogom zakonov in drugih predpisov ter ukrepov Vlade Republike Slovenije, ki se nanašajo na področja mladih in starejših, v razpravljanje in dajanje mnenj pristojnim institucijam o aktualnih vprašanjih mladih in starejših, dajanje pobud in predlogov za urejanje posameznih vprašanj na področju mladih in starejših.

Delovali in nastopali bodo enotno ter v ta namen ustanovili koordinacijski odbor sestavljen iz članov vsake organizacije.

Predsednik Dijaške organizacije Slovenije, Žiga Stopinšek, je dejal, da se »dijaki zavedamo potrebe po bolj poglobljenem in sistemskem dialogu med vsemi generacijami. Ne moremo si zatiskati oči po demografskih spremembam. Hkrati pa ne moremo spregledati spremenjene družbene okoliščine, ki vplivajo na položaj mladih in posledično na našo prihodnost. Potrebno je skupaj iskati način, kako bomo v prihodnje vodili medgeneracijski dialog in iskali širok družbeni konsenz. Temelj vseh teh prizadevanj pa je večja medgeneracijska solidarnost.«

Predsednik Mladinskega sveta Slovenije, Tin Kampl, je dejal, da je »današnji podpis dogovora o medgeneracijskem sodelovanju primer dobre prakse. Dobre prakse gradnje mostu med različnimi organizacijami in različnimi generacijami. Primer dobre prakse preseganja razlik ter iskanja skupnih interesov med različnimi skupinami. Na Mladinskem svetu Slovenije smo veseli podpisa dogovora in upamo, da bo našemu svetlemu zgledu sledila tudi politika.«

Predsednik Študentske organizacije Slovenije, Aleksandar Spremo, je dejal, da je »medgeneracijska solidarnost nujna in v resnici neizogibna. V javnem diskurzu je medgeneracijsko sodelovanje nenehno prisotno in izpostavljeno kot vrednota, tudi na politični ravni, dejansko pa ne obstaja. Podpis tega dogovora je zato korak k temu, da se udejanji v praksi. Vsi podpisniki si bomo prizadevali, da se ob zastopanju interesov tistih, ki jih prestavljamo, ne pozabi na ostale deležnike. Nenazadnje imamo kot ena družba tudi enotne, skupne cilje.«

Predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik je dejal, da «bomo družbi in politiki pokazali ter dokazali, da je možno sodelovati, se dogovoriti in delovati v korist celotne družbe. Ne smemo pozabiti, kaj pomenijo solidarnost, enakopravnost in vzajemnost, drugače bomo kot družba propadli. Dokazali bomo, da medgeneracijsko sodelovanje obstaja ter da je nujno za obstoj in zdrav razvoj celotne družbe. V ZDUS-u se zavedamo pomena medgeneracijskega sodelovanja ter medsebojne pomoči, saj drug brez drugega ne bi uspeli normalno delovati. To se kaže že v vsakdanjem življenju. Živimo v skupnosti in osnovna celica je družina, kjer se najbolj pozna medgeneracijsko sodelovanje in medsebojna pomoč. To delovanje in dobro prakso moramo sedaj prenesti na raven države in celotne družbe.«

Civilna družba mora podati pobude, za spremembe na boljše, z argumentiranimi in strokovnimi predlogi, kar nameravajo vsi podpisniki početi še naprej. Menijo, da jim bo samo s skupnimi močmi in sodelovanjem uspelo doseči začrtane cilje in ohraniti ter izboljšati socialno in dohodkovno varnost celotne družbe.

V novembru in decembru so v organizaciji Študentskega sveta Univerze v Mariboru potekale že tradicionalne krvodajalske akcije Univerze v Mariboru, ki potekajo vse od leta 2005 v spomladanskem in zimskem obdobju. Tokrat v petih terminih so se na akcijo ponovno odzvali številni študentje in zaposleni Univerze v Mariboru, med katerimi je bilo tudi veliko takšnih, ki so kri darovali prvič.

Vsak, ki je želel darovati kri, je to lahko storil na enem izmed štirih terminov v Mariboru ali v enem terminu v Ljubljani. Prva krvodajalska akcija je potekala v ponedeljek, 20. novembra, na Tehniških fakultetah, kjer je kri darovalo kar 48 krvodajalcev. Nadaljevali so v torek, 28. novembra, na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor. Tretja krvodajalska akcija je bila v ponedeljek, 4. decembra, na Ekonomsko-poslovni fakulteti. Četrta akcija je ponovno potekala na Centru za transfuzijsko medicino UKC Maribor, in sicer v torek, 5. decembra. Zadnja krvodajalska akcija je letos potekala v Ljubljani in je bila namenjena študentom in zaposlenim Univerze v Mariboru v Ljubljani. Potekala je v četrtek, 14. decembra, na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.

Skupaj je h krvodajalskim akcijam pristopilo 89 krvodajalcev v Mariboru in 29 krvodajalcev v Ljubljani, od tega je 25 oseb na terenskih akcijah kri darovalo prvič. Na odzive, ki jih je akcija prejela ter na število krvodajalcev je Študentski svet Univerze v Mariboru ponosen, hkrati jih veseli, da je med njimi bilo veliko takšnih, ki so kri darovali prvič.

Študentski svet Univerze v Mariboru se še enkrat zahvaljuje vsem, študentom in zaposlenim Univerze v Mariboru, ki so znova dokazali, da so pripravljeni pomagati in da so se odzvali akciji, pognali svoja srca, darovali kri in pomagali reševati življenja!

Avtorica fotografij: Maruša Lešnik

Več utrinkov krvodajalskih akcij najdete na spletni strani Študentskega sveta Univerze v Mariboru.

Medijska akcija za spodbujanje medkulturnega dialoga in dobrodelna akcija za otroke begunce.

Zdravljica ima izjemno sporočilno vrednost. V današnjih časih, ko se Slovenci vedno bolj srečujemo z mešanjem kultur, je še toliko bolj pomembno, da sprejmemo plemenite ideale naše himne.

Predelava Prešernove Zdravljice v moderen glasbeni videospot, v katerem nastopa mešanica slovenskih in priseljenskih glasbenikov ter nekaj znanih obrazov, je namenjena spodbujanju pozitivno naravnanega javnega dialoga o integraciji beguncev v slovensko družbo. Da ne ostanemo samo pri besedah, pa bo s pomočjo spota Slovenska filantropija prek sms donacij zbirala sredstva za pomoč otrokom beguncem pri vključevanju v slovensko družbo.

Z medijskim projektom (avdio/video vsebine) želimo Slovence spodbuditi k razmišljanju o spajanju kultur kot pozitivni stvari in ne grožnji za slovensko identiteto.

Z dobrodelno akcijo želimo otrokom beguncem pokazati, da jih naša družba sprejema in da jim je veliko ljudi pripravljeno pomagati.

S tem želimo spodbujati tako pozitiven odnos Slovencev do priseljencev kot tudi priseljencev do Slovencev.

Donacije zbiramo prek SMS in TRR

SMS donacije

Pošljite sporočilo SMS s ključno besedo NARODI5 na 1919 in prispevajte 5€ za vključevanje otrok beguncev v družbo.
Pravila in pogoji za sodelovanje pri storitvi SMS-donacija so objavljeni na spletni strani www.filantropija.org.

Bančno nakazilo

TRR: SI56 0310 0100 1024 774 
Sklic: NARODI5 
Naslovnik: Slovenska filantropija, Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 LJ