Tokrat smo se pogovarjali z Žigo Stopinškom, dijakom Prve gimnazije Maribor, sicer pa predsednikom Dijaške organizacije Slovenije (DOS).
Kakšna je vaša naloga kot predsednika DOS?
V prvi vrsti sem kot Predsednik DOS tisti, ki navzven predstavlja DOS in njeno delovanje, prav tako vodim seje Parlamenta DOS (tega sestavljajo predstavniki vseh slovenskih srednjih šol in gimnazij), ki potekajo štirikrat letno, ter seje Predsedstva DOS, ki potekajo vsak teden. Predsedstvo DOS sestavlja ožja ekipa dijaške organizacije, ki organizira in izvaja projekte; moja naloga kot predsednika Predsedstva DOS pa je predvsem koordinacija dela, vsebinsko vodenje dela organizacije in predstavljanje organizacije navzven. Prav tako kot predstavnik dijakov v Svetu Vlade Republike Slovenije za mladino zastopam dijake in naše skupne interese. Svojo vlogo dojemam kot predstavnik interesov slovenskih dijakov in dijakinj in kot povezovalni člen med njimi in odločevalci – npr. ministrstvi in drugimi, ki oblikujejo politike na področju šolanja in življenja dijakov.
Kako dijakom pomagate?
Ker je DOS stanovska organizacija vseh dijakov, kar pomeni, da vsak dijak z vpisom v srednjo šolo postane član DOS, smo mi tisti, ki zagovarjamo pravice dijakov pred Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve, RIC-om (državnim izpitnim centrom) in ostalimi organi oz. strukturami, ki lahko posegajo v izobraževalni program ali v socialne pravice dijakov. Pri tem je pomembno poudariti, da dijaki kot posamezniki nimajo besede oz. vzvodov, preko katerih bi lahko zahtevali spremembe v zakonodaji. Na tem mestu je DOS kot edina stanovska organizacija dijakov dober vzvod, ki lahko vpliva na spremembe na področju srednjih šol, štipendij, subvencij in praktično vsega, kar se kakorkoli nanaša na dijake nasploh. Posebej bi izpostavili še institut varuha dijakovih pravic, na katerega se lahko dijaki obrnejo s konkretnimi vprašanji oz. jim pomaga razrešiti konkretne situacije, v katerih so se znašli. Z različnimi dobrodelnimi projekti pomagamo socialno šibkejšim dijakom, ki potrebujejo tovrstno pomoč. Seveda je ključno, da si prizadevamo vzpostaviti tak sistem, da socialnih stisk dijakov ne bi bilo.
S kakšnimi konkretnimi težavami se največ soočajo dijaki in kako jih rešujete oz. jim pomagate?
Varuh dijakovih pravic, ki deluje v okviru DOS, predstavlja osebo, na katero se dijaki lahko telefonsko ali po e-pošti obrnejo z vprašanji in s težavami, ki jih pestijo. Najpogosteje se srečujemo z vprašanji o tolmačenju šolskih pravilnikov in zakonov, ki urejajo področje ocenjevanja, kadar se dijaki počutijo, da so bili prikrajšani ali da se jim je storila krivica. Kadar ugotovimo, da je dejansko prišlo do kršitve in je bil dijak v procesu oškodovan, poprimemo po raznih načinih reševanja, kot so recimo kontaktiranje šole, s katero želimo vse skupaj razrešiti, če pa je težava prevelika, da bi jo reševali s šolo, šola zavrača sodelovanje ali pa je težava v njenem vodstvu, pa celoten primer posredujemo Inšpektoratu RS za šolstvo in šport, ki dalje posreduje po svojih pristojnostih. Z veseljem lahko povem, da se skoraj vse prijave in pritožbe rešijo s sodelovanjem srednjih šol. Na nas pa se obračajo tudi s posameznimi vprašanji glede kakršnih koli vsebinskih nejasnosti na področju srednjega šolstva. Letošnje šolsko leto smo po šolah še dodatno spodbujali dijake, naj podajo svoje pripombe in predloge, česa si želijo izboljšati – vse to bomo zbrali v t. i. dijaškem zborniku, ki ga bomo predali tudi predstavnikom vlade.
Kaj bi bilo potrebno na tem področju v Sloveniji izboljšati?
Menim, da je v veliki meri težava predvsem »nedotakljivost« profesorjev, ki so s strani vodstva ustanove, na kateri delajo, večkrat zaščiteni in ne doživijo posledic ali sankcij, kot bi morali, saj večkrat obravnavamo primere šikaniranja, pri katerih se tudi izkaže, da je profesor storil napako, ampak je na vse skupaj takoj pozabljeno. Prav tako bi pomagalo, če bi se dijake začelo jemati resno pri predlogih glede dogajanja na šoli, saj je ogromno dijakov, ki so s svojimi idejami neuslišani, čeprav so te dobre in konkretne.
Kako je za dijake poskrbljeno v Sloveniji? Je dovolj poskrbljeno? Primerjava z evropskimi državami?
Za dijake v Sloveniji je sorazmerno dobro poskrbljeno, veseli smo lahko, da imamo javno šolstvo, kar vsakomur izmed nas omogoča brezplačno izobraževanje ter širjenje znanja. Dijaki, ki potrebujejo pomoč, imajo na voljo več subvencij ali štipendij, s katerimi si lahko olajšajo svoje življenje. Res je, da nikoli ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše, zato tudi DOS in ŠOS strmimo k zvišanju štipendij za mlade, kar bi omogočilo lažje življenje vsem pomoči potrebnim, prav tako pa bi omogočilo več prejemnikov štipendij. V smislu zastopanosti in emancipacije dijakov na nacionalni ravni je Slovenija na evropskem zemljevidu zagotovo ena izmed svetlih točk.
Se povezujete tudi s študenti in kako?
Dijaška organizacija Slovenije je avtonomna organizacija, ki spada pod Študentsko organizacijo Slovenije, od koder tudi dobimo finančna sredstva za svoje delovanje. Dobro smo povezani z lokalnimi dijaškimi skupnostmi (Dijaška skupnost Maribor, Dijaška skupnost Ljubljana in Obalna dijaška skupnost), ki vsaka spadajo pod svojo lokalno študentsko organizacijo univerze. Aktivno sodelujemo pri nekaterih dejavnostih ŠOS, konkretno pri zbiranju podpisov podpore za predlagan Zakon o urejanju položaja študentov (ZUPŠ).
Izbirate tudi naj dijakinjo in naj dijaka, kaj pomeni ta naziv?
Naziv Naj dijakinje in Naj dijaka podeljujemo vsako šolsko leto v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. Podelimo ju dijakinji in dijaku, ki sta se v preteklem šolskem letu izkazala z izjemnimi dosežki, bodisi na nacionalnih in mednarodnih tekmovanjih, na šolskem področju, pri prostovoljnih in obšolskih dejavnostih, največkrat pa kar na vseh področjih skupaj. Zgodbe naj dijakinj in dijakov so zgodbe mladih o uspehu, ki sovrstnikom služijo kot motivacija, vladi in ministrstvu pa kot opomnik, da pri urejanju šolskega sistema ne gre le za to, kako dobre kadre ustvarjajo, ampak tudi za to, kako jih bodo uspeli motivirati, da ostanejo v Sloveniji. Vsako leto prejmemo veliko prijav in veseli smo, da je odziv tako dober, saj so vsi pretekli prejemniki nagrad zares zelo uspešni v tem, s čimer se ukvarjajo.
