ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Kolegij rektorja Univerze v Ljubljani je potrdil sklep o oblikovanju delovne skupine za pripravo jezikovne strategije. Naloga skupine je, da oblikuje predloge rešitev za optimalno kombinacijo uporabe in razvoja slovenskega jezika na Univerzi ob hkratnem stopnjevanju njene vključenosti v mednarodni prostor. Skupini sestavljajo strokovnjaki z različnih področij dela z namenom oblikovanja strategije, ki bo ustrezala Univerzi v celoti. Jezikovna strategija bo sprejeta predvidoma do konca leta 2017.

Skupino za pripravo jezikovne strategije sestavlja 11 članov, med katerimi so predstavniki  različnih članic Univerze v Ljubljani (Biotehniške fakultete, Fakultete za družbene vede, Filozofske fakultete, Fakultete za matematiko in fiziko), rektorata,  študentov Univerze v Ljubljani in Inštituta Jožef Stefan. Nekateri člani komisije so že imeli vidno vlogo v razpravah o slovenskem jeziku. Med njimi sta tudi prof. dr. Simona Kranjc, vodja delovne skupine Rektorske konference Republike Slovenije za jezik, in prof. dr. Marko Stabej, soavtor monografije o rabi jezika v visokem šolstvu. Oba sta tudi redna profesorja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani.

»Z ustanovitvijo skupine za pripravo jezikovne strategije smo na Univerzi v Ljubljani pokazali, da se zavedamo svoje vloge v procesu jezikovnega načrtovanja in da jo želimo odgovorno opraviti. Strategija bo tako zapolnila prazen prostor v univerzitetnem okolju, kjer je pogosto razvoj na področju jezika prepuščen ohlapnim zakonskim okvirom in stališčem posameznikov, ki so bolj ali manj naklonjeni dejavnostim, povezanim z rabo jezika. V času, ko je internacionalizacija ne le želja, ampak potreba, je še pomembneje, da se zavedamo vseh razsežnosti tega procesa in ga ne osredinimo zgolj na vprašanje, ali tujim študentom ponuditi predavanja tudi v tujem jeziku, marveč razmišljamo tudi o tem, kako spodbuditi razvoj slovenščine v akademskem okolju,« je ob potrditve sklepa povedala  prof. dr. Simona Kranjc. Da bo jezikovna strategija Univerze v Ljubljani dokument, v katerem bo  Univerza opredelila svoje jezikovno poslanstvo glede nadaljnjega razvijanja slovenščine ter zagotavljanja kakovosti pedagoške in znanstvene komunikacije v državnem in mednarodnem okviru, dodaja prof. dr. Marko Stabej. »Strategija bo hkrati spodbudila ter ponudila vrsto uporabnih rešitev za komunikacijske težave in izzive, ki jih prinaša univerzitetno delovanje v globaliziranem, večjezičnem in večkulturnem okolju. Do tega bomo prišli s čim širšim sodelovanjem vseh univerzitetnih akterjev.. Strategija bo uspešna, če bo postala živi vir jezikovne ozaveščenosti v univerzitetnem in širšem družbenem okolju,« je še dodal prof. Stabej. 

Dolgi in ‘temačni' zimski večeri v Bohinjski Bistrici – dobrodošli na novem festivalu Winter Days of Metal!

19.3. – 25.3.2017, Bohinjska Bistrica, Slovenija

Nastopajo:

Destruction, Flotsam & Jetsam, Taake, Belphegor

Draconian, Holy Moses, Shining, Orden Ogan, Disharmonic Orchestra, Milking the Goatmachine, Dew Scented, Dead Lord, The Devil, Izegrim, Metalsteel, Mist, Rest in Fear, Morana, Layment, Total Annihilation idr.

Piše se nova zgodba: prihodnje leto na slovensko festivalsko pokrajino vstopa nov festival Winter Days of Metal. Mlajši sorojenec festivala MetalDays bo potekal med 19. in 25. marcem 2017 v Bohinjski Bistrici. Festival bo gostil velika in manjša imena metal glasbe in njenih podžanrov.

V prekrasni bohinjski dolini, v zavetju Triglava, ob Bohinjskem jezeru, leži Bohinjska Bistrica. Za nekaj dni bo tiha in ležerna vasica postala središče dogajanja za ljubitelje metal glasbe iz vsega sveta. Ko pade mrak, ko se okoliški vrhovi odenejo v meglo in ko se v dolino prikrade tema, bodo na oder tamkajšnje dvorane Danica, na petih koncertnih večerih, stopili norveški black metalci Taake, peklenski trash metalci Destruction, diabolični death/black metal umetniki Belphegor, švedski gothic/doom/dark metal band Draconian, Holy Moses, Shining, Orden Ogan, Disharmonic Orchestra, Milking the Goatmachine, Dew Scented, Dead Lord, The Devil, Izegrim, Metalsteel, Mist, Rest in Fear, Morana, Layment, Total Annihilation in drugi.

Winter Days of Metal je drugačen festival – gre pravzaprav za prave festivalske zimske počitnice za ljubitelje težkih riffov: dnevno svetlobo boste obiskovalci lahko izkoristili za zimske športe (smučanje na smučišču Vogel) ali ležerno poležavanje v Aquaparku Bohinj, večeri pa bodo posvečeni moshanju, headbanganju in odklopu z metal glasbo – v dvorani Danica v Bohinjski Bistrici, kjer bo potekalo večerno festivalsko dogajanje, bodo nastopili mnogi temni in temačni, udarni, peklenski bandi.

Prave aktivne zimske počitnice z bogatim koncertnim programom – Winter Days of Metal ima vse!

Winter Days of Metal pakete z dnevnimi aktivnostmi in večernim dogajanjem lahko rezervirate tukaj!

Winter Days of Metal festivalsko vstopnico (samo koncertno dogajanje) lahko kupite tukaj!

Zakaj bi na festivalih uživali samo poleti? Uživajte v jasnih zimskih dneh in dolgih, temnih zimskih nočeh z vašo najljubšo glasbo na festivalu Winter Days of Metal!

Člani Skupščine Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) so na včerajšnji 28. redni seji, za mandatno obdobje enega leta, izvolili novega predsednika. To je postal diplomirani pravnik (UN) in študent politologije Aleksandar Spremo. Podprli so ga poslanci oz. svetniki vseh organizacijskih oblik ŠOS. Ti so se na seji seznanili tudi s poročili organov ŠOS za leto 2016 in načrti vodstva organizacije za novo mandatno obdobje.
 
Aleksandar Spremo je bil pred aktivnim udejstvovanjem znotraj študentskega organiziranja, kjer je dejaven že od začetka študija, član Predsedstva in podpredsednik Dijaške organizacije Slovenije (DOS), kjer je vodil Odbor za interesne dejavnosti; v šolskem letu 2009/10 pa je bil tudi predsednik Dijaške organizacije Slovenije. Izkušnje v študentskem organiziranju je nabiral v Študentskem svetu Pravne fakultete UL in kot član Predsedstva Študentske organizacije Slovenije, kjer je tudi predsednik Odbora za obštudijske dejavnosti. Opravlja pa tudi delo vodje pravnega svetovanja na Zavodu Študentska svetovalnica.
 
V svojem programu je predstavil izhodišča in smernice, ki jih namerava zasledovati v prihajajočem mandatu. Poudaril je pomen avtonomnega in samoupravnega študentskega organiziranja, ki je pomembno ne samo za študente, ampak za družbo nasploh ter predstavil smernice delovanja ŠOS na glavnih področjih, kjer aktivno nastopa.
 
Na področju visokega šolstva je poudaril aktivno vključevanje in sodelovanje pri pripravi novega sistemskega visokošolskega zakona. Kot eno prioritet je izpostavil ureditev področja avtorskih pravic študentov. Na področju socialnih in zdravstvenih vprašanj si bo ŠOS prizadeval za celostno ureditev pripravništev. Novi predsednik pa je napovedal tudi vložitev pobude za presojo ustavnosti Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v zvezi s starostno mejo 26+. Osrednji projekt ŠOS na tem področju pa bo sistemska vzpostavitev sistema beleženja izkušenj iz naslova študentskega dela. Na področju obštudijskih in interesnih dejavnosti bo ŠOS nadaljeval s stalnimi projekti. Novost bo projekt »Živim zdravo, študiram s polno paro!«, ki bo namenjen promociji zdravega življenjskega sloga med študenti, s posebnim poudarkom na zdravi prehrani in študentskem športu, kjer bo ŠOS še dodatno okrepil sodelovanje s Slovensko univerzitetno športno zvezo (SUSA).
 
Aleksandar je kot diplomirani pravnik (UN) napovedal tudi spremembe in dopolnitve aktov ŠOS, ki bodo potrebne zaradi uskladitve s prihajajočim Zakonom o skupnosti študentov, pa tudi zaradi delne zastarelosti, ki ne odraža realnega dejanskega stanja in predstavlja oviro pri učinkovitem delovanju ŠOS.
 
ŠOS pa bo tudi v prihodnje nadaljeval z aktivno vlogo v mednarodnem okolju.Mednarodno sodelovanje v okviru Evropske študentske zveze (ESU) bo nadgradil z organizacijo skupščine ESU, pomladi 2018 v Sloveniji.
 
Aleksandar Spremo, predsednik ŠOS: »Svojo vlogo vidim kot povezovalno med člani Predsedstva ŠOS oz. vsemi organizacijskimi oblikami ŠOS. Skupaj si bomo prizadevali za uresničevanje zastavljenih ciljev v tem mandatu. Prav tako pa želim poudariti, da je ŠOS vključujoča organizacija, zato vabim vse študente, da se s svojimi predlogi za izboljšanje študentskega položaja obrnejo na nas.«

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU v Ljubljani), v želji po večji vključenosti mladih v slovensko glasbeno sceno, pripravlja prvo tekmovanje mladih neuveljavljenih glasbenih skupin. Z razpisom bodo mladi glasbeniki pridobili zasluženo pozornost javnosti, saj se bodo lahko predstavili pred veliko publiko na predizborih v Orto baru ter na finalnem koncertu na Študentskem kampusu. Zmagovalcem bo omogočeno snemanje EP-ja v profesionalnem snemalnem studiu ter zagotovljena osnovna promocija in predstavitev samega izdelka. Svojega zmagovalca pa bodo izbrali tudi predstavniki Radia Študent.

Razpis se je pričel ta teden in bo trajal vse do 8. marca. Sprejete bodo vse popolne prijave, ki bodo zadostovale nekaj vnaprej postavljenim pogojem: vsaj polovica članov mora imeti v študijskem letu 2016/17 status dijaka ali študenta oziroma mora biti vsaj polovica članov stara med 15 in 26 let (rojeni med letoma 1991 in 2002).

Predstavnik skupine mora izpolniti prijavnico, ki jo najde na spletni strani razpisa. Priložiti je potrebno še opis skupine in vsaj eno fotografijo skupine, ki bo uporabljena za potrebe natečaja in promocije v sklopu le tega. Poleg tega je potrebno priložiti vsaj en posnetek avtorske glasbe in en posnetek nastopa v živo.

Zatem bo štiričlanska komisija do 12. marca na podlagi prispelih prijav izbrala dvanajst najboljših skupin, ki bodo napredovale v naslednji krog tekmovanja. Predizbori bodo potekali v Orto baru 21. in 28. marca ter 4. aprila. Na vsakem predizboru bodo sodelovale štiri glasbene skupine, vsaka pa bo imela 30 minut časa, da navduši komisijo in publiko. Zmagovalca bodo izbirali štiričlanska komisija, sestavljena iz že uveljavljenih predstavnikov glasbene industrije in publika s pomočjo glasovalnih lističev. Cena vstopnice za večere predizborov bo simboličnih 2 evra, denar od prodanih vstopnic pa bo v celoti razdeljen med izvajalce. Zmagovalci predizborov se bodo nato pomerili v velikem finalu, ki bo 25. aprila na Študentskem kampusu v Ljubljani.

Zmagovalec natečaja Bitka Bandov – Največja Bitka Dijaških in Študentskih Bandov Slovenije 2017 bo prejel snemanje EP-ja, na katerem bo največ šest skladb, izdajo le tega na fizičnem nosilcu zvoka (CD), v nakladi 200 kosov, ter promocijo izdelka, ki jo bo zagotovil ŠOU v Ljubljani. Izmed dvanajstih skupin bo svojega zmagovalca izbral tudi Radio Študent.

Prijave in dodatne informacije najdete na http://www.sou-lj.si/sl/vsebina/bitka-bandov# in na Facebook strani https://www.facebook.com/SOUBitkaBandov. 

Slovenski oglaševalski festival (SOF) med 6. in 7. aprilom ponovno vabi tržno-komunikacijsko in širšo marketinško stroko v Kempinski Palace Portorož. Zadnji oglaševalski trendi so narekovali spremembe in novosti v tekmovalnem programu in vplivali na vsebino programskega dela festivala, ki bo z nosilno temo »Človeški faktor v oglaševanju« udeležencem prinesel nov pogled na stroko. Žirija 26. SOF-a, ki ji bo predsedoval Gal Erbežnik, svetovalec za kreativno odličnost pri Zavodu za besede in misli, je znana, prav tako pa tudi prvi govorci. Svoja najboljša dela lahko prijavite do 9. marca 2017.

Kot je povedala Mija Gačnik Krpič, predsednica 26. SOF-a ter direktorica poslovnega razvoja pri agenciji Futura DDB, je oglaševanje še pred leti veljalo za prestižno stroko in v nekaterih primerih celo del popularne kulture, danes pa je postavljeno pred neštete izzive. Še tako dobra ideja se lahko zalomi na neštetih točkah, če se ne zavedamo, kako pomemben je človeški faktor v večplastnem oglaševalskem procesu. Letošnji SOF bo usmerjen v samoizpraševanje in razumevanje vlog posameznikov s ciljem, da stroki dvignemo ugled in ji damo pomen, ki si ga zasluži.

Novosti tekmovalnega programa 

Sistem za prijavo del je odprt. Prijaviteljem je namenjenih 13 posodobljenih tekmovalnih skupin.

Bistvena sprememba letošnjega tekmovalnega programa je širitev skupine Družbeno dobro na dve kategoriji, Družbeno dobro neprofitnih, nevladnih in vladnih organizacij ter Družbeno dobro podjetij ali njihovih blagovnih znamk. Kategoriji sta letos ločeni zaradi kontekstualnih razlik in prizme ocenjevanja, velika nagrada za družbeno dobro pa bo še vedno namenjena samo enemu delu. 

Širjenje komunikacijskih kanalov in oblik oznamčenih vsebin je prineslo spremembo tudi skupini Radijski oglasi. Ta se odslej imenuje Radijsko komuniciranje in omogoča prijavo v dve kategoriji, Radijski oglasi in Druge oblike oznamčenega radijskega komuniciranja, ki je odprta za nove sodobne in drugačne oblike oznamčenih aktivnosti, ki nastajajo znotraj radijskih postaj ali v sodelovanju z njimi.

V skupini Digitalno komuniciranje pa sta zaradi trendov in tehnološkega razvoja doslej ločeni kategoriji Spletna mesta in Aplikacije, združeni v enotno kategorijo Spletna mesta in aplikacije.

Na čelu žirije 26. SOF-a Gal Erbežnik 

Tako za osvežitev tekmovalnega programa kot tudi imenovanje žirije je poskrbel Svet tekmovalnega programa SOF, ki ga vodi predsednica Tanja Mezga, direktorica projektov pri agenciji Gigodesign.

Devetčlanski žiriji, ki bo nagradila najboljša dela slovenske oglaševalske industrije, bo predsedoval Gal Erbežnik, svetovalec za kreativno odličnost pri Zavodu za besede in misli z več kot 20-letnimi izkušnjami v oglaševanju. Zasedbo žirije 26. SOF sestavljajo še: Gregor Ahman, konceptualni/umetniški direktor pri Havas Vienna, Miha Bevc, kreativni direktor in partner pri BPCS, Vasilije Ćorluka, izvršni kreativni direktor pri Publics One Macedonia, Matija Kocbek, vodja oblikovanja in inovacij pri agenciji Pristop, Tine Lugarič, kreativni direktor pri agenciji Luna TBWA, Katja Petrin Dornik, kreativna direktorica pri agenciji Grey, Matej Praprotnik, pomočnik direktorja za strateška vprašanja pri Radio Slovenija in Peter Šepetavc, vodja marketinga pri podjetju Mediately. Pri ocenjevanju v ožji izbor uvrščenih prijavljenih del v skupini Celostne komunikacijske akcije pa se bodo žiriji pridružili še trije dodatni člani, ki jih je imenovalo Slovensko združenje oglaševalcev pri SOZ: Anja Jurca, manager oddelka za komunikacije pri trgovini Hofer, Andrej Krajner, direktor komuniciranja pri NLB in Matevž Šmalc, vodja za upravljanje z blagovnimi znamkami pri družbi Si-mobil.

Pester in bogat dvodnevni program 

Tudi letos bo obiskovalcem SOF-a novega optimizma in navdiha vlival širok nabor domačih in mednarodnih govorcev. Veliki oder bo gostil zvezde kot so Gregory Roekens, ki se pri Grey Europe ukvarja z razvojem tehnologij, ki izboljšujejo uporabniško izkušnjo. Dieter de Ridder, izvršni kreativni direktor pri AIR Brussels bo na podlagi svojih 20-letnih izkušenj udeležence vodil skozi praktične nasvete za boljše kreativne rezultate. Trike industrije bo iz svojega kreativnega rokava stresel tudi Harjot Singh, strateški direktor McCann Worldgroup Evropa, ki je delal za nekatere izmed najbolj znanih blagovnih znamk in agencij po vsem svetu. Na oder bodo stopili tudi Luka Bajs, starejši tekstopisec, Grey Ljubljana, dr. Roman Berčon, filozof, direktor oglaševalske agencije Votan komunikacije in član nove sestave Oglaševalskega razsodišča, Žiga Drofenik, upravljalec avtorskih pravic, IMC MP d.o.o., Universal Music Publishing, Cene Grčar, odvetnik, Pro Plus in podpredsednik nove sestave Oglaševalskega razsodišča, Ivona Janjić, direktorica maloprodaje, Agrokor Group, mag. Tomato Košir, oblikovalec vidnih sporočil, dr. Marko Milosavljević, izredni profesor, Fakulteta za družbene vede, Univerza v Ljubljani, izr. prof. dr. Andraž Teršek, univerzitetni učitelj, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem v Kopru, Peter Zabret, tekstopisec, Pristop, Gregor Žakelj, ustanovitelj in umetniški direktor, VBG in številni drugi.

Osrednji in najpomembnejši dogodek slovenske komunikacijske stroke, bo potekal 6. in 7. aprila 2017, v hotelu Kempinski Palace Portorož.

Več: www.sof.si

Svet za visoko šolstvo, katerega člani so tudi študenti, bo danes obravnaval izhodišča novega visokošolskega zakona (ZViS). Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo – podobno kot Visokošolski sindikat Slovenije – presenečeni nad prejetimi izhodišči, saj ne gre za gradivo, ki ga je pripravljala v ta namen ustanovljena delovna skupina. Mimo soglasja deležnikov tako ministrstvo (MIZŠ) po nareku univerzitetnih elit postavlja izhodišča nove visokošolske ureditve, ki jim v večini nasprotujemo, nekatera pa pomenijo celo legalizacijo spornih praks, ki smo jim bili doslej že priča v našem visokošolskem prostoru.
 
Ob pripravi zadnje novele ZViS smo na ŠOS večkrat izpostavili nujnost oblikovanja sistemskega zakona, tako da pozdravljamo namero ministrstva, ki je resno pristopilo k pripravi izhodišč. Žal pa se nam izhodišča v predlagani obliki ne zdijo primerna in pomenijo celo odmik od – z zadnjo novelo – že dogovorjenih zakonskih rešitev.
 
»Drugorazredni« deležniki 
V okviru Sveta za visoko šolstvo je bila oblikovana delovna skupina za pripravo izhodišč za sistemski Zakon o visokem šolstvu (ZViS). Čeprav je skupina delo opravila, je ministrstvo zdaj predstavilo popolnoma drugačna izhodišča – na ŠOS po vsebini teh sklepamo, da so jih narekovale univerzitetne elite, ki si bodo tako še dodatno utrdile položaj ter legalizirale dosedanje sporne prakse, npr. izplačevanje vrtoglavih honorarjev in dodatkov. Študenti smo nad drugorazredno obravnavo ogorčeni.
 
Univerze ob pomemben del poslanstva, a z več avtonomije 
Izhodišča predvidevajo preoblikovanje poslanstva univerz, ki po novem postajajo le še znanstvenoraziskovalne (in skoraj nič več izobraževalne) institucije, ki predvsem skrbijo za prenos znanja na trg. Izgublja se poslanstvo v pedagoškem delu kot tudi širše poslanstvo poučevanja, ki ni le usposabljanje prihodnje delovne sile za trg.
 
Univerze naj bi dobile še več avtonomije, čeprav so že večkrat pokazale, da za to še niso zrele in je ne dojemajo odgovorno. Seveda na ŠOS podpiramo ustavno zagotovljeno avtonomijo univerze, a ta ne more biti absolutna. Gre za avtonomijo poučevanja in raziskovanja. Za zavode, ki prejemajo javna sredstva in opravljajo javno službo pa ne moremo dodeliti popolne finančne in organizacijske avtonomije. Organizacijsko avtonomijo razumemo kot možnost, da univerzitetna skupnost sama izvoli svoje vodstvo in predstavnike, ne pa da lahko s preglasovanjem določene skupine izloči iz soupravljanja univerze. Od ministrstva tako zahtevamo spoštovanje določil nedavno sprejete novele tega istega zakona, ki določa možnost soupravljanja različnim deležnikom znotraj akademske skupnosti. To, da smo študenti polnopravni člani akademske skupnosti in vseh organov univerze je bila ena ključnih zahtev ŠOS pri noveli ZViS – K, s katero smo tudi pogojevali našo podporo noveli, ki je bila sicer deležna številnih nasprotovanj. Študenti bomo do konca zahtevali, da se nam zakonsko zagotovi možnost soupravljanja visokošolskih zavodov. Pripravljena izhodišča pa nam nedvoumno sporočajo, da bomo tako študenti kot sindikati pri vprašanjih upravljanja univerze spet izigrani, kar znova kaže na to, da je ministrstvo k dotičnim členom novele že na samem začetku pristopilo s figo v žepu.
 
Univerza ni podjetje! 
Izhodišča (končno le) predvidevajo tudi definicijo javne službe, na način, ki je prvotno dokaj všečen – v javno službo naj bi sodile vse dejavnosti, ki sledijo poslanstvu univerze, ne glede na vir financiranja (javno / zasebno). Tako naj bi se tudi »tržna« sredstva prelila v javno službo – za razvoj osnovne dejavnosti. A kaj, ko kaj kmalu vidimo, da so si izhodišča na več točkah kontradiktorna. Tako v enem delu govorijo o tem, da univerze ne smejo ustvarjati dobička, v nadaljevanju pa jih k temu spodbujajo. Pojmi kot so »ustvarjanje dobička«, »tržna dejavnost«, »spin-off« podjetja … po našem mnenju ne sodijo v sistem javnega visokega šolstva.
 
T. i. finančna avtonomija pa bo omogočala prelivanje sredstev v sprivatizirane enote in nagrajevanje »izjemnih« posameznikov, ki so »sposobni pridobivati druge vire«. Tako se legalizirajo sporne prakse izplačevanja dodatkov in vrtoglavih honorarjev, ki jih univerze niso nikoli obžalovale – stalno je veljajo stališče, da si posamezniki ta denar zaslužijo, le niso ubrali pravega načina. Prejemniki omenjenih sredstev pa so zdaj poiskali način, kako v prihodnje to tudi uzakoniti.
 
Izhodišča prav tako niso jasna, kako se bodo redefinirali postopki podeljevanja koncesij zasebnikom.
 
Sprejemni izpiti – dodaten vir zaslužkov 
Izhodišča predvidevajo tudi spremembo sistema prehoda v terciarno izobraževanje, kar lahko povežemo z nedavnimi prizadevanji rektorjev za vpeljavo sprejemnih izpitov. To nas niti ne preseneča, saj bi glede na trenutne cene teh izpitov, ki so seveda breme mladih (dijakov), univerze na ta način dobile vsaj 3.000.000 EUR letno samo iz naslova sprejemnih izpitov. Dodati pa moramo tudi razne pripravljalne tečaje, ki jh pogosto (za visoko plačilo) organizirajo prav profesorji fakultet, ki potem sprejemne izpite tudi izvajajo. Na ŠOS bomo vztrajali pri tem, da se finančno breme ne prevali na prihodnje študente, vse spremembe pa morajo biti jasno definirane in enotno urejene.
 
Čeprav izhodišča govorijo o »strukturi študija« pa ne upoštevajo določil nacionalnega programa visokega šolstva, da bi se struktura študija za 1. in 2. stopnjo poenotila po ključu 3+2, za kar si – ravno zaradi olajšanega prehajanja med programi – prizadevamo tudi na ŠOS.
 
Šolnine? Ne, hvala! 
Na naše veliko olajšanje izhodišča »zakona o komercializaciji visokega šolstva«, kakor smo ga poimenovali na ŠOS, za zdaj vsaj ne predvidevajo šolnin – še vedno naj bi bil vsakemu posamezniku 1x v življenju omogočen brezplačen študij. Kam pa bo divja komercializacija vodila, pa dejansko ne moremo napovedati. Gotovo pa bodo univerzitetni apetiti vedno večji in večji in študij bo čedalje manj dostopen – k temu pričajo že zdaj visoki skriti stroški izobraževanja in vsakoletno povečevanje vpisnin in drugih prispevkov, ki jih plačujejo študenti.

Študentje in mladi po srcu se bodo lahko po najbolj stresnem izpitnem obdobju končno razbremenili in poveselili na najbolj norem Študentskem pustovanju v Rožni dolini.

Študentski svet stanovalcev Študentskih domov v Ljubljani že sedemnajstič zapored organizira največje in najbolj noro študentsko pustovanje v Sloveniji. Prireditev je med študenti zelo priljubljena, saj običajno poteka po izpitnem obdobju, kar je še dodatni razlog za veselje in sprostitev. To posebno tradicionalno doživetje, na katerega čaka prav vsak med nami, nam prinese veselje in otroško razigranost. S pustnimi plesi, povorkami in običaji bomo skušali odgnati zimo in priklicati pomlad. Spektakularni pustni karneval se bo tradicionalno odvijal na pustni torek, 28. februarja, s pričetkom ob 18. uri v ogrevanem šotoru. Letos bodo na pustovanju nastopile zasedbe Radio Jam, Haris Pilton, Rock Partyzani in Tabu, za konec pa še Odprava zelenega zmaja.

Zabava v maskah ponuja tudi tekmovanje skupinskih in individualnih mask. Najboljšim bo trud še kako poplačan, saj jim bodo organizatorji podelili privlačne in bogate nagrade sponzorjev. Pustovanje se bo sicer ob 1. uri zjutraj končalo, vendar brez skrbi, uradni »after party« bo v Emonski kleti, kjer se bodo lahko študentje zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur.