Mobilnost mladih ne pozna meja, saj obiskujejo številne države po svetu. Razlogi so različni.
Lahko gre zgolj za turistično avanturo, lahko se v tujino preselijo k partnerju ali partnerki, lahko gredo v tujino zaradi študija ali dela in podobno. Kljub navdušenju nad avanturizmom pa je vseeno treba poskrbeti tudi za nekaj administrativnih opravil doma.
V prvi vrsti se je treba vprašati, kam gremo, za koliko časa in kaj bomo tam počeli. Od tega je namreč odvisno, katere zadeve bomo morali urediti.
Prebivališče
Zakon o prijavi prebivališča nas obvezuje k prijavno-odjavni obveznosti. Ko odpotujemo iz Slovenije, so nam na voljo tri možnosti:
- Če bo potovanje krajše od treh mesecev, nam ni potrebno prijaviti ničesar.
- Če bo potovanje daljše od treh mesecev, moramo prijaviti začasen odhod iz Slovenije.
- Če se za stalno odselimo iz Slovenije, moramo odjaviti stalno prebivališče.
To so obveznosti v Sloveniji. Podobno je tudi v tujini. Pozanimati se moramo, ali za vstop v določeno državo potrebujemo vizum, ali moramo prijaviti prihod v državo, ali moramo prijaviti prebivanje v državi. Ravnati se moramo po pravilih ciljne države, sicer se lahko znajdemo v težavah.
Davčne obveznosti
Velika večina mladih še nikoli ni slišala za pojem davčni rezident. Zato najprej preverimo, kakšne so dačvne obveznosti rezidentov in nerezidentov. Osebe, ki se štejejo za slovenske davčne rezidente, so zavezane za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki so jih dosegli v in izven Slovenije. Nerezidenti Slovenije pa so zavezani za plačilo dohodnine le od dohodkov, ki imajo svoj vir v Sloveniji.
Postopek za ugotavljavljanje rezidentskega statusa je popolnoma preprost, a hkrati večina sploh ne ve, kdaj ga mora sprožiti. Sprožite ga, ko se na primer za stalno odselite v tujino ali pa kadar se zaposlite v tujini pri tujem delodajalcu. Oseba postane davčni nerezident le tako, da odjavi stalno prebivališče v Sloveniji.
Dokler ste davčni rezident Slovenije, morate Finančni upravi prijaviti vse plačilne račune (TRR-je), ki jih imate odprte v tujini. Potrebno je prijaviti tudi vse dohodke, ki jih dosegate v tujini.
V primeru dela v tujini je najbolje, če si poiščete davčnega svetovalca, ki vam bo pomagal urediti vse davčne zadeve tako, da bo za vas najugodneje.
Socialna zavarovanja
Najpomembnejše je vsekakor zdravstveno zavarovanje. Mladi se morajo sami odločiti, kaj storiti z osnovnim zdravstvenim zavarovanjem in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem. Po 26. letu si morajo namreč zavarovanje urediti sami. Če zamudijo določene roke, se lahko premija zavarovanja poviša ali pa se plačuje in se zavarovanje ne upošteva. Pravico do zdravstvenih storitev v tujini vam lahko zagotavlja že brezplačna evropska kartica zdravstvenega zavarovanja.
Za koriščenje pravic iz obveznih socialnih zavarovanj običajno velja, da se koristijo v tisti državi, v kateri se plačujejo prispevki za socialno varnost.
Drugo
Če boste uredili zgoraj našteto, boste imeli popolnoma breskrbno bivanje v tujini. Do Slovenije ne boste imeli nobenih obvez več. Za vse ostalo pa se je treba pozanimati v državi, v kateri boste bivali. Tudi v tujini je najbolje, da se obrnete na znance, državne institucije, nevladne organizacije, sindikate oziroma na vsakogar, ki bi vam lahko pomagal.
Tomaž Kuralt
APOLLO PLUS d. o. o.
