V Kopru nov študentski dom

Za študente so se odprle prijave za bivanje v domu Villa Domus.

V študentskem domu Villa Domus bo na razpolago 69 ležišč v 34 sodobno opremljenih garsonjerah. Garsonjere imajo sodobno opremljeno mini kuhinjo, spalnico in kopalnico. V domu je na voljo brezplačen WiFi. V sklopu objekta pa bosta delovala tudi študentska restavracija in bar.

Študentski dom Villa Domus se nahaja le streljaj od centra Kopra. Zaznamujeta ga monden izgled in odlična lokacija v neposredni bližini mestnega jedra in Univerze na Primorskem ter ostalih fakultet. Od doma imate le nekaj minut peš do slikovitega Titovega trga, mestne plaže, znamenitih koprskih vrat Muda, Gledališča Koper in mestne knjižnice. V neposredni bližini so nakupovalna središča, gostinski obrati in kavarne, ponudniki subvencionirane študentske prehrane, pralnica, trgovina z živili, banka, frizerski salon in zasebni zdravnik.

Prijave za sprejem v dom so že v polnem teku. Vso dokumentacijo in še več informacij najdete na spletni strani www.villa-domus.si ali na Facebook strani Villa Domus.

Vsi zainteresirani študentje pošljite čimprej prijavo za sprejem v študentski dom Villa Domus.

Prijavni obrazec najdete TUKAJ.

Avtomobili

Predstavitev novega albuma na koncertu v ljubljanskem Kinu Šiška!
Legendarni Avtomobili bodo v četrtek, 13. oktobra 2016 na koncertu v Kinu Šiška predstavili svoj novi, dolgo pričakovani album z naslovom Daleč. Ustvarjalni navdih, ki skupino vodi že več kot 30 let, še vedno spremlja tudi njihove najnovejše skladbe. Na odru Kina Šiška bodo fantje ponovno ustvarili magični preplet edinstvene rock glasbe in besedil, ki vedno dajo misliti. Koncert z brezčasno glasbo Avtomobilov ob vrhunski glasbeni izvedbi bo prav gotovo izjemen začetek jesenske koncertne sezone, ki ga ne gre zamuditi!Skozi leta so Avtomobili vsekakor obdržali svoj edinstveni melanholični zvok in ogromni glasbeni potencial. Novogoriška skupina aktivno deluje že več kot 30 let in velja za eno od najbolj kultnih glasbenih skupin v Sloveniji. Vso ustvarjalno energijo so v zadnjih letih usmerili v nastajanje nove plošče, ki je prav gotovo nekaj posebnega. Izid je bil predviden že to pomlad, a je bil prestavljen na zgodnjo jesen, da bo še boljša in še bolj nestrpno pričakovana. Zadnji album Pozna pomlad je izšel leta 2012, zato fantje že nestrpno in navdušeno čakajo, da bodo oboževalcem na koncertu lahko odigrali nove skladbe z albuma Daleč. Z nove plošče so doslej predstavili že 2 sveža singla. Zimsko obarvani Stopinje v snegu o želji, da se naša dejanja in življenja ne bi stopila kot stopinje v snegu in da bi za sabo puščali pozitivne sledi, je izšel že v začetku leta. Lahkotnejši Reka pa je po radijskih lestvicah plezal v zgodnjem poletju. Skladba nam sporoča, da za vse sladkosti, čudeže in veselja, ki nam jih življenje ponuja, ne potrebujemo velikih in globokih resnic. Dovolj je, da odpremo oči, globoko vdihnemo in vso čarobnost sveta bomo prepoznali tudi v hrupu na avtobusni postaji. Oba singla nedvomno dokazujeta, da od Avtomobilov vedno lahko pričakujemo za njih značilna, prijetna in obenem melanholična besedila, ki vedno vsebujejo tudi globji pomen.Lepo vabljeni na magični večer brezčasne rock glasbe z Avtomobili v četrtek, 13. oktobra v Kinu Šiška!

Zaključil se je 19. mednarodni festival Mladi levi

Uspešno so zaključili 19. edicijo mednarodnega festivala Mladi levi, na katerem smo predstavili 50 tujih umetnikov iz 10 različnih držav, od ZDA, pa vse do Indije, in 28 domačih umetnikov in umetniških sodelavcev, pa 20 raziskovalcev, mislecev in umetnikov, ki so nastopili v okviru mednarodne konference Pripravljeni na spremembo: Nove politične mitologije in umetnost.

Program festivala je bil sila raznolik – predstavili smo 10 različnih predstav, koncert v Parku Tabor, zvočno instalacijo, performativno video instalacijo, mini interaktivne vožnje po Ljubljanici,  pa serijo intervencij v javnem prostoru z večernimi predstavitvami, ter mednarodno konferenco s sedmimi dogodki različnih formatov (sprehodi, predavanja, pogovori, zajtrki z umetniki). Med predstavami smo imeli tudi festivalsko premiero Beton Ltd.  Ich kann nicht anders, ki je požela navdušenje, zato pripravljamo ponovitve danes, 29. in jutri, 30. avgusta ter 24. in 25. septembra v Dvorani športnega društva Tabor (Tabor 13). Obvezne so predhodne rezervacije vstopnic na info@bunker.si Izjemen odziv je doživel tudi projekt Skupne sanje portugalske umetnice Marie Lucie Cruz Correia.

Zaradi velikega interesa smo se odločili, da bomo interaktivne umetniške prevoze po Ljubljanici ponavljali v sodelovanju z Društvom rečnih kapitanov Ljubljana od 3. – 9. septembra, pričetek bo na Špici. Več informacij na www.bunker.si Vzdušje na letošnjem festivalu je bilo zelo prijetno, vse predstave festivala so bile popolnoma polne. Festival je bil pravo srečevališče mednarodnih in domačih umetnikov, tujih gostov (med njimi je bilo tudi več kot 70 tujih programerjev in producentov) in izjemnega domačega občinstva, ki nas radovedno in zvesto spremlja že mnogo let. Ker se zavedamo, da je naše občinstvo zahtevno, vsak festival pripravimo skrbno, v želji, da gledalcem predstavimo najbolj relevantne, prebojne mednarodne in domače umetniške stvaritve. Festivalske vstopnice za vse dogodke so bile brezplačne, vendar pa so bili gledalci tudi letos radodarni s prostovoljnimi prispevki, zato se jim za izkazano solidarnost lepo zahvaljujemo. Vendar pa festival še ni čisto končan.

V Bunkerju po festivalu pripravljamo še poletni laboratorij v okviru mreže Imagine 2020, ki bo od danes pa do srede potekal izven običajnih prostorov umetnosti – v Botaničnem vrtu, na Ljubljanskem barju in v Planinski jami. Prihodnje leto bodo Mladi levi praznovali 20. obletnico! Na festival bomo povabili nekatere umetnike, s katerimi smo skozi leta spletli močne vezi in skupaj z njimi pripravili poseben dogodek prav za naš festival. Nekateri izmed vabljenih gostov bodo francoski cirkusant Mathurin Bolze, nemški režiser Milo Rau, švicarski režiser Stefan Kaegi in drugi… V priponki je nekaj festivalskih fotografij s pripisanimi avtorji.

S festivalom Mladi levi pa smo tudi odprli novo sezono v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Vabimo, da se nam pridružite tudi v letošnji sezoni in vas toplo vabimo na prve septembrske dogodke (več na www.bunker.si)

Višje strokovno izobraževanje zagotavlja zaposljivost

ZAPOSLJIVOST

Vsi višješolski študijski programi so modularno zasnovani in kreditno ovrednoteni po enotnem kreditnem sistemu s 120 KT po ECTS. Kreditni sistem omogoča študentom prehodnost med moduli in po končanem študiju uveljavljanje pridobljenih kreditnih točk v nadaljnjem izobraževanju. Ponudba izbirnih modulov omogoča prilagajanje izobraževanja potrebam okolja oziroma gospodarstva in izbiro tistih znanj, s katerimi boste konkurenčnejši na trgu dela in zaposljivi. Kar 40 % študijskega programa zajema praktično izobraževanje v podjetjih.

 

PRAKTIČNOST

Študenti že v okviru praktičnega izobraževanja, ki traja 400 ur v vsakem letniku, nabirajo delovne izkušnje in pripravijo tudi diplomsko delo, ki v izbranem podjetju rešuje praktične probleme, kar se kasneje realizira kot  projekt podjetja in pomeni velik prispevek h konkurenčnosti podjetja. Pri tem jim pomagajo predavatelji, ki so večinoma uspešni in uveljavljeni strokovnjaki iz podjetij in v predavalnice prinesejo probleme, s katerimi se podjetja na danem strokovnem področju soočajo vsak dan.

IZKUŠNJA TUJINE

Študenti lahko opravljajo študij oz. praktično izobraževanje v tujini v okviru Erasmus mobilnosti z namenom, da si pridobijo nove življenjske izkušnje in specifične spretnosti, se prilagodijo potrebam evropskega trga dela in spoznajo ali izboljšajo razumevanje kulture države gostiteljice.

IN KVALITETA!

Kar 20 let je že naše najpomembnejše vodilo kvaliteta izobraževanja, ki se kaže v uspehih naših diplomantov ter številnih skupno izvedenih projektih z delodajalci.

VPIS

Višješolska prijavna služba od 29. avgusta do 2. septembra 2016 sprejema prijave na razpis za vpis na 2. roku, e-obrazec je dostopen na www.vps.vss-ce.com/VPS in se izpolnjen pošlje priporočeno po pošti na naslov Šolski center Celje, Višješolska prijavna služba, Pot na Lavo 3000 Celje.

Seznam programov in višjih strokovnih šol: www.skupnost-vss.si.

 

PRIJAVA 2. ROK = OD 29. AVGUSTA DO 2. SEPTEMBRA!

 

 

Ali v šolah učimo napačne jezike?

Raziskava, katere naročnik je jezikovni center Mint International House Ljubljana, je pokazala, da je med delodajalci najbolj zaželeno znanje nemščine, v šolah pa daleč najpogosteje učimo (le) angleščino. Ali še vedno povečujemo strukturno nezaposlenost?


Raziskava o pomembnosti znanja tujih jezikov pri iskanju zaposlitve, ki je potekala od 1. 6. do 22. 7. 2016 in vključevala 2000 zaposlitvenih oglasov, je pokazala, da je najpogosteje zahtevan jezik med delodajalci nemščina. Takšnih oglasov je bilo kar 36 %, sledila je angleščina z le 24 % oglasov ter italijanščina z 19 %. Morda se zdi podatek, da je odstotek nemščine višji kot angleščine, presenetljiv, a le na prvi pogled. Zaposlovalci bodo praviloma vsi povedali, da je znanje angleščine že samo po sebi umevno in je sploh ne navajajo več med zahtevami, pomembno pa je znanje drugega jezika, kar je pri nas v največji meri nemščina, kar tudi pojasnjuje zgornje odstotke. V želji po zmanjšanju nezaposlenosti, ki se je v juniju prvič letos spet spustila pod 100.000, bi morali torej povečati število iskalcev zaposlitve, ki imajo vsaj osnovno znanje nemškega jezika. Nemščina je tako očitno najbolj zaželen jezik in je jezik, ki bi se ga morali najpogosteje učiti v šolah, saj bodo mladi, ki vsako leto stopijo na trg delovne sile tako imeli večje možnosti pridobitve zaposlitve.

Vidimo pa lahko, da nam mladih ne uspe zainteresirati za učenje nemščine. Dijaki in dijakinje, ki so opravljali maturo v spomladanskem roku 2015 (za 2016 točni podatki še niso bili na voljo) so se med tujimi jeziki najpogosteje odločali za angleščino, kjer je k izpitu pristopilo kar 83,86 % dijakov in dijakinj (podatek za osnovno  in višjo  raven), k nemščini pa le še 11,82 % dijakinj in dijakov. Sledita španščina s slabimi 5 odstotki, francoščina z 2 odstotkoma in latinščina z manj kot odstotkom. Očitno na trg prihajajo mladi, ki ne bodo mogli zapolniti delovnih mest, ki zahtevajo znanje nemščine.

V jezikovni šoli Mint International House (www.mint.si), kjer so naročili omenjeno raziskavo, so še povedali:

»Zanimanje za  učenje nemščine v jezikovnih šolah je že nekaj let v porastu, predvsem pri tečajnikih v tehničnih poklicih, kjer jo je v času rednega šolanja izpodrinila angleščina, v gimnazijskih programih pa so modernejši romanski jeziki. Šele ko mladi vstopajo na trg delovne sile, ugotovijo, da izbira drugega tujega jezika v srednji šoli ni bila pravilna, ali pa se ga niso naučili v zadostni meri. Po podatkih raziskave je znanje vsaj dveh jezikov že praktično nujno, saj je trenutno odprtih več kot 400 zaposlitev, ki zahtevajo znanje vsaj dveh jezikov. Še več, oglasi za zaposlitev s 6. ali višjo stopnjo izobrazbe (višješolski program oziroma višješolski strokovni program) še pogosteje zahtevajo ne le dveh, ampak tri ali več tujih jezikov.«

Kateri poklici in delovna mesta zahtevajo znanje dveh ali treh tujih jezikov, pa tudi nasvet,  katerega  jezika se naučiti, da boste konkurenčni na trgu dela, ter kopico drugih koristnih informacij najdete v infografiki na http://bit.ly/MINTinfografika.


Naj zaključimo z ugotovitvijo, da je poleg dobrega strokovnega znanja na področju, na katerem želite delovati, znanje tujih jezikov naslednja najpomembnejša kompetenca, ki vam lahko prinese pomembno konkurenčno prednost pri iskanju zaposlitve in zaposlovanju. Ne smemo pa tudi pozabiti, da je učenje tujega jezika proces, ki traja vse življenje in se ne zaključi z učenjem v osnovni ali srednji šoli.

ŠOS in DOS proti predlogu Zakona o vajeništvu

Končala se je javna razprava o predlogu Zakona o vajeništvu. Svoj komentar smo podali tudi na Študentski in Dijaški organizaciji Slovenije (ŠOS in DOS), čeprav edini reprezentativni organizaciji mladih, ki se izobražujejo v srednjem ali višjem in visokem šolstvu, v pripravo zakona nista bili vključeni. Kot smo videli iz razprave, zakonu nasprotujemo vsi deležniki, a iz različnih razlogov. Na ŠOS in DOS menimo, da zakon sledi nareku delodajalcev, pri čemer MIZŠ ni pripravilo nobenih analiz ali kazalnikov, s katerimi bi spremljali uspešnost modela. Vajeništvo je tako sredstvo za doseganje oddaljenega cilja, ki pa ni definiran. Nepremišljen predlog prav tako ne sledi globalnim trendom na trgu dela ter predvideva reprodukcijo družbene neenakosti ter novo obliko izkoriščanja “fleksibilne” in neplačane delovne sile.

Zakon naj bi uredil ključna vprašanja statusa vajenca, pravic in obveznosti delodajalcev, šol, zbornic in združenj delodajalcev ter ministrstev. Razvoj vajeniškega modela naj bi ministrstvo sofinanciralo s pomočjo evropskih sredstev. 

Mladi nismo bili vključeni v pripravo zakona. Proces je potekal netransparentno, privilegirano vlogo pa so očitno imeli delodajalci in lobisti. MIZŠ je pozabilo na strokovne argumente; ni evidentiralo niti osnovnih načel in temeljnih pričakovanj; manjkajo analize, merila in kazalniki, s katerimi bi lahko tudi spremljali uspešnost vajeništva; pogrešamo stroškovne projekcije, vključno z jasno idejo, kdo bo kril kateri del stroškov vajeništva itd.

Ne najdemo niti odgovorov na najbolj splošna vprašanja: Kaj so funkcije predlaganega vajeniškega sistema? Kdo so ciljne skupine in zakaj? Kaj so strateški cilji reforme (in zakaj?) ter kakšna so merila za njegovo uspešnost? Kako so naslovljeni ekonomski, javni, družbeni in individualni cilji? Menimo, da razen nekaterih specifičnih interesov, ni niti jasno, zakaj zakon/vajeništvo sploh sprejemamo.

Jasno je edino, da sledimo nepreverljivim in poenostavljenim argumentom, hkrati pa v diskurzu pavšalno primerjamo neprimerljive države (Slovenijo z Nemčijo in Avstrijo). Vajeniški sistem je del splošnega ekonomskega, družbenega in kulturnega sistema, zato je slepo kopiranje nemogoče in nesmiselno. Predvsem pa je ekonomski položaj tisti, ki definira smiselnost in uspešnost vajeniškega sistema v državi.

Glede na predlog zakona in odzive v medijih lahko sklenemo, da slovenski delodajalci ne razumejo sistema vajeništva in dolgoročnih koristi, ki jih lahko prinaša (tudi za njih). V vajeništvu vidijo le priložnost za nižje stroške in večjo fleksibilnost dela. Tako lahko pričakujemo veriženje vajencev v podjetju, ne bo pa se povečala zaposlenost mladih (morda le zaposljivost peščice), na makro-ravni pa bodo imela koristi predvsem podjetja. Tega država ne bi smela dopustiti.

Čeprav gre za področje izobraževanja, so argumenti in vzgibi zgolj ekonomski. Res je, da izobraževanje uči posameznike posebnih spretnosti, ki so potrebne za njihov bodoči poklic; je pa očitno, da je to samo ena in zgolj ena izmed funkcij, vlog in poslanstev izobraževanja. Kot je to artikuliral Jacques Delors: “učiti se, da bi vedeli; učiti se, da bi znali delati; učiti se, da bi znali živeti v skupnosti; učiti se biti.”

MIZŠ na žalost sledi interesom zbornic in jim daje prevelik pomen in pristojnosti (s tem pa tudi finančna sredstva). Sledi ideološkim argumentom in interesom kapitala, čeprav so interesi delodajalcev le eni izmed mnogih, ekonomski interes pa je le delno tudi državni-družbeni interes. 

Vsekakor vajeništvo (primarno) ni namenjeno delodajalcem, temveč mladim. Z njim tudi najbolj deprivilegirani mladi, ki sicer ne bi pridobili sekundarne izobrazbe, pridejo do poklica. Morali bi slediti temu cilju.

Pogled na vajeništvo je precej poenostavljen ter brez potrebne refleksije. Ni skladen z globalnimi trendi na trgu dela, kjer poklici pospešeno izumirajo in se transformirajo. Po predvidevanjih naj bi 65 % tistih, ki zdaj vstopajo v osnovno šolo, delo opravljalo v popolnoma novih poklicnih oblikah, ki še ne obstajajo. Zaradi kompleksnosti sveta in potreb po večji fleksibilnosti delovne sile pa vse bolj prevladuje prepričanje, da ozka poklicna usmerjenost ni več dovolj. Potrebnih bo več in ne manj splošnih kompetenc.

Vajeništvo kot sistem povzroča tudi negativne posledice. Ohranja oz. poglablja družbeno neenakost ter deluje visoko segregacijsko. Mladi z manj priložnostmi, v želji po varnosti in zaradi potrebe po hitrem zaslužku, tako ohranjajo svojo razredno pozicijo in ostajajo deprivilegirani. Za vajeniški sistem je značilno tudi, da je tekmovalen, deluje pa tudi spolno diskriminatorno.


Predlog zakona je konceptualno, pa tudi nomotehnično (in slovnično) slabo pripravljen. Je precej ideološki in sloni na državni pomoči podjetjem ter evropskih sredstvih.

Gre za nepremišljen in izkrivljen model vajeništva glede na mednarodno prakso. Vsaka država ima sicer skladno s svojo splošno ekonomsko politiko in tradicijo svoj način so/financiranja vajeništva, vendar nobena takšnega, kot ga predvideva MIZŠ. Ene države poznajo posebne vajeniške sklade (Nizozemska, Anglija), v Nemčiji, na katero se nenehno sklicujejo vsi deležniki, pa že tradicionalno ne poznajo neposrednih finančnih transferjev podjetjem na področju vajeništva. Pri nas pa naj bi stroške nosili le država in vajenci (nizke “nagrade”), zato je predlog sporen z vidika javnega financiranja zasebnih interesov, pa tudi z vidika prekarizacije vajencev.


Glede na delovnopravno kulturo v Sloveniji bo predviden vajeniški sistem delodajalcem nudil možnosti za novo izkoriščanje na trgu dela. Hkrati menimo, da ne potrebujemo nove oblike pogodbenega dela.

Treba je posebej poudariti, da vajeništvo ni cilj, temveč sredstvo do cilja, ki pa ni sploh ni določen. Trenutno se ob pomanjkanju strateških izhodišč postavlja celo vprašanje, kakšna je sploh razlika me vajeništvom in že sedaj obstoječim praktičnim usposabljanjem z delom v poklicnem in strokovnem izobraževanju?

Tako kot je zdaj definirano in predvideno vajeništvo, je nov zakon popolnoma nesmiseln.

Celoten komentar ŠOS in DOS si lahko preberete TUKAJ

Kaj naj z diplomo?

Ob koncu avgusta oziroma začetku septembra veliko študentov diplomira in tako izgubi status študenta. Izguba statusa pa s seboj prinaša nekatere nevšečnosti, če zanje pravočasno ne poskrbimo. Kaj sledi po diplomi?

Fakulteta po uradni poti že naslednji dan po tem, ko diplomiraš, vsem odgovornim organom sporočil, da nimaš več statusa študenta in pravic, ki iz njega izhajajo (npr. zdravstveno varstvo, subvencionirana prehrana, subvencionirano bivanje, pravica do opravljanja študentskega dela ipd.).

Zdravstveno zavarovanje

Z izgubo študentskega statusa izgubiš tudi zavarovanje preko staršev, zato si moraš sam urediti obvezno in dopolnilno zavarovanje, tudi če nameravaš študij nadaljevati. Obvezno zavarovanje urediš na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Plačaš vedno za en mesec, zato ni pomembno, ali si status izgubil v začetku ali proti koncu meseca. Cena obveznega zavarovanja znaša okvirno 22 eur na mesec. Zavarovanje je veljavno že takoj naslednji dan. Dopolnilno zavarovanje pa lahko urediš na treh zavarovalnicah (Adriatic Slovenica, Triglav in Vzajemna). Cena dopolnilnega zavarovanja je približno 28 eur na mesec.

POMEMBNO!

Dopolnilno zavarovanje si moraš urediti v roku 1 meseca po prenehanju statusa študenta, saj v nasprotnem primeru velja karenčna doba. Karenčna doba pomeni, da boš dopolnilno zavarovanje plačeval, vendar ga ne boš mogel koristiti naslednje 3 mesece.

ZZZS nudi možnost preverjanja urejenosti zdravstvenega zavarovanja preko SMS sporočila. Pošlji SMS s ključno besedo ZZ in zraven brez presledka svojo številko zdravstvenega zavarovanja (ki je zapisana na kartici) na telefonsko številko 031 771 009.

Študentsko delo

Študentskega dela seveda ne moreš več opravljati, vendar lahko kljub izgubi statusa nakazilo za opravljeno delo prejmeš kasneje, pri čemer še vedno velja splošna akontacija dohodnine.

Subvencionirano bivanje

Po pravilniku se moraš v primeru, da si diplomiral/a in da ne nameravaš več nadaljevati s študijem, izseliti v roku 8 dni po prejemu izselitvenega naloga. To velja za študentske domove v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem. Če nameravaš študij nadaljevati, moraš domu sporočiti, da si prvo stopnjo zaključil/a, in podpisati dogovor, da boš plačeval/a ekonomsko stanarino. Kasneje ponovno oddaš prošnjo za sprejem v dom (kljub temu, da si že vseljen) in plačuješ ekonomsko stanarino, dokler nisi še enkrat uradno vseljen v dom.

Štipendija

Ko diplomiraš, moraš o tem obvestiti štipenditorja s potrdilom o diplomiranju, sploh če diplomiraš sredi študijskega leta. Če prejemaš štipendijo v zadnjem letniku (ne v absolventskem stažu) prejmeš štipendijo, ki ti pripada, do konca študijskega leta v enkratnem znesku.

POMEMBNO!

Če ne diplomiraš tekom absolventskega staža in prejemaš štipendijo, moraš po novem zakonu vrniti štipendijo za čas absolventskega staža in zadnjega letnika. To velja v primeru, če si zaprosil in prejel štipendijo po 1. 1. 2014. Za vse, ki so pridobili štipendijo pred tem časom, velja stari zakon, kjer ni potrebno vračati štipendije.

Prijava na zavod za zaposlovanje

Na zavodu za zaposlovanje vodijo dve evidenci, in sicer evidenco iskalcev zaposlitve, v katero se lahko prijaviš že tekom študija, in evidenco brezposelnih oseb. Prijaviš se lahko preko spletne strani www.ess.gov.si, osebno ali po pošti. Za prijavo potrebuješ le osebni dokument in izpolnjen prijavni obrazec. Več informacij lahko najdeš na spletni strani Zavoda za zaposlovanje.

ZANIMIVO!

V pripravi je novela Zakona o visokem šolstvu, ki naj bi bila sprejeta do konca tega študijskega leta. Le ta prinaša pomembne spremembe. Ena izmed njih naj bi bila, da tudi če diplomiraš na prvi stopnji tekom študijskega leta, obdržiš status in pravice, ki izhajajo iz njega, do konca študijskega leta.

Izlet, ki je mnogo več kot to

Če bi skupino bivših dijakov vprašali kaj je v največji meri zaznamovalo njihovo srednješolsko obdobje, bi bil najpogostejši odgovor druženje s sošolci in vrstniki na raznih ekskurzijah in izletih. Le eden pa je izlet, ki je več kot to, ki je več kot klasičen izlet ali ekskurzija in na katerega spomini ne zbledijo nikoli. Seveda je govora o enem in edinem – maturantskem izletu.

Šumenje morskih valov, razposajeni dijaki, ki so željni plesa in zabave, vonj po morju in soncu in romantični sončni zahodi, ki kar kličejo po še eni nepozabni zabavi na plaži. Vsekakor je maturantski izlet enkratna dogodivščina, ki je ne gre zamuditi.

Izlet skozi oči bivše dijakinje Teje

Sploh ne vem kje naj začnem, vse je bilo popolno in še vedno se velikokrat spomnim na naš brezskrbni, nori teden na Krfu v Grčiji.

Približno leto dni pred odhodom na maturantski izlet smo stopili v kontakt s predstavnikom agencije, ki skrbi za organizacijo potovanj za mlade že vrsto let. Takoj po tem, ko nam je pokazal predstavitveni video sem vedela, da hočem to doživeti tudi jaz. Želim biti del naslednjega maturantskega doživetja.

Kmalu po predstavitvi so sledile prve prijave, roditeljski sestanek za naše sponzorje, starše seveda. Vznemirjenje pred odhodom se je le še stopnjevalo. Še zadnji nakupi, nove kopalke, pakiranje kovčka, ki je že itak pokal po šivih, poljubček v slovo in že smo bili na ladji proti Grčiji ter nestrpno pluli proti, zdaj lahko rečem, najbolj noremu tednu do sedaj.

Imeli smo super vodnika, ki je ves čas skrbel, da je bila na avtobusu dobra atmosfera, da smo se še bolj povezali kot skupina in da smo od izleta odnesli veliko znanja in zanimivih informacij o Grčiji, njeni zgodovini in glavnih znamenitostih.

Vsak dan je bil novo, čudovito poglavje zase. Spoznavanje najlepših plaž, kar sem jih kdaj koli videla, vrhunska organizacija tematskih večernih zabav. Tema ene zabave je bila vrnitev v čas Antike in vsem znanih, grških boginj in bogov. Nikoli ne bom pozabila kako smo se nasmejali, ko smo iz navadnih rjuh kreirali najbolj odbite toge in tunike. Še boljši vpogled v grško kulturo in kulinariko smo dobili na čisto pravi grški večerji, kjer nas je cel večer spremljala beseda »Yamas« in kmalu smo se vsi opogumili ter se preizkusili v znamenitem grškem plesu – sirtakiju. Dnevi so kar hiteli mimo in že je bila tu zadnja, meni najbolj čustvena zabava, Grafik party. Drug drugemu smo na majice pisali skrivna sporočila in vtise iz celotnega izleta.

Zelo sem hvaležna za to izkušnjo, ki je res nikoli ne bom pozabila in jo priporočam čisto vsem.

Mondial Travel svetuje

Maturantski izlet je izvrstna priložnost, da dijaki zunaj domačega okolja preživijo čas s svojimi sošolci in prijatelji ter se še bolj povežejo in ustvarijo skupne nepozabne spomine. Naši izkušeni vodniki in animatorji se vedno znova maksimalno potrudijo, da bi dijaki na nov, inovativen, drugačen, a predvsem varen način preživeli čas na izletu. Da pa bo izlet res mnogo več kot le navadni šolski izlet, smo za vas pripravili nekaj smernic:

1.      Vzemite si dovolj časa za razmislek

Z dogovarjanjem glede maturantskega izleta se splača začeti dogovarjati dovolj zgodaj. V osnovi je izlet namenjen razredu kot skupini in nemalokrat prihaja do razhajanj v mnenjih in interesih glede destinacije.

 

2.      Dober glas, seže v deveto vas – pozanimajte se pri drugih

Pri prijateljih, ki so že bili na maturantskem izletu preverite kakšne so bile njihove izkušnje s potovalno agencijo, katero destinacijo so izbrali, kaj jim morda ni bilo všeč in kaj jim je v spominu najbolj ostalo.

 

3.      Predstavitev – kontaktirajte nas

K lažji odločitvi vsekakor pripomorejo predstavitve, ki jih naš predstavnik lahko opravi v vašem mesu ali na vaši šoli. Na licu mesta boste seznanjeni z vsemi informacijami glede programa, okvirnih cen in terminov.

 

4.      Cena

Dobro se pozanimajte kakšna je cena izleta in kaj le ta vključuje ter kako je z doplačili. Naš predstavnik agencije vam lahko naredi izračun za posamezni termin in destinacijo. Na prijavnici potem sami, neodvisno od sošolcev, izberete katera doplačila želite.

 

5.      Roditeljski sestanek

Zaželeno je, da se starši zainteresiranih dijakov udeležijo roditeljskega sestanka, kjer jih seznanimo z vsemi informacijami glede organizacije in poteka izleta. Toplo priporočamo, da spodbudite starše k udeležitvi, saj imajo pogosto drugačna vprašanja kot vi in je prav, da dobijo odgovore nanje.

 

6.      First minute je zakon

Prijava na izlet je možna kadarkoli do razprodaje posameznega termina. Kljub temu, boj priporočamo zgodnjo prijavo, da si zagotovite mesto na destinaciji v željenem terminu. Le ta pa vam prinaša tudi lažje možnosti glede plačila in obročnega plačevanja.

 

7.      Pripravi se na enkratno maturantsko doživetje

Čas je, da doživite izlet, ki je mnogo več ko to. Taste the real fun.

 

8.      Maturantskega izleta je konec, kaj pa zdaj?

Brezskrben teden norih zabav in neprespanih noči, tukaj je zadnji grafik party, zadnji objem v slovo … in maturantskega izleta je konec! Kaj pa sedaj? Naša agencija redno skrbi, da tudi po koncu maturantskega izleta ostaneš del CMT maturantske pravljice. Kmalu po vrnitvi iz destinacije se v prav vsaki regiji organizira »afterparty«, kjer se ponovno vrnemo v antično Grčijo ali pa v donkihotsko Španijo in podoživimo maturantski izlet.

 

UP FAMNIT – fakulteta, ki diha mednarodno

Pri nas ima vsak študent ime, ne le vpisno številko!

Sodobni svet nam postavlja preveč zapletena vprašanja, da bi nanje lahko odgovorili z orodji zgolj ene znanstvene discipline. Na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT) smo zato zasnovali interdisciplinarne, med seboj prepletene in raznolike študijske programe.


UP FAMNIT izvaja študijske programe vseh treh stopenj ter raziskuje na področjih matematike, računalništva in informatike ter naravoslovnih ved.

Naši dodiplomski univerzitetni študijskih programi (180 kreditnih točk po ECTS) so:

  1. Matematika (izvedba v slovenskem ali angleškem jeziku),
  2. Matematika v ekonomiji in financah,
  3. Bioinformatika,
  4. Računalništvo in informatika,
  5. Biodiverziteta,
  6. Sredozemsko kmetijstvo,
  7. Biopsihologija,
  8. Aplikativna kineziologija.

Ne samo interdisciplinarnost, ampak tudi sodobne metode poučevanja, informacijska tehnologija, živahno mednarodno sodelovanje in raziskovalni projekti – to so ključne besede študijske izkušnje, ki jo dan za dnem doživljajo študenti UP FAMNIT.

Smo mlada in dinamična fakulteta, tesno povezana z uglednimi tujimi univerzami, kar prinaša k nam veliko gostujočih tujih profesorjev in še več možnosti za študente, da se v času študija odločijo za študijsko izmenjavo ali prakso v tujini ter sodelovanje pri različnih projektih in konferencah. Aktivnejši študentje lahko že med študijem opravljajo raziskovalno delo na Inštitutu Andrej Marušič, ki skupaj s fakulteto razvija naravoslovje s ciljem biti v svetovnem vrhu.

Učni in študijski proces temeljita na metodah, ki študente spodbujajo h kritičnemu vrednotenju pridobljenega znanja in veščin, hkrati študenti vzpostavijo oseben stik s predavatelji. Ti so večinoma mladi in že uveljavljeni strokovnjaki z mednarodnimi izkušnjami, inventivni in motivirani za pedagoško delo.

Diplomanti UP FAMNIT so izjemno profilirani kadri, ki lahko najdejo zaposlitev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, v podjetjih in agencijah ter drugih ustanovah, kjer zahtevajo poleg specifičnega področnega znanja tudi naravoslovne in matematične oziroma računalniške kompetence.

Za prodajo na letošnjem Sejemu rabljenih učbenikov Zveze ŠKIS se bo treba prijaviti

Možnosti nakupa rabljenih šolskih učbenikov in delovnih zvezkov je vse več, malo pa je dogodkov, na katerih lahko mladi poleg literature dobijo tudi pomembne informacije ob začetku šolskega leta in obenem uživajo v pestrem glasbeno-kulturnem programu. Zveza ŠKIS svoj Sejem rabljenih učbenikov že deseto leto zapored pripravlja v središču prestolnice. Na Trgu francoske revolucije bo rabljena literatura po ugodnih cenah na voljo med 1. in 2. septembrom 2016. Za prodajo literature se bodo morali prodajalci na dan dogodka prijaviti na info točki Zveze ŠKIS.

Sejem rabljenih učbenikov Zveze študentskih klubov Slovenije (Zveze ŠKIS) danes velja za enega najbolj obiskanih dogodkov za dijake ob začetku šolskega leta, saj ga obišče več kot 3.000 obiskovalcev. V okviru projekta je Zveza ŠKIS meseca julija letos objavila tudi nagradni natečaj ‘Haiku’.

Projekt namenjen dijakom in njihovim staršem Zveza pripravlja v začetku septembra, ko po počitniškem oddihu nastopi čas priprav na novo šolsko leto. Te so za marsikatero družino naporne in stresne, predvsem zaradi finančnega bremena, ki ga predstavljajo. Strošek nabave novih učbenikov in delovnih zvezkov je velik, pri nakupu rabljene literature pa bistveno nižji.

Dijaki bodo na letošnjem Sejmu rabljenih učbenikov, ki bo med 1. in 2. septembrom na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, lahko bodisi prodali ali kupili literaturo po ugodnejši ceni, kot je na voljo v trgovinah in knjigarnah. Prodaja bo potekala vsak dan od 13. do 18. ure po predhodni rezervaciji. Vsak prodajalec se bo moral na info točki Zveze ŠKIS, ki bo ob odru za nastopajoče, prijaviti in si rezervirati svoj prostor na sejmu. Poleg stojnice si bodo dijaki na info točki lahko priskrbeli tudi brezplačen Dijaški informator s koristnimi informacijami ob začetku šolskega leta.

Na sejem so vabljeni tudi vsi, ki bi želeli podariti šolske potrebščine v dobrodelne namene, saj bo v sodelovanju z Rdečim križem Slovenije – Območnim združenjem Ljubljana na njem potekala dobrodelna akcija. Zbiralo se bo nove šolske potrebščine (zvezke, ravnila, tempera in vodene barvice, svinčnike, ravnila, peresnice, torbe ipd.) in ohranjene pripomočke, ki so uporabni tudi rabljeni (peresnice, torbe ipd.).

Živahno ne bo samo pri prodajnih stojnicah, saj bodo na dogodku prisotni tudi študentska potovalna agencija STA potovanja, Javni zavod Mladi zmaji – Center za kakovostno preživljanje prostega časa mladih ter AMZS s simulatorjem prevračanja, naključnim mimoidočim pa bodo pot mimo ljubljanskih Križank popestrili pevci Glasbene šole GVIDO in plesalci Plesne šole Kazina.