ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Filmski festival v Motovunu, ki bo potekal od 26. do 30. julija, bo napovedal neodvisni ameriški film, v celoti posnet z mobilnim telefonom. V glavnem programu bo 19 filmov, med njimi pravkar nagrajeno Nočno življenje Damjana Kozoleta. Fokus bo na novem italijanskem filmu, slovenska udeležba pa bo tudi v žiriji, v kateri bo režiser Klemen Dvornik.

Festival, ki stavi na občinstvo, želi pokazati raznolikost svetovnega filma in njegove različne estetike. Programsko išče ravnotežje med filmi, opaženimi na velikih festivalih, in filmi, ki kažejo male zgodbe, je na predstavitvi v Ljubljani povedal direktor festivala Igor Mitrović. V glavnem programu bo 19 filmov od Nove Zelandije prek Argentine do Islandije, med njimi zmagovalec Berlinala – italijanski dokumentarec na temo begunstva Požar na morju Gianfranca Rosija, takoj po nagradi za režijo v Karlovyh Varyh pa tudi slovenski celovečerec Damjana Kozoleta Nočno življenje. To bo peti Kozoletov film, predvajan v Motovunu, in po mnenju Mitrovića, ki je dobro seznanjen s slovensko kinematografijo in se redno udeležuje Festivala slovenskega filma v Portorožu, njegov najboljši doslej.

Festival bo odprl ameriški neodvisni film Tangerine Seana Bakerja, v celoti posnet z mobilnim telefonom, zaprla pa ga bo italijanska komična drama Popolni neznanci Paola Genoveseja. “Po tem razponu se vidi, koliko različnih stvari imamo v programu,” je ponazoril direktor. V mednarodni žiriji, ki bo iz glavnega programa izbrala dobitnika propelerja Motovuna, bo tudi slovenski režiser Klemen Dvornik. Slovenska

produkcija pa bo zastopana tudi v t.i. Motovun kampusu, ki odpira vrata študentom filmskih šol.

V spremljevalnem delu bo država partnerica Italija, ki jo bodo predstavili skozi tri programe in 15 filmov s poudarkom na aktualnih mojstrih režije Giuseppeju Tornatoreju, Paolu in Vittoriu Tavianiju, Paolu Sorrentinu, Matteu Garroneju in Nanniju Morettiju. Videti bo mogoče tudi filme s skrajnjega juga države ter posebno projekcijo sveže restavrirane kopije enega največjih filmov vseh časov – klasike Armacord Federica Fellinija. Kot odziv na trenutno politično situacijo v Evropi pa so oblikovali poseben program, poimenovan Kje ste bili leta 2016?, ki bo prek petih filmov iz petih držav, od Hrvaške do Rusije, pregovoril o porastu skrajne desnice v različnih delih celine. “Namen je bil napraviti vesel, brezbrižen festival, ta program pa je znak, da za to brezbrižnostjo obstaja zapleten trenutek, v katerem je trenutno Evropa,” je poudaril Mitrović. Pet dni, 60 projekcij in okrog 100 filmov je po Mitrovićevih besedah statistika letošnje petdnevne prireditve. Nagrado Maverick, namenjeno avtorjem, ki so s svojo individualnost in svobodni duh razširili zunaj filmskega sveta, bodo podelili srbskemu režiserju Želimirju Žilniku.

Fetival METALDAYS so počitnice v pravem pomenu besede. Festival nudi neverjetno sproščeno vzdušje, popolno, da pozabite na vsakdanje skrbi. Ko se enkrat prepustite dogajanju, boste brez dvoma uživali na verjetno najbolj norem dopustu svojega življenja.

Festival poteka na Sotočju v Tolminu, ki leži med dvema čudovitima gorskima rekama, Tolminko in Sočo. V okviru festivalskega območja se nahajata dve plaži, namenjeni sončenju in kopanju. Reki pa nista edini razlog, da je lokacija festivala tako zelo mamljiva. Tolmin namreč leži le približno 65 kilometrov od sredozemske obale, kar pa le še poveča počitniško razpoloženje.

Pot v Tolmin vas bo vodila skozi osrčje Alp, z osuplivimi razgledi, ki nikogar ne pustijo ravnodušnega. Področje festivala je tudi del nacionalnega parka Julijske Alpe.

Upam, da se vidimo tudi med 24.in 30.julijem 2016, MetalDays bo samo še boljši!

Novo županjo Rima Virginio Raggi že čaka prvi večji izziv. Napovedala je, da bo mesto rešila podgan, ki so se zaradi velikih količin odpadkov močno namnožile. Težava je dobila še dodatno prepoznavnost, ko je po spletu zaokrožil posnetek, na katerem skupina otrok v bližini zabojnika za odpadke prešteje 25 podgan.

Posnetek je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA nastal v okrožju Tor Bella Monaca na robu mesta, kamor se je Raggijeva nato tudi odpravila. “Danes sem v Tor Bella Monaci, da ugotovim, zakaj je nekaj takšnega mogoče. Rim ni odlagališče odpadkov. Z nadzorom in sankcijami bomo poskrbeli, da Rim spet postane čisto mesto,” je dejala Raggijeva. Razlog za kupe odpadkov na ulicah, zaradi česar se prebivalci večnega mesta pritožujejo že mesece, je v pomanjkanju denarja za popravilo smetarskih vozil. Tako jih je več kot tretjina v okvari in nevoznih. Družbo za ravnanje z odpadki obtožujejo, da je v preteklih letih neupravičeno ščitila nekatere svoje zaposlene, pri zaposlovanju pa kandidate izbirala na podlagi politične pripadnosti. Podganja nadloga je sicer stara skoraj toliko kot Rim. Po ocenah strokovnjakov na vsakega od okoli treh milijonov prebivalcev mesta prideta dve podgani, položaj pa se je še poslabšal. Glodalci namreč v odpadkih najdejo veliko hrane, kar pomeni ugodne pogoje za življenje in razmnoževanje. Število pritožb, ki so jih mestne oblasti prejele zaradi podgan, je lani v primerjavi z letom poprej naraslo za 133 odstotkov. Raggijeva, kandidatka gibanja Pet zvezd, se je v zgodovino zapisala kot prva županja Rima in hkrati najmlajša vodja italijanskega glavnega mesta v več kot sto letih.

V uradnem listu je objavljen javni razpis za izboljšanje procesa internacionalizacije slovenskega visokega šolstva. Cilj razpisa je izboljšanje kakovosti procesov, ki vodijo v večjo odprtost in vpetost slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje. Vrednost razpisa je 1.052.400 evrov, rok za oddajo ponudb je 2. september.

Razpis za izboljšanje kakovosti internacionalizacije slovenskega visokega šolstva je usmerjen v dve ključni področji internacionalizacije, tako v izboljšanje kakovosti mobilnosti slovenskih visokošolskih študentov,

učiteljev in sodelavcev ter strokovnih sodelavcev in tujih visokošolskih študentov in učiteljev ter drugih strokovnjakov, kot tudi v proces internacionalizacije doma.

Slednji je namenjen izboljšanju kakovosti poučevanja in učenja za vse študente. Z javnim razpisom bodo sofinancirane podporne aktivnosti na obeh področjih, ki lahko bistveno prispevajo k izboljšanju kakovosti mednarodne razsežnosti slovenskega visokega šolstva, pojasnjujejo na ministrstvu za visoko šolstvo.

Vrednost javnega razpisa je 1.052.400 evrov, in sicer bo v tem letu na voljo 452.400 evrov, v letu 2017 pa 600.000 evrov. Med podpornimi aktivnostmi za mobilnost posameznikov sodijo vzpostavitev informacijske točke za tuje visokošolske študente in učitelje, orientacijski dnevi za tuje študente, tečaji slovenskega jezika in kulture za tuje študente in učitelje, priprava in poskusna izvedba pripravljalnega modula za tuje študente ter posebne aktivnosti za vključevanje priseljencev.

Podporne aktivnosti za procese internacionalizacije doma vključujejo usposabljanje slovenskih visokošolskih učiteljev za razvoj medkulturnih in drugih kompetenc slovenskih in tujih visokošolskih študentov, usposabljanje slovenskih visokošolskih učiteljev za poučevanje skupin, v katerih so poleg slovenskih tudi tuji študenti in prilagoditev predmeta/predmetov ali delov predmeta/predmetov visokošolskih študijskih programov za vzporedno izvedbo v tujem jeziku. Za sofinanciranje se lahko prijavijo visokošolski zavodi, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe.

Škoda zaradi naravnih katastrof je v prvi polovici leta po podatkih nemške pozavarovalnice Munich Re dosegla 70 milijard dolarjev, medtem ko je bila v enakem obdobju lani 59 milijard dolarjev. Naravne nesreče so ob tem v prvem polletju terjale 3800 smrtnih žrtev, kar je precej manj od 21.000 žrtev v enakem lanskem obdobju.

Visoko škodo je mogoče pripisati zlasti hudim potresom v Ekvadorju in na Japonskem, nevihtam v Evropi in ZDA ter gozdnim požarom v kanadski Alberti. Od vse materialne škode je bilo v prvi polovici letošnjega leta zavarovane za okoli 27 milijard dolarjev, medtem ko so v enakem obdobju lani  zavarovalnice pokrile za 19 milijard dolarjev povzročenih škod. Največ škode sta letos povzročila aprilska huda potresa na japonskem otoku Kjušu. Po oceni Munich Re sta povzročila za 25 milijard dolarjev škode, od tega je je bilo za šest milijard dolarjev zavarovane.

Novela, ki jo je nekdanji iraški predsednik Sadam Husein napisal tik pred začetkom vojne v Iraku leta 2003, bo decembra izšla v angleškem prevodu. Neodvisna založba Hesperus jo je opisala kot “fikcijo, ki je mešanica med serijama Igra prestolov in Hiša iz kart”. S tem želi založba obeležiti deseto obletnico Huseinove usmrtitve.

Zgodba novele, ki je že bila prevedena v nekatere tuje jezike z naslovi, kot so Stran, hudiči! in Izgini, prekleti!, se vrti okrog življenja nekega plemena ob reki Evfrat pred približno 1500 leti, v kateri se mora skupnost upreti zunanji zavojevalski sili. Leta 2005 jo je The New York Times označil za “hitro pozabljiv primer šunda”. Rokopis naj bi iz Iraka leta 2003 odnesla Huseinova hči. Dve leti pozneje je v Jordaniji razglasila, da namerava 168 strani dolgo leposlovno delo izdati, a je bila knjiga hitro prepovedana. Vseeno so se na trgu kmalu pojavile piratske različice, leta 2006 pa jo je japonska založba Tokuma Shoten izdala pod naslovom Ples hudiča. Novela je bila prevedena tudi v turški jezik.

Založba Hesperus še ni sporočila, kako bodo knjigo naslovili v angleščini. Njihov predstavnik jo je za medije opisal kot “križanca med Igro prestolov in fikcijo v slogu Hiše iz kart”, saj se zgodba dogaja v vrtincu političnih spletk. Nadaljnje informacije v povezavi s knjigo pa bodo zadržali do božiča, je poročal The Guardian.

Založba Hesperus se je v medijih nazadnje znašla lani, ko je bila prisiljena prenehati izdajati švedsko uspešnico Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil. Skupini Hachette, ki ima v lasti pravice za

angleški prevod romana, namreč niso plačali dogovorjenega deleža. “Želeli smo se vrniti z nečim zanimivim,” je za The Guardian pojasnil njihov predstavnik za medije. “Odločili smo se, da gremo v to smer… Gre za zelo aktualno stvar, če se spomnimo na Chilcotovo poročilo in bližajočo se deseto obletnico Huseinove usmrtitve.” Kot je še dodal, je založba sicer politično neopredeljena, objavljajo samo, kar se jim zdi zanimivo. Pri Hesperusu napovedujejo, da bo izid knjige obenem prvo delo nove zbirke, posvečene vzhodni književnosti. Ne izključujejo niti možnosti, da bi v prihodnosti izdali še kako Husseinovo literarno delo oziroma njegove spomine.

Husein je namreč v času življenja izdal tri romane, ki jih je podpisal s psevdonimom Avtor. Leta 2000 je izdal knjigo Zabibah in kralj, v kateri Zabibah predstavlja iraško ljudstvo, njen kruti, posiljevalski mož pa ZDA. Literarno kariero je nadaljeval s političnim romanom Utrjeni grad iz leta 2001 ter z romanom s prikritimi avtobiografskimi elementi Možje in mesto, ki je izšel v letu 2002. Pred izbruhom vojne v letu 2003 so bila vsa Huseinova dela obvezen del učnega programa v iraških šolah. Od njegove smrti dalje sta ponatis in preprodaja njegovih knjig marsikje sporni, kljub temu da so se piratske različice in prevodi zelo dobro prodajali, še poroča The Guardian. 

Številni Evropejci se glede na najnovejšo raziskavo bojijo, da bo begunski val privedel do večje teroristične nevarnosti v njihovi državi. Tudi zaskrbljenost, da jim bodo begunci zasedli delovna mesta ali da bodo državam v finančno breme, je zelo razširjena, kažejo rezultati ameriškega mnenjskega inštituta Pew.

Anketa ameriškega inštituta kaže na naraščajočo skrb zaradi lanskega zgodovinskega pritoka več kot milijona iskalcev azila v Evropo ter njihove integracije, predvsem muslimanov. V osmih od desetih držav, udeleženih v raziskavi (kar predstavlja 80 odstotkov evropskega prebivalstva) vsaj polovica verjame, da “prihod beguncev povečuje verjetnost za terorizem v njihovi državi”” po navedbah francoske tiskovne agencije AFP navaja raziskava. Tako jih največ, kar 76 odstotkov, meni na Madžarskem, sledi Poljska s 73

odstotki. Obe državi sta zaradi svoje ostre drže do begunske problematike sprejele proporcionalno manj beguncev. V Nemčiji, največjem evropskem gospodarstvu, ki je lani sprejelo največje število beguncev in migrantov, jih 61 odstotkov deli takšno skrb glede teroristične grožnje, medtem ko v Italiji tako meni 60, v Veliki Britaniji pa 52 odstotkov.

V Franciji, ki so jo džihadistični napadi lani močno pretresali, “le” 46 odstotkov vprašanih meni, da se s prilivom beguncev in migrantov povečuje nevarnost za več terorističnih napadov v državi. Na splošno raziskava ugotavlja, da sta “begunska kriza in teroristična grožnja v glavah Evropejcev tesno povezani med seboj”. Raziskava je tudi pokazala, da je dojemanje beguncev delno vplivalo na negativen odnos proti muslimanom, ki že živijo v Evropi. Prav tako je raziskava razkrila, da večina od desetih držav dojema prihod beguncev kot breme za svojo državo, ker ti tam zasedajo delovna mesta in imajo socialne koristi. Na Madžarskem jih je tako menilo 82 odstotkov vprašanih, na Poljskem 75 odstotkov, v Grčiji 72, v Italiji in Franciji pa 65 oziroma 53 odstotkov vprašanih.

Medtem v najbolj priljubljenih destinacijah za begunce in migrante – v Nemčiji in na Švedskem – večina ne deli takšnega mnenja. Menijo namreč, da bodo begunci in migranti okrepili narod zaradi svojega dela in talentov.

Vlada je na seji izdala uredbo o sofinanciranju doktorskega študija. Z uredbo se ureja financiranje študija po javnoveljavnih doktorskih programih 3. stopnje. Vsi visokošolski zavodi, ki izvajajo doktorski študij, se bodo za sofinanciranje tega študija lahko prijavili na javni razpis ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Kot so zapisali v sporočilu po seji vlade, bo poudarek pri izboru med drugim temeljil na znanstveno-raziskovalnih kapacitetah visokošolskega zavoda. Predlog uredbe sicer v celoti nadomešča veljavno uredbo o sofinanciranju doktorskega študija.

Na ljubljanski univerzi je za 20 razpisanih doktorskih študijskih programih v študijskem letu 2016/17 na voljo 763 vpisnih mest za 1. letnik skupaj za državljane Slovenije in tujce. Največ jih je na voljo s področja humanistike, družboslovja ter biomedicine.

Mariborska univerza je za prihodnje študijsko leto za doktorski študij razpisala 407 vpisnih mest, kar je enako kot lani. Poleg tega je razpisala 302 dodatni vpisni mesti za vpis po merilih za prehode v višje letnike, kar je 29 mest več kot lani. Skupaj je razpisanih 35 doktorskih programov ali dva manj kot lani.

Na primorski univerzi je za doktorski študij na voljo manj mest kot lani. 157 vpisnih mest je univerza razpisala za 1. letnik za državljane Slovenije in tujce, 65 dodatnih pa za vpis po merilih za prehode v višje

letnike. Skupaj je razpisanih 14 študijskih programov, kar je enako kot lani.

Fakulteta za informacijske študije je za študijsko leto 2016/17 razpisala deset mest, kar je enako kot lani. Fakulteta je doktorski študij prvič razpisala v študijskem letu 2012/13.

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo preučili problematiko dokončevanja študija na t. i. starih oz. pred-bolonjskih študijskih programih. Menimo, da je bil rok za dokončanja študija postavljen jasno in je omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje, zato zakona na tej točki ni treba spreminjati. Ker pa je vseeno prihajalo do organizacijskih zapletov in napačnih navodil na nekaterih fakultetah, pričakujemo, da bodo te ustrezno reševale problematiko študentov, četudi na račun nekoliko krajših akademskih počitnic. Ob tem pričakujemo tudi, da trenutni študenti ne bodo postavljeni na stranski tir, kar se ponekod že dogaja in študenti poročajo, da imajo težave z dokončanjem študija, saj so mentorji in strokovne službe prezaposleni s starimi študenti. Prizadevamo si tudi za spremembo Meril za prehode, po katerih bi se lahko ti študenti tudi brez težav prepisali v sorodne nove, bolonjske programe. Prav tako znova izpostavljamo težavo neustreznega slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki diplomante starih in novih programov postavlja v neenak položaj.
 
30. septembra letos se izteka rok za dokončanje t. i. starih oz. pred-bolonjskih študijskih programov. Študentov, ki čakajo za zaključek študija – diplomiranje ali magistriranje – je po ocenah celo več kot 10.000. Čeprav je rok zakonsko določen in znan že nekaj časa, prehodno obdobje pa je trajalo kar 10 let, se nekaterim zatika. Zato so vse glasnejše tudi pobude za (zakonsko) podaljšanje tega roka, česar na ŠOS ne podpiramo iz zgoraj naštetih razlogov.
 
Tudi sami smo večkrat opozorili, da bodo ob izteku roka fakultete najbrž obremenjene z administrativnim delom, preobremenjeni pa bodo tudi mentorji. Nekatere fakultete so se na to dobro pripravile in študente že več let opozarjale na iztekanje roka, organizirale so tudi različne delavnice, kjer so študente seznanili s pravili in postopki ter jim podali koristne napotke, kako se lotiti pisanja zaključnega dela.
 
Žal pa je ponekod prišlo tudi do netransparentnega sprejemanja sprememb pravilnikov in odstopanja od rokov, ki so sicer veljali za postopke diplomiranja oz. magistriranja. V teh primerih pričakujemo, da bodo fakultete rešile nastali položaj na način, da bodo lahko vsi študenti, ki so skladno z rednimi roki prijavili oz. oddali zaključno delo, s študijem tudi uradno zaključili do 30. 9. K temu se je z včerajšnjim sporočilom zavezala tudi rektorska konferenca RS. Zapisali so:
 
“Univerze se zavezujemo, da bomo študentom, ki so v rokih, ki jih je določila posamezna članica univerze, imeli potrjeno dispozicijo in oddali ustrezno zaključno delo, omogočili dokončanje študija v zakonsko predpisanem roku do 30. 9. 2016.”
 
Ker ocenjujemo, da določeni študenti študija kljub vsemu ne bodo zaključili do 30. 9., pa si na ŠOS prizadevamo za dve rešitvi: 

1. Prilagoditev Meril za prehode na način, da se bodo študenti zadnjih letnikov oz. absolventi starih programov lahko vpisali na bolonjske študijske programe, pri čemer jim lahko fakultete določijo obveznosti, ki jih morajo še opraviti za dokončanje študija (diferencialne izpite ali podobno).
2. Nujno spremembo Zakona o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK), ki je bil sprejet lani kljub večletnemu nasprotovanju ŠOS. Zakon je namreč potrdil napačno klasifikacijo ravni izobrazbe, po kateri dosegajo novi diplomanti kar za eno raven nižjo izobrazbo kot diplomanti starih programov, čeprav naj bi bili programi primerljivi, bolonjski način študija pa naj bi omogočal skrajšanje študija. Po tej ureditvi bodo namreč študenti, ki bi se (glede na prvi predlog) prepisali na bolonjske programe, izgubili kar eno raven izobrazbe, kljub vsem opravljenim obveznostim. Predlagamo torej novelacijo zakona, s katero bi se uredile kvalifikacije za področje terciarnega izobraževanja.

 
Poleg navedenega želimo opozoriti tudi na pravico trenutnih študentov, da študij dokončajo v zastavljenih rokih. Študenti poročajo, da so zaradi situacije z dokončanjem starih programov, postavljeni na stranski tir in jih skrbi, ali bodo sami, kljub redno opravljenim obveznostim, dokončali študij do konca študijskega leta.
 
Zaradi drastično povečanega obsega dela mentorjev na ŠOS izražamo tudi zaskrbljenost nad kakovostjo dela in upamo, da lovljenje rokov ne bo vplivalo na kakovost mentorstva kot tudi ne na kakovost samih zaključnih del.
 
Na ŠOS vsekakor upamo na rešitev, ki bo dobra za vse in ne bo nikogar postavila v deprivilegiran niti v privilegiran položaj napram ostalim študentom. Vsem študentom – starih in novih programov – želimo uspešno dokončanje študija.