Težavo zaključevanja starih študijskih programov vidimo večplastno

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) smo preučili problematiko dokončevanja študija na t. i. starih oz. pred-bolonjskih študijskih programih. Menimo, da je bil rok za dokončanja študija postavljen jasno in je omogočal dovolj dolgo prehodno obdobje, zato zakona na tej točki ni treba spreminjati. Ker pa je vseeno prihajalo do organizacijskih zapletov in napačnih navodil na nekaterih fakultetah, pričakujemo, da bodo te ustrezno reševale problematiko študentov, četudi na račun nekoliko krajših akademskih počitnic. Ob tem pričakujemo tudi, da trenutni študenti ne bodo postavljeni na stranski tir, kar se ponekod že dogaja in študenti poročajo, da imajo težave z dokončanjem študija, saj so mentorji in strokovne službe prezaposleni s starimi študenti. Prizadevamo si tudi za spremembo Meril za prehode, po katerih bi se lahko ti študenti tudi brez težav prepisali v sorodne nove, bolonjske programe. Prav tako znova izpostavljamo težavo neustreznega slovenskega ogrodja kvalifikacij, ki diplomante starih in novih programov postavlja v neenak položaj.
 
30. septembra letos se izteka rok za dokončanje t. i. starih oz. pred-bolonjskih študijskih programov. Študentov, ki čakajo za zaključek študija – diplomiranje ali magistriranje – je po ocenah celo več kot 10.000. Čeprav je rok zakonsko določen in znan že nekaj časa, prehodno obdobje pa je trajalo kar 10 let, se nekaterim zatika. Zato so vse glasnejše tudi pobude za (zakonsko) podaljšanje tega roka, česar na ŠOS ne podpiramo iz zgoraj naštetih razlogov.
 
Tudi sami smo večkrat opozorili, da bodo ob izteku roka fakultete najbrž obremenjene z administrativnim delom, preobremenjeni pa bodo tudi mentorji. Nekatere fakultete so se na to dobro pripravile in študente že več let opozarjale na iztekanje roka, organizirale so tudi različne delavnice, kjer so študente seznanili s pravili in postopki ter jim podali koristne napotke, kako se lotiti pisanja zaključnega dela.
 
Žal pa je ponekod prišlo tudi do netransparentnega sprejemanja sprememb pravilnikov in odstopanja od rokov, ki so sicer veljali za postopke diplomiranja oz. magistriranja. V teh primerih pričakujemo, da bodo fakultete rešile nastali položaj na način, da bodo lahko vsi študenti, ki so skladno z rednimi roki prijavili oz. oddali zaključno delo, s študijem tudi uradno zaključili do 30. 9. K temu se je z včerajšnjim sporočilom zavezala tudi rektorska konferenca RS. Zapisali so:
 
“Univerze se zavezujemo, da bomo študentom, ki so v rokih, ki jih je določila posamezna članica univerze, imeli potrjeno dispozicijo in oddali ustrezno zaključno delo, omogočili dokončanje študija v zakonsko predpisanem roku do 30. 9. 2016.”
 
Ker ocenjujemo, da določeni študenti študija kljub vsemu ne bodo zaključili do 30. 9., pa si na ŠOS prizadevamo za dve rešitvi: 

  1. Prilagoditev Meril za prehode na način, da se bodo študenti zadnjih letnikov oz. absolventi starih programov lahko vpisali na bolonjske študijske programe, pri čemer jim lahko fakultete določijo obveznosti, ki jih morajo še opraviti za dokončanje študija (diferencialne izpite ali podobno).
  2. Nujno spremembo Zakona o Slovenskem ogrodju kvalifikacij (ZSOK), ki je bil sprejet lani kljub večletnemu nasprotovanju ŠOS. Zakon je namreč potrdil napačno klasifikacijo ravni izobrazbe, po kateri dosegajo novi diplomanti kar za eno raven nižjo izobrazbo kot diplomanti starih programov, čeprav naj bi bili programi primerljivi, bolonjski način študija pa naj bi omogočal skrajšanje študija. Po tej ureditvi bodo namreč študenti, ki bi se (glede na prvi predlog) prepisali na bolonjske programe, izgubili kar eno raven izobrazbe, kljub vsem opravljenim obveznostim. Predlagamo torej novelacijo zakona, s katero bi se uredile kvalifikacije za področje terciarnega izobraževanja.

 
Poleg navedenega želimo opozoriti tudi na pravico trenutnih študentov, da študij dokončajo v zastavljenih rokih. Študenti poročajo, da so zaradi situacije z dokončanjem starih programov, postavljeni na stranski tir in jih skrbi, ali bodo sami, kljub redno opravljenim obveznostim, dokončali študij do konca študijskega leta.
 
Zaradi drastično povečanega obsega dela mentorjev na ŠOS izražamo tudi zaskrbljenost nad kakovostjo dela in upamo, da lovljenje rokov ne bo vplivalo na kakovost mentorstva kot tudi ne na kakovost samih zaključnih del.
 
Na ŠOS vsekakor upamo na rešitev, ki bo dobra za vse in ne bo nikogar postavila v deprivilegiran niti v privilegiran položaj napram ostalim študentom. Vsem študentom – starih in novih programov – želimo uspešno dokončanje študija.

Največji festival na Koroškem – KKŠ Summer FEST

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Čez malo več kot mesec dni bodo Radlje ob Dravi gostile največji glasbeni festival na Koroškem, KKŠ Summer FEST, ki ga že peto leto zapored organizira ekipa mladih iz Kluba koroških študentov. Festival bo trajal tri dni, in sicer od 11. do 14. avgusta 2016 v Vodnem parku, prvem tovrstnem biološkem bazenu v Sloveniji. Poleg številnih koncertov na glavnem in elektru odru festival obljublja pestro dnevno dogajanje – animacije in športne aktivnosti. Obiskovalcem bo omogočeno tudi brezplačno kampiranje in kopanje v vodnem parku. Več o festivalu: www.kksfest.si.

KKŠ Summer FEST ima zametke v letu 2012, ko so se organizatorji – Klub koroških študentov – odločili združiti različne feste v vseh treh koroških dolinah v največji glasbeni festival na Koroškem. Le-ta je dosedaj gostil okoli 30.000 obiskovalcev in okoli 80 glasbenih izvajalcev. Letos se obeta peti KKŠ Summer FEST, ki pa je zopet lociran na območje Vodnega parka Radlje ob Dravi – prvega biološkega bazena v Sloveniji. Za njegovo čistočo in kakovost vode namreč skrbijo naravni sistemi oz. biološka čistilna naprava, zato se v vodo ne dodaja nobenih kemikalij.

Letos festival gosti zares odmevna glasbena imena – sedemčlansko glasbeno zasedbo iz Bosne in Hercegovine, Dubiozo Kolektiv, ki se zaradi svetovne turneje tako v Sloveniji ustavi drugič in tudi zadnjič. Srbske alternativne rockerje, skupino S. A. R. S., velikane slovenske rock scene Siddharto ter skupino Šank rock. Z odra bo odmeval tudi punk skupine Elvis Jackson, glasba s keltskim pridihom Happy Ol’McWeasel, a capella skupine Bassless. Festival gosti tudi domačine: Farty Animals ter Brass Band Radlje, ki se bodo na odru priključili vokalistu, glasbeniku, producentu in aranžerju Mateju Brodarju iz skupine BRO. Obeta pa se tudi nastop enega izmed najboljših tribute bendov v tem delu celine tj. Red Hot Chili Peppers.

Poleg glavnega odra za ljubitelje predvsem rocka znana imena obljublja tudi oder z elektronsko glasbo – nastopili bodo: italijanski DJ Paolo Barbato, ibiški elektro king Angel Anx, slovenski DJ in producent Mike Vale, Jackie Deejay, domačini iz Crazy for Life – Wawda, Zepec in Jax Zero ter Keep Distance in Kuster. Edina predstavnica nežnejšega spola na elektro odru bo Glia.

“Letošnja edicija KKŠ Summer FEST-a je nekoliko izstopajoča, saj ponuja večji in širši spekter glasbenikov, povečane razsežnosti lokacije ter animacijskega dogajanja. Dnevno dogajanje festivala bodo spremljale številne športne aktivnosti, med drugim športne igre, igre z vodo, nagradne igre ipd. Stojnice partnerjev festivala bodo naše obiskovalce navduševale z možnostjo tetoviranja, fotografiranja in priložnostnih iger. V bližnji okolici vodnega parka in prizorišča festivala bo obiskovalcem na voljo tudi brezplačen urejen kamp,” o letošnjem festivalu njegov vodja, Grega Vidmar.

Tridnevne pa tudi enodnevne vstopnice so dostopne na številnih prodajnih mestih: Eventimova prodajna mesta, 3DVA trafike, OMV-ji, Vodni park Radlje ob Dravi, dostopne pa so tudi preko spletne prodaje ponudnikov Olaii ter Eventim. V ceno karte, ki do konca meseca julija znaša 24 EUR za tri dni, je všteto tudi kampiranje. Za enodnevni obisk festivala pa je potrebno odšteti 15 EUR.

Več informacij o samem festivalu na spletni strani www.kkssfest.si!

Kuba – konec romantike

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0
Kuba – konec romantike

Z Nino sva na Kubi preživela tri tedne – potovanje po celem otoku le z nahrbtnikom čez ramo in Lonely Planetom v roki – amaterska »backpackerja« pač …

Za Kubo sva se odločila, ker naj bi bil zdaj skrajni čas, da se jo obišče, preden jo okupirajo gruče Američanov. No, moj vtis je bil, da je romantike konec že nekaj let (mogoče tudi že kakšno desetletje). Vseeno je Kuba še vedno vredna ogleda.

Začela sva z vožnjo do Münchna, sledil je povezovalni let do Pariza in nato dolga vožnja čez Atlantik do Kube (deveturni let). Pristala sva v Havani in sledil je prvi šok. Temperature so bile primerne našim (30 stopinj), a ubije te okoli 70 do 80-odstotna vlažnost. Nekako sva se aklimatizirala in se s taksijem spravila do najine prve »case particular« v Havani (kubanska verzija domačih sob, ki jih oddajajo domačini za dodatni zaslužek – predstavljajte si »zimmer frei« variante na jadranski obali). So najboljša, najcenejša varianta prenočevanja na Kubi – najdeš jih res povsod. Naslednji dan sva preživela v Havani, kjer sva se počasi navajala na Kubance in njihove navade ter predvsem njihov značaj. Kar se tiče Havane – Kuba je revna država in njihov socializem jih je pustil ekonomsko daleč zadaj. Posledično je velik del mesta z izjemo nekaj ulic, kjer imajo sedeže (redke) tuje korporacije, videti kot Sarajevo po vojni. Sto let stare stavbe se zaradi pomanjkanja obnov sesedajo same vase. Druga slaba stran vseh večjih mest na Kubi so seveda smeti, ki jih najdeš vse povsod – pri tem ne gre za velike količine smeti, ampak manjši odpadki, ki so res dobesedno vsepovsod. Posledično znaš bolje ceniti evropsko kulturo in čistost mest. Čez dan sva se sprehajala po starem delu Havane, ki je pričarala kar nekaj lepih fotografij, a vse nekoliko izgubi romantični pridih zaradi Kubancev samih – kdorkoli je rekel, da so Kubanci prijazni narod, je spil veliko mojitov. Kubanci so, domnevam da zaradi velike revščine, postali zelo vsiljiv narod. Računal sem, da te čez dan ogovori vsaj 50 ljudi – in vsaj 45 od njih ti poskuša nekaj prodati. Seveda te prijaznost, vljudnost in potrpljenje kar hitro zapustijo … Vsak bi želel nekaj od tebe, saj so očitno prepričani, da če si bel in turist, si narejen iz denarja. Po mojem mnenju po vsiljivosti krepko prekašajo Egipčane, Tunizijce in Turke. Drugi problem je seveda tudi jezik, saj malokdo govori angleško, kar je precej ironično, ker praktično živijo le od turizma. Midva sva imela pri tem srečo, saj Nina zna malo španskega jezika, sam pa sem tudi hitro osvojil nekaj fraz (na primer grande cerveza – veliko pivo).

Havane sva se naveličala po enem dnevu in z avtobusom sva se odpravila naprej. Avtobusi so po mojem mnenju najbolj poceni, zanesljiv način potovanja – vseeno morate računati, da se premikate zelo počasi – enkrat vmes sva razdaljo okoli 600 kilometrov premagala v 12 urah. Iz Havane je bil torej najin naslednji postanek Vinales. Majhno mestece sredi ogromne doline, kjer je vse zeleno in kjer mogoče najdete najbolj tropsko rastlinje – polno zelenja seveda. Tu sva šla jahat konje, in čeprav sva oba totalna amaterja, sva se kar dobro znašla (čeprav naju je potem od samega jahanja vse bolelo). Naslednji dan sva najela kolesi in šla kolesarit – raziskala sva okolico mesta v obe smeri in naredila nekaj slik. Naslednja postaja je bila Trinidad, najstarejše mesto na Kubi. Ostala sva nekaj dni, vmes šla pogledat neki naravni park s slapom na koncu, kjer lahko plavaš. Odpravila sva se tudi do prve plaže na najini poti – gre za peščeno plažo in zelo toplo vodo, mogoče celo preveč toplo. Mesto je eno lepših na Kubi, saj so dobili Unescov denar in z njim obnovili mesto. Sledil je Santiago, drugo največje mesto na Kubi. Tu sva šla pogledat muzej ruma (ki je vseboval samo tri sobe), malo ven iz mesta pa sva šla na izlet še do bližnje španske utrdbe in nekega miniaturnega otoka. Večere sva običajno preživljala po študentsko – z litrom ruma (ki stane približno štiri evre) in litrom coca-cole sva si pripravljala cubo libre. Po Santiagu je sledila Baracoa, ki je eno bolj zanimivih mest. Tu sva šla poslušat pristno kubansko glasbo, ko naju je neki tip ob petih popoldne zvabil v Caso de la Musica. Bila sva edina poslušalca in hišni trio je posebej za naju naredil mini koncert. Zanimiva zadeva. Odpravila sva se tudi v malo oddaljen naravni park, kjer sva šla na voden izlet. Na poti nazaj sva se ustavila še na eni plaži – ta ni bila nič posebnega,razen tega, da je eden od domačinov na vsak način želel od mene kupiti brisačo za 20 banan in 20 ananasov. Ker je bila to moja edina brisača, je nisem prodal. Sledilo je mesto Moron, kjer sva le prespala. Naslednji dan sva se odpravila na celodnevni izlet do 100 kilometrov oddaljene plaže Playa Pilar (Cayo Coco), ki naj bi bila dostikrat omenjena kot ena najboljših plaž na svetu. Lahko potrdim, da je vredna svojega slovesa. Ves dan sva uživala na plaži in spet je sledila vožnja nazaj (celodnevni najem taksista naju je stal 60 evrov). Iz Morona sva se premaknila v Santa Claro. Gre za precej študentsko mesto, saj je tu locirana ena izmed večjih univerz. Zvečer sva šla na lokalni študentski žur – po mojem sva bila edina turista, a je bila vseeno zanimiva zadeva – približno pet lokalnih rock bendov je igralo kubanski akustični rock – luštno. Iz Santa Clare sva se odpravila naprej v Cienfuegos. Gre za mesto s precej francoskega navdiha pri urbanistični zasnovi mesta. Mesto ima posledično zelo široke ulice in avenije. Pogledala sva si mesto in šla s taksijem do malo oddaljene plaže. Tu je šla Nina tudi plavat z delfini, jaz pa sem opravljal funkcijo fotografa. Super zadeva in posledično sva oba postala velika oboževalca delfinov. Sledila je še zadnja postaja na najini poti, in sicer Varadero. Gre za najbolj turistično mesto na Kubi (predstavljajte si naš Portorož, le s 23 kilometri peščene plaže). Tu sva zadnje štiri dni uživala na plaži (ki je bila pet metrov oddaljena od najine »case«) in praktično sva samo lenarila in uživala. Vmes me je Nina premagala v mini golfu, spoznala sva pa tudi študentski par iz Nemčije. Nakupila sva zadnje spominke in se počasi spravila do Havane in na letalo proti Evropi.

Kuba bo seveda ostala v lepem spominu in je kljub nekaj minusom vredna obiska. Velik plus je, da je izredno varno za turiste, tako da se lahko brez problema sprehajaš po vseh sumljivih ulicah. Cene za turiste hitro rastejo in so približno primerljive z našimi, kar se tiče hrane in pijače (pivo od dva do tri evre, večerja deset evrov, je pa zelo poceni jastog – jedel sem ga trikrat in je vsakič stal približno 12 evrov). Prenočišča v »casah« stanejo približno 25 do 30 evrov na noč (za sobo). Na koncu sva izračunala, da naju je celotno potovanje s čisto vsemi stroški (od zavarovanja, letala, nočitev, hrane, pijače, prevozov, spominkov …) stalo približno 1.600 evrov na osebo, kar je za 3-tedenski dopust zelo v redu cena. Vsekakor priporočam, predvsem za začetnike v »backpackingu«.

Novo študentsko središče

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Študentje bodo v starem mestnem jedru Kopra dobili novo središče. To nastaja v Čevljarski ulici, v prostorih dveh nekdanjih tekstilnih trgovin. Študentska organizacija Univerze na Primorskem je poslopje kupila za približno 500.000 evrov, obnova prostorov pa naj bi stala dodatnih 300.000 evrov. Študentska organizacija bo upravljala tudi nov študentski dom. Z gradnjo naj bi zaključili še pred jesenjo.

V prostorih, kjer sta bili prodajalni Soča in Family shop, že od februarja potekajo gradbena dela. V dveh nadstropjih trenutno čistijo tlake, sledila pa bo preureditev prostorov, v katerih Študentska organizacija Univerze na Primorskem načrtuje novo študentsko središče.

Študentski organizaciji se izteka desetletna pogodba o najemu stavbe na Gortanovem trgu, zaradi česar naj bi se še pred jesenjo preselila v nove prostore, pravi direktor Sebastjan Kokl:“Naš cilj je bil, da vzpostavimo študentsko središče, ki bo omogočalo študentom, da na enem mestu dobijo vse potrebno za študij oziroma obštudijsko življenje, na primer študentsko prehrano in študentsko delo. V sodelovanju z univerzo smo prostore zapolnili še z vsebinami, ki so pomembne za študente, kot so vpisna služba, karierni center in univerzitetni inkubator.”


V središču bodo uredili še čitalnico z dostopom do interneta in manjši prireditveno-družabni prostor. Študentska organizacija bo v prihodnje upravljala tudi študentski dom, ki ga koprsko podjetje Grafist, lastnik zemljišča in stavbe, trenutno gradi na Vojkovem nabrežju. Skupno bo v domu 69 ležišč v 34 sobah: “Študentje v Kopru še niso dobili novega študentskega doma. Vse zdajšnje kapacitete, ki so zdaj na razpolago, preurejene, namenjene so bile nečemu drugemu,” je še povedal Kokl.

V pritličju stavbe bo tudi restavracija, namenjena tako študentom kot drugim gostom. V poletnih mesecih, ko študentov ne bo, pa naj bi študentski dom postal hostel.

Z balonom okoli sveta

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Ruski pustolovec Fjodor Konjuhov bo poskušal v rekordnem času z balonom na vroči zrak samostojno obkrožiti svet. Na pot je odrinil danes iz zahodne Avstralije, če se želi vpisati med rekorderje, pa se bo moral vrniti prej kot v 13 dneh. Toliko časa je namreč trajal polet trenutnega rekorderja Američana Steva Fosseta iz leta 2002.

 

“Zelo rad potujem, to je resnica. Na prvo pustolovščino sem odšel pri petnajstih. To je moj način življenja,” je Konjuhov pred poletom povedal televizijski postaji ABC. Njegov načrt poti v grobem obsega Avstralijo, Novo Zelandijo, Tihi ocean, Čile, Argentino, Atlantski ocean, Južnoafriško republiko, Indijski ocean in na koncu povratek na zahod Avstralije. Skupno namerava preleteti okoli 33.000 kilometrov.

 

Balon bo letel s hitrostjo okoli 300 kilometrov na uro, vzdignil pa se bo na višino med 5000 in 8000 metri, kjer temperatura znaša okoli 40 stopinj Celzija pod ničlo. Konjuhov bo v stalnem stiku z nadzornim centrom v Belgiji, ki ga bo sproti obveščal o spremembah vremena. Konjuhovi dosedanji podvigi med drugim vključujejo jadranje okoli sveta, pešačenje od Severnega do Južnega tečaja, vzpon na Mount Everest in 160-dnevno veslanje prek Tihega oceana.

Maraton ustvarjanja kratkih filmov

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Novo mesto bo za tri dni gostovalo letošnjo nepozabno filmsko izkušnjo.

Prijave na maraton ustvarjanja kratkih filmov MUVIT/6×60, ki se bo letos odvijal že tretje leto zapored, tokrat v Novem mestu, so odprte.  Dolenjska prestolnica bo med 23. in 26. avgustom 2016 prizorišče ustvarjalne vročice, organizatorji pa letos poleg slovenskih filmskih ekip k sodelovanju vabijo tudi filmske ustvarjalce iz drugih držav. »Muvit letos organiziramo že tretje leto zapored in ponosni smo, da se tako kot mi razvijajo tudi tekmovalci in sam festival. Sklad za nagrade se je povečal (skupaj 4.500,00 EUR) in nagrada za zmagovalni film znaša kar 2.000,00 EUR. Naša želja je, tako kot vsako leto, da čim več tekmovalcev ustvarja na področju mesta gostitelja, saj bo tako izkušnja maratona, ustvariti film v 60-urah, polnejša in mesto bo za nekaj dni postalo prava filmska kulisa,« je povedal Gregor Graf, direktor in idejni pobudnik festivala.

 

Po Radovljici in Postojni se zemljevidu filmskega ustvarjanja v okviru festivala Muvit/6×60 letos pridružuje Novo mesto, ki se bo za tri dni spremenilo v prizorišče snemanja kratkih filmov, prijave na festival pa so tudi uradno odprte. Ekipe ljubiteljev filma se bodo tudi letos potegovale za denarne nagrade, pri ustvarjanju 6- do 8-minutnih filmov pa se bodo, omejene s časom in sredstvi, zanašale le na svojo ustvarjalnost in iznajdljivost. Končne izdelke, ki morajo biti posneti v 60 urah, pri tem pa morajo upoštevati tudi ključne smernice, bo ocenjevala strokovna žirija priznanih filmskih ustvarjalcev (režiser/-ka, direktor/-ica fotografije in igralec/-ka), na projekciji pa bo priložnost za glasovanje dobilo tudi občinstvo, ki bo izbiralo film občinstva.

 

Muvit/6×60 postaja že tradicionalno srečevališče vseh, ki jih navdušuje snemanje filmov. Središče dogajanja bo v letošnjem letu Šolski center Novo mesto, ki bo tudi neke vrste bazni tabor vseh sodelujočih, ekipe pa bodo lahko nastanjene v neposredni bližini. 

 

Po uspešno izpeljanih festivalih v lanskem in predlanskem letu, na katera so se prijavljale le slovenske ekipe, organizator letos k filmski avanturi vabi tudi ustvarjalce iz drugih držav. Muvit/6×60 bo tako letos dobil novo, mednarodno dimenzijo.  

 

Letošnji MUVIT/6×60 prinaša tudi bogat spremljevalni program, ki bo tesno povezan tako z lokalnimi filmskimi ustvarjalci kot tudi z občinstvom. Osnovnošolci se bodo lahko udeležili filmskih delavnic, za prebivalce Novega mesta pa organizator pripravlja filmske večere na prostem.

 

»Eden izmed naših ciljev je spodbuditi mlade k filmskemu ustvarjanju, jim dati potreben zagon, da ustvarijo svoj film,« je povedala Maja Šest, umetniška in programska vodja festivala Muvit/6×60, in predstavila še nekaj letošnjih novosti. »Lansko leto smo že opazili višjo kakovost narejenih filmov in da bi bili letos še boljši, pripravljamo strokovni delavnici, režijsko in DOP delavnico, nekakšen ‘boot camp', kjer bodo tekmovalci dobili koristne napotke in nasvete, kako se lotiti našega filmskega maratona. V vlogi mentorjev pa se vračata lanskoletna žiranta, režiserka Barbara Zemljič in direktor fotografije Marko Kočevar. Naredili smo tudi nekaj programskih sprememb, ampak te naj zaenkrat še ostanejo skrivnost.«


Ekipe se na Muvit/6×60 lahko prijavijo prek spletne strani www.muvit6x60.com, vsi navdušenci nad filmskim ustvarjanjem pa so vabljeni, da spremljajo tudi Facebook stran www.facebook.com/muvit6x60, kjer bodo redno objavljene vse pomembne informacije o dogajanju na festivalu Muvit/6×60.

Mlada scena Srbije: U10 (Para)metri percepcije

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

U10 je beograjski umetniški kolektiv. Sestavlja ga skupina vizualnih umetnikov, ki je leta 2010 diplomirala na Beograjski akademiji likovnih umetnosti in se zaradi nespodbudne situacije na beograjski likovni sceni samoorganizirala. Našli so poti v mednarodni svet umetnosti, v Beogradu pa so ob pomoči zbiralca odprli lastni galerijski prostor, namenjen razstavam sodobne vizualne umetnosti in odprt za mlade ustvarjalce.

U10 ni skupina, ki bi jo povezoval soroden izrazni način. Druži jih generacijska pripadnost, skupno razstavljanje in sodelovanje, podoben način razmišljanja in – značilno za umetnostno podhranjena okolja – nuja, saj skupina lahko doseže in postori več kot posameznik. Vsak izmed članov skupine ustvarja osebno poetiko, njihova dela so raznolika.

Vsako izmed umetniških del, ki so jih izbrali za razstavo (Para)metri percepcije, izpostavi enega od vidikov, ki je ključen za njihov način videnja sveta. Prav vsa razstavljena dela, četudi so slikarska, s podobo pripovedujejo zgodbe, zato sodijo v predal konceptualne ali t.i. neokonceptualne umetnosti.

V Galeriji Vodnikove domačije Šiška so razstavljena dela, ki s serijskostjo, obliko in linearnim načinom pripovedi sledijo galerijski programski usmeritvi povezovanja besed in podob, književnosti in likovne umetnosti, hkrati pa izražajo temeljne točke realnosti, s katero se soočajo srbski umetniki. Tema v prostoru razstavljene knjige umetnika Nemanje Nikolića z naslovom Knjiga panike je stanje nenehne napetosti posameznika v sodobnem življenju. Lidija Delić razstavi neimenovano serijo slik na papirju, ki se, kot strani knjige, ponavljajo z minimalnimi razlikami. Instalacija Isidore Krstić pripoveduje o eksotiki, ki jo je mogoče vsak hip umetno ustvariti, zgodbi, ki jo na koncu vedno pišejo tisti, ki imajo moč. Nina Ivanović se nasloni na rezervoar osebnih fotografij in iz njega razvije pripoved o vlogah, ki jih vsak izmed nas vsakodnevno igra za druge. 

V GalerijaGallery slike Marije Šević pripovedujejo o tanki črti, ki loči užitek od uničenja, Iva Kuzmanović pa – prav tako v slikarskem mediju – posreduje subjektivno pripoved o prvem erotičnem doživetju in načinih na katere se v sodobnosti kreira jaz. Vojna je še vedno del realnosti in najde mesto v slikah Save Kneževića, a se tja ugnezdi tudi prek materialov in ne le podob. Slikar za ustvarjanje uporablja olje in asfalt.

Panika, užitek in uničenje, vpliv medijske realnosti na subjekt, kolektivno delo in razlike med posamezniki, igranje vlog za močnejšega drugega, ki išče eksotiko, so teme zgodbe o sodobnosti v srbskem kontekstu, ki jih pripoveduje in živi umetniški kolektiv U10. 

V Ljubljano smo kolektiv U10 povabili, da publiki predstavimo najmlajšo umetnost, ki nastaja v Beogradu, pa tudi zato, ker nas družijo skupni jouissance, vera v sodobno umetnost ter iskanje novih metod za produkcijo, prezentacijo in distribucijo vizualne umetnosti, ki bi odgovarjale panični sodobnosti in v njej zagotovile prostore in čase, namenjene umetnosti. Zaustavljeni, umetnosti namenjeni čas, pozornost za vsebine in oblike, ustvarjanje krajev za razmislek, pripoved, premislek, predvsem pa stik med ljudmi in umetnostjo so razlog, da je v Beogradu v Art Space U10 vse do 19. junija na ogled razstava slovenskih avtorjev, v Ljubljani pa Galerija Gallery in Galerija Vodnikove domačije Šiška gostita kolektiv U10.


Razstava bo odprta do 15. 7. 2016.

PoLentni Art kamp!

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Art kampa je konec, pred nami pa dolgo poletje, ko vam bomo ob vikendih zaljšali dneve in večere. PoLentni Art kamp je butična izvedba starejšega brata, ki nas bo razvajal s svojim kulturnim programom v senčnih in sončnih naročjih Mariborskega mesnega parka vse do konca avgusta.

Bivanje. Zdravje. Kultura. Umetnost. Znanost. Igra. Učenje. Skrb za naravo. Sožitje. Druženje. Dajanje. Sprejemanje. Smelost. Mir. Vrednote čilega duha.

Se vidimo tam, kjer je radost doma!

 

Po zaključku Festivala Lent in Art kampa, v Mestnem parku Maribor pripravljamo festival PoLentni Art Kamp, ki se zvija in odvija med 8. julijem in 28. avgustom 2016, ob petkih med 16. in 20., ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 20. uro, na novi lokaciji, na novo urejenih bazenih nad igrali.


Koncept vsebin je podoben konceptu Art kampa, spleten iz ustvarjalnih delavnic, športnih in igralnih aktivnosti, bralne plaže s knjižnimi aktivnostmi, razvajalnicami in zaokrožen s pravljičnimi, z gledališkimi in z glasbenimi produkcijami na odru ter s plesnimi in z glasbenimi delavnicami.

Ob vsebinah, ki bodo do konca avgusta ob vikendih vabile v zeleno dnevno sobo mesta, v povsem na novo oživljen kotiček parka, se bo moč tudi osvežiti in okrepčati. Z lokalno pridelanimi napitki, pijačami, sadjem in prigrizki vas bomo postregli v sproščenem vrtu Zelene niti.

NEDELJA, 10. VII., 10.00–20.00

 

NEDELJA S FUSION – glasbene delavnice

8. VII., 10.00–11.00

Kadar je na kupu mladež, ki ima rada glasbo in se v njej najde in z njo uči ter kali v bodoče glasbenike, je to zagotovo energija, ki prija. Fusion!

◊ STIK EKC Maribor mentorji so: Vesna Tomažič, Andrej Lovše, Robi Koprivnik, Nina Čižič, Katie Copley, Karis Wadsack

 

POLENTARSKA POLICA – kulinarična delavnica

10. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Polenta je italijanska narodna jed, vendar jo kuhamo povsod po Sloveniji. Reveži so si pripravljali polento le iz zdroba in vode, mi pa ji bomo dodali še svežo zelenjavo, zelišča in sir in si tako pripravili zares okusno poletno solato.

◊ Vojka Miklavc, Zavod MARS Maribor

 

POLENTNI ZAJTRK – kulinarična delavnica

10. VII., 10.00–13.00

Med drugo svetovno vojno so prebivalci okupirane Ljubljane jedli polento z marmelado, ki so ji rekli polentna torta. Mi ji bomo dodali sadje in dobili hranljiv PoLentni zajtrk.

◊ Staša Grilc, Zavod MARS Maribor

 

TIRAMISU – kulinarična delavnica

10. VII., 16.00–20.00

Tiramisu je priljubljena italijanska sladica, ki jo bomo pripravili malček po svoje. S svežim sirom in sadjem, bolj zdravo in odličnega okusa.

◊ Staša Grilc, Zavod MARS Maribor

 

SLOVENSKE DOBROTE – kulinarične predstavitve in degustacije

10. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Na stojnicah se bodo predstavljali domači proizvajalci hrane. Sirarna s tradicijo, čebelarstvo in domači granola zajtrki. Povabljeni na pokušino!

◊ Eko kmetija Zupančič in Metz, Čebelarstvo in turistična kmetija Šalamun, Anja Logar, Fruštek, Eko kmetija Topolovec

 

FUSION – ENERGIJA, KI PRIJA – koncert rock zbora

10. VII., 11.00

FUSION rock zbor je namenjen osebni rasti najstnikov in zdravemu ter kvalitetnemu preživljanju prostega časa. V njem mladi odkrivajo ter razvijajo svoje talente in se učijo izražati sebe skozi rock in pop moderno glasbo. Vsak se namreč lahko preizkusi v igranju kitare, bobnov, klaviatur, dirigiranju, solopetju, pripravi kratkih filmov … ter drugih ustvarjalnih stvareh, ne da bi ga pri tem kdorkoli omejeval ali od njega zahteval popolnost. Mladi se tako učijo sprejemati drug drugega, si med seboj pomagati, deliti veselje, ter odraščati v odgovorne in sočutne osebnosti. Ker Fusion Maribor verjamejo, da na mladih svet stoji.

◊ STIK EKC Maribor mentorji so: Vesna Tomažič, Andrej Lovše, Robi Koprivnik, Nina Čižič, Katie Copley, Karis Wadsack

 

PETER KLEPEC – predstava za najmlajše

10. VII., 18.00

Lutkovna predstava Peter Klepec črpa snov iz ljudske zgodbe o drobnem in šibkem fantu, ki zaradi svoje dobrote postane močan. Peter Klepec odide s trebuhom za kruhom delat na kmetijo, kjer postane tarča močnejših in hudobnih vrstnikov, ki ga izkoriščajo. Peter se jim upre, čeprav je šibkejši. Gotovo bi jih skupil, a na njegovo srečo ga brani njegov prijatelj oven, ki se ga vsi bojijo. Vse skupaj postane še bolj napeto, ko se med Petrom in najbolj razboritim dečkom na kmetiji vname boj za srce gospodarjeve hčere. Predstava se ukvarja s temo izživljanja močnejšega nad šibkejšim, kar je, žal, vse prepogosto prisotno tudi med otroki. Na koncu je seveda dobrota nagrajena in škodoželjnost kaznovana. Govori tudi o čudežni moči ljubezni, o srcu, ki je svobodno, da izbere tistega, ki ga ljubi, čeprav ga svet zaničuje. Priredba in režija je delo Jose-a, igrata Ana Ruter in Jose, oblikovanje lutk in likovna zasnova sta delo Mateje Šušteršič in Neve Vrba, scenografija Andreja Adameka, glasbo in songe je prispeval Jose, glas na posnetku Barbara Cerar, luč in zvok pa oblikoval Tomaž Grubelnik.

◊ Gledališče Malih Velikih, Ljubljana

 

KREAKCIJA – oblikovalski vikend

15.–17. VII. 2016

KreAkcija spodbuja ideje, dodaja nove vrednosti starim predmetom in inovativno predeluje uporaben in domišljijski svet. Oblikuj in ideje snuj, naredi sam, za poseben dan ali prijateljev rojstni dan. Ustvarjanje malih stvari, ki jih imamo vsi radi. Kreiramo! Akcija! 

 

PETEK, 15. VII., 16.00–20.00

 

IN IN FAJN JE NOSIT SVOJ DIZAJN – delavnica izdelovanja nakita

15. VII., 16.00–20.00

Lesene kroglice in druge lesene osnove skaširamo v raznobarvne ali vzorčaste polizdelke, ki jih lahko nizamo v zapestnice in ogrlice ali iz njih naredimo broške in uhane. Enostavno in zabavno!

◊ Staša Grilc, Zavod MARS Maribor

 

ŠIVILJA IN ŠKARJICE – delavnica šivanja

15. VII., 16.00–20.00

Šivanje na šivalni stroj in na roko. Izdelovali bomo ljubke igrače, Aglije.

◊ Sandra Štefanec, Zavod MARS Maribor

 

BUTIČNI BAZAR – prodajna razstava in predstavitvene delavnice

15. VII., 16.00–20.00

Različni oblikovalci bodo na stojnici predstavljali svoje izdelke, na delavnici pa se boste lahko preizkusili v različnih tehnikah. Oblikujmo!

◊ Nina Logar, ninarozina, Lijana Lepej, Nakit Lili, Natalija Kramberger, Polona Poklukar & Borut Popenko

 

DVA KAMIŠIBAJA,  DA O TRETJEM SPLOH NE GOVORIMO – pripovedovanje zgodb ob slikah

15. VII., 18.00

Robert bo s pomočjo tradicionalne japonske pripovedne tehnike kamišibaj uprizoril dve zgodbi. Afriško ljudsko pravljico Prepir in Paglavčevo obljubo, angleške avtorice Jeanne Willis.

V Prepiru bomo izvedeli, kateri del človeškega telesa je najpomembnejši. Druga zgodba nas bo učila, kako je z obljubami. Pripoved o spreminjanju sveta in o obstanku ljubezni skozi žabjo perspektivo. Obljube so, da jih izpolnimo, zato pazite, kaj obljubljate!

◊ Robert Kereži, Mariborska knjižnica 

 

SOBOTA, 16. VII., 10.00–20.00

 

OBLIKUJEMO, BARVAMO, NIZAMO – delavnica izdelovanja nakita

16. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Oblikovali bomo kroglice, kvadratke, ki jih bomo pobarvali in jih nato nizali v zapestnice in ogrlice. Barvito za sproščene poletne dni!

◊ Lana Erlač, Zavod MARS Maribor

 

OBLEKICE ZA PUNČKE – delavnica šivanja

16. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Iz ostankov blaga in starih kosov oblačil bomo šivali oblekice za punčke. Recikliramo.

◊ Sandra Štefanec, Zavod MARS Maribor

 

DELAVNICA S KONOPKOM – arhitekturna delavnica

16. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Zgradimo pasjo utico iz konopljinega betona. Naravno. Vuf!

◊ Zadruga Konopko

 

BUTIČNI BAZAR – prodajna razstava in predstavitvene delavnice

16. VII., 10.00–13.00, 16.00–20.00

Različni oblikovalci bodo na stojnici predstavljali svoje izdelke, na delavnici pa se boste lahko preizkusili v različnih tehnikah oblikovanja nakita, šivanja, reciklaže … Oblikujmo!

◊ Nina Logar, ninarozina, Lijana Lepej, Nakit Lili, Natalija Kramberger, Polona Poklukar & Borut Popenko, Lana Erlač, Lart

 

PLIŠ – koncert

16. VII., 19.00

Čeprav sta skupno ustvarjalno pot začela brez velikega pompa, je Pliš zrasel v verjetno največji slovenski glasbeni YouTube fenomen. Najprej s priredbami dobro znanih skladb, šele pozneje tudi z avtorskimi. Priredbe sta stilsko obarvala v bossa novo in tako iz njih izvabila zelo intimen karakter, hkrati pa ohranila njihov pop-apil. Nekaj mehkega, prijetnega, toplega in lahkotnega je Pliš, glasbena zasedba, ki jo v jedru sestavljata izvrstna vokalistka Aleksandra Ilijevski in navihanec Marko Gregorič, na kitari in kontrabasu. Lahkotnost kakovostnega popa, ki ga izvajata, spada v gibanje »nova slovenska popevka«, katere besedilni in idejni vodja je večplastni umetnik Rok Vilčnik, ki posebna in izvirna besedila piše tudi za Pliš. Nedavno sta Aleksandra in Marko ob sodelovanju z beatboxerjem Muratom, trobentačem Tomažem Gajštom in mojstrom govorjene humorne besede Jurijem Zrncem izdala svoj prvi avtorski album, Plošča za dve osebi. »Od prvega singla Metulji, ki je bila najbolj predvajana skladba v letu 2012, do izdaje prve plošče so sicer minila že skoraj štiri leta, ampak zase lahko rečem, da sem zrelejša, sicer manj pametna, in da se ta razvoj čuti in sliši tudi v skladbah,« pravi Aleksandra, ki nas bo skupaj z Markom zavila v plišast vrtinec poletnega večera.

◊ Pliš sta: Marko Gregorič in Aleksandra Ilijevski s prijatelji…


In še veliko več!

Nepremičninska strategija

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Na 32. redni seji Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani so študentski poslanci sprejeli sklepe glede nepremičninske strategije ŠOU v Ljubljani in prestrukturiranja Zavoda ŠOUhostel, ki ga je ŠOU v Ljubljani ustanovil leta 2003. Svojo osnovno dejavnost zavod udejanja z upravljanjem prostorov na Metelkovi 8, katere večinski lastnik je Mestna občina Ljubljana. Ker se konec avgusta izteče najemna pogodba med Zavodom ŠOUhostel in najemodajalcema (MOL in ŠOU v Ljubljani), je bilo potrebno sprejeti strateško odločitev v zvezi z izvajanjem dejavnosti, ki spadajo pod Zavod ŠOUhostel. Sklepe o prestrukturiranju Zavoda ŠOUhostel je Študentski zbor potrdil s 26 glasovi ZA, tremi proti in nič vzdržanimi.


Nepremičnina na Metelkovi 8, v kateri svoje dejavnosti opravlja Zavod ŠOUhostel, je trenutno še v 75 % lasti Mestne občine Ljubljana, ŠOU v Ljubljani pa je lastnik nepremičnine v 25 % deležu. ŠOU v Ljubljani se že nekaj let dogovarja z MOL v zvezi z zamenjavo lastniških deležev prostorov na Kersnikovi 4 in prostorov na Metelkovi 8, za kar je direktorja pooblastil Študentski zbor že v mandatu 2012-2014. Zamenjava se bo realizirala do septembra letos, omogočila pa bi izvajanje temeljnih dejavnosti ŠOU v Ljubljani na Kersnikovi 4, kot je na primer vzpostavitev novega študentskega doma. Petletna pogodba o najemu prostorov na Metelkovi 8 se v avgustu izteče, podaljšanje pogodbe pa bi potekalo pod bistveno drugačnimi pogoji. Do sedaj namreč ŠOU v Ljubljani za svoj 25 % lastniški delež najemnine ni zaračunaval, zato je bila ta bistveno nižja kot bo od septembra dalje, saj lahko predvidevamo, da bi MOL kot 100% lastnik zaostril pogoje najema in računal vsaj najemnino za celotno zgradbo.

Poslovanje Zavoda ŠOUhostel je bilo sprva zelo uspešno, v zadnjih letih pa so prihodki hostla iz naslova prenočišč padali. Narasla je namreč konkurenca ponudnikov storitev, ki jih izvaja zavod ŠOUhostel (na primer mladinski hostli, bed&breakfast, oddajanje zasebnih stanovanj preko spletnih portalov, ipd.), zato je pričakovan večji padec cen storitev na trgu, kar se pozna na višini prihodkov. Zavod ŠOUhostel je zaradi svoje lokacije imel višje stroške še zaradi dodatnega nočnega varstva, dotrajanost dela stavbe na Metelkovi 8 pa bi prinesla še vrsto dodatnih stroškov.

Izvajanje dejavnosti mladinskega hostla namreč ne spada med temeljne dejavnosti ŠOU v Ljubljani. Spomnimo, leta 2013 so se študentje na referendumu, ki je nastal na pobudo študentskega društva Iskra, odločili, da izvajanje dejavnosti ŠOUhostla ne spada med temeljne dejavnosti ŠOU v Ljubljani. Takrat je ŠOU v Ljubljani želel po zgledu ŠOUhostla vzpostaviti podobno dejavnost na Kersnikovi 4, vendar so študentje predlogu nasprotovali. Študentski zbor pa je v mandatu med 2012 in 2014 sprejel stališče, da dejavnost hotelirstva ni v širšem interesu ŠOU v Ljubljani. Dejavnost, ki jo izvaja Zavod ŠOUhostel,  je namreč tržna dejavnost, ki ni neposredno namenjena povezovanju in vključevanju študentov ŠOU v Ljubljani. ŠOU v Ljubljani tako na željo študentov izvajanja tovrstnih storitev, ki jih izvaja ŠOUhostel, ne šteje med svoje temeljne dejavnosti.

ŠOU v Ljubljani je izvedel interno cenitev, ki minimalno vrednost zavoda ocenjuje na 288.000 evrov. Zbiranje ponudb za nakup ustanoviteljskega deleža se bo izvedlo preko javnega razpisa, ki bo v kratkem objavljen na spletni strani ŠOU v Ljubljani. V primeru, da se kupec, ki ustreza razpisnim pogojem, ne bi našel, se zavod pripoji k ŠOU v Ljubljani, kar pomeni, da bo prišlo do razpustitve Zavoda ŠOUhostel in vključitve izvajanja njegovih dejavnosti v druge enote oz. zavode ŠOU v Ljubljani.

Študentski poslanci so se na osnovi izračunov ocene tveganja odločili, da je pristop k aktivnostim za odprodajo ustanoviteljskih deležev ali pripojitev zavoda k ustanovitelju ustrezna odločitev. Tako so na današnji 32. redni seji sprejeli sklep, s katerim so s 26 glasovi ZA in 3 proti potrdili načrt prestrukturiranja Zavoda ŠOUhostel.

Študentski zbor je prav tako potrdil in sprejel sklepa v zvezi s Strategijo upravljanja nepremičnin in nepremičninskih investicij Študentske organizacije Univerze v Ljubljani 2016 – 2017, v kateri je določil, katere lastniške lokacije ŠOU v Ljubljani so strateškega pomena. Med njih spadajo prostori Študentskega kampusa na Pivovarniški 6 ter prostori na Kersnikovi 4 in 6, kjer se nahajajo Hiša Srce, Zavod Študentska svetovalnica, Študentska menza, Info točka ŠOU šport, Galerija Kapelica, Klub K4, Zavod Kersnikova, Študentska čitalnica, načrtuje pa se tudi vzpostavitev novega študentskega doma.

Karmen Strah: »Največkrat opažam, da so dijaki izredno slabo informirani.«

Nevtron & Company, d. o. o.
-
0

Vse slovenske dijakinje in dijake združuje Dijaška organizacija Slovenije. Zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje.

Deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi. Zavzema se za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, uveljavljanje in varstvo njihovih pravic, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih dejavnostih, utrjevanje in širjenje njihovega vpliva na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov, izboljšanje kakovosti odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje njihovega vpliva pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo.

V sklopu Dijaške organizacije Slovenije deluje tudi varuh dijakovih pravic. Pomaga jim pri reševanju šolskih težav. Vključuje se v razprave, povezane s socialno in izobraževalno politiko. Na voljo jim je za kakršnokoli vprašanje v zvezi z učnim in izobraževalnim procesom ali pravicami in težavami v okviru šole.

Pogovarjali smo se s Karmen Strah, ki trenutno opravlja to funkcijo. Stara je 20 let, prihaja iz Selnice ob Dravi, trenutno pa obiskuje Filozofsko fakulteto v Ljubljani.

 

Kakšna je vaša naloga kot Varuhinja dijakov?

Kot varuhinja dijakov pomagam dijakom pri reševanju njihovih težav znotraj šole, če imajo vprašanja v zvezi z učnim procesom ali pravicami in težavami v okviru šole.

 

Kako dijakom pomagate?

Največkrat dijaki iščejo zgolj informacije, ki jim jih posredujem v najkrajšem možnem času. Če pa gre za bolj zapleteno zadevo, se dogovorim za pogovor na šoli z vsemi vpletenimi osebami. Tako lahko skupaj poiščemo ustrezno rešitev za vse. 

 

S kakšnimi konkretnimi težavami se največ soočajo dijaki in kako jih rešujete, jim pomagate?

Največkrat imajo dijaki vprašanja, povezana s ponavljanjem ocen in neopravičenimi izostanki od pouka. Žal se v večini primerov izkaže, da so izostanki z razlogom neopravičeni. 

 

Kaj bi bilo treba na tem področju v Sloveniji izboljšati?

Največkrat opažam, da so dijaki izredno slabo informirani – ogromno je takšnih, ki sploh ne vedo, da obstaja varuh dijakovih pravic. Še huje, mnogo jih ne ve, da obstaja Dijaška organizacija Slovenije.

 

Kako je za dijake poskrbljeno v Sloveniji? Je dovolj poskrbljeno?

Seveda je vedno prostor za izboljšave, a če primerjamo z nekaterimi drugimi državami v Evropi, je Slovenija k sreči ena izmed držav, ki dijakom dopušča določeno mero soodločanja v zadevah, povezanih z njimi in njihovim izobraževanjem. Imajo povsem razumne pravice, ki pa so seveda pogojene z dolžnostmi. 

 

Mogoče kakšna primerjava z Evropo in drugimi državami? 

Večina evropskih dijaških organizacij niti nima svojega proračuna. Posledično je njihovo delovanje zelo omejeno, to pa pomeni tudi, da ima le redkokatera država svojega varuha dijakovih pravic. K sreči je za naše dijake v Sloveniji za to dobro poskrbljeno. 

 

Bi še kaj izpostavili sami?

Dijaki se ne zavedajo zmeraj, da je pri določenih težavah čas pomemben, in mnogokrat mi povedo, da kličejo zgolj, ker nanje pritiskajo starši ali prijatelji – varuha pokličejo le v skrajni sili, večkrat pa so tedaj že v veliko večjih težavah. Zato bolje prej kot prepozno. 

1...1.5861.5871.588...2.172Stran 1.587 od 2.172