ŠtudentEdini pravi spletni portal za mlade

Tudi dijaki lahko spoznavajo način življenja in šolanja v drugih državah, podobno kot to že počnejo študentje. Dijaki se vse več podajajo na dijaške izmenjave v tujino.

Celoletni ali trimesečni program AFS

Program AFS dijakom nudi dva programa. Prvi je šolski (letni) program in traja eno šolsko leto z začetkom v avgustu/septembru ali januarju/marcu. Začetek programa je odvisen od države gostiteljice, v kateri poteka izmenjava. Dijak živi pri družini gostiteljici in obiskuje lokalno srednjo šolo v sklopu rednega programa. AFS omogoča slovenskim dijakom enoletno šolanje v več kot 50 državah sveta.

Drugi pa je intenzivni trimesečni program, ki se prav tako začne jeseni, a traja najdlje 11 tednov. Zaključi se s skupnim »kampom« v Bruslju, ki traja največ 4 dni in dijakom omogoči oglede evropskih institucij, spoznavanje in usvajanje pomena »evropskega državljanstva«.

Gre za veliko preizkušnjo, ki pa vas obogati za celo življenje  

Izkušnje dijakov, ki so to že doživeli, so nepozabne in, kot pravijo, neprecenljive. Prednosti tovrstne izmenjave dijakov so šolanje v tujini na lokalni srednji šoli v izbrani državi, bivanje pri družini, ki dijaka sprejme kot novega družinskega člana, izbira posameznih predmetov, ki so primerljivi s predmetnikom v šoli v Sloveniji, pester nabor izvenšolskih dejavnosti v novem bivalnem okolju, širitev obzorja, učenje jezika, pridobivanje novih znanj in nenazadnje nepozabno doživetje.

Vendar se je nanjo treba dobro pripraviti. V nasprotnem primeru postane stresna, še posebej, če gre za daljše obdobje bivanja v tujem okolju.

Če gre za krajše izmenjave v okviru šol, ni večjih težav s priznavanjem opravljenega v tujini. V nasprotnem primeru pa se lahko pojavijo.

Letno vse več dijakov v tujino

Čedalje več šol se odloča, da dijakom ponudijo možnost mednarodnih izmenjav. Letos odide na izmenjavo v tujino okoli 550 dijakov.

Dijaki večinoma odhajajo v skupinah. Organizirano imajo nastanitev v dijaških domovih in prehrano. Obstajajo pa tudi primeri, ko morajo mobilnost sofinancirati starši. Stroški za izmenjavo v posamezni državi se razlikujejo glede na ceno, ki jo določi posamezna nacionalna organizacija. Nanjo lahko precej vplivajo stroški prevoza.

Kdo je primeren?

Za tovrstne mednarodne izmenjave se po navadi odločajo tisti, ki so dovolj odprtega duha, da zmorejo sprejeti razlike med narodi, religijami in kulturo, po drugi strani pa so tudi pripravljeni na dolgoročno medkulturno učenje. Zagotovo ne bo tako kot doma. Dijaki morajo zato biti vsaj malo drzni in zreli za to izkušnjo, starši pa dovolj močni in otrokom zaupati. Brez dobre in premišljene priprave pri tako pomembnih odločitvah seveda ne gre. Vendar nam to poleg pridobljenega znanja in izkušenj nudi dobro popotnico za kasnejše življenje, kjer nas tudi na vsakem koraku čaka kaj novega in nepredvidljivega. 

Matura pomeni zaključek izobraževanja v srednjih šolah. Lahko je splošna ali poklicna. Splošno maturo v Sloveniji opravi letno čez devet tisoč dijakov. Tisti z doseženimi 30 točkami in več pa se imenjujejo zlati maturanti.

Splošna matura

Splošna matura je pogoj za študij na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja. Obsega pet predmetov: slovenščino, matematiko in tuji jezik ter dva izbirna predmeta. Splošno maturo lahko v celoti  opravljajo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj in tisti, ki so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let. Posamezni izpit splošne mature lahko opravljajo kandidati, ki so že opravili splošno ali poklicno maturo, tisti, ki so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature in tisti, ki jim je bilo v tujini pridobljeno spričevalo nostrificirano kot maturitetno spričevalo.

Poklicna matura

V preteklosti so to obliko mature imenovali tudi zaključni izpit. Opravljajo jo dijaki tehniških srednjih šol. Obsega štiri predmete: slovenščino, matematiko ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarsko nalogo oziroma projekt. Če dijaki opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.

Pogoji za opravljanje poklicne mature so uspešno končan 4. letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, uspešno končan 2. letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja, zaključen 4. letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj ali opravljen mojstrski izpit.

Kandidat se k poklicni maturi prijavi na tisti šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, na katero je bil vpisan v času izobraževanja oziroma kjer je končal zadnji letnik, do roka, določenega s koledarjem poklicne mature.

Maturitetni roki

Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Dijak se lahko prijavi h kateremkoli roku.

Poklicna matura se praviloma opravlja v celoti, kar pomeni, da je treba izpite iz vseh štirih predmetov opraviti v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).

Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih: spomladanskem (maj – junij) in jesenskem (avgust – september). Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.

Predmaturitetni preizkusi

Šola lahko za dijake zaključnih letnikov v okviru priprav na poklicno ali splošno maturo izvede predmaturitetni preizkus. Obseg, način in rok opravljanja predmaturitenega preizkusa določi šolska maturitetna komisija.

Način izračuna ocene

Uspeh pri pisnem in ustnem izpitu, izpitnem nastopu, vajah ali seminarski nalogi in drugih oblikah izpita se ocenjuje v točkah in v razmerju tako, kakor je opredeljeno v predmetnem izpitnem katalogu za posamezni predmet in v navodilih za ocenjevanje. Skupno število točk pri maturitetnem izpitu je vsota točk, ki jih kandidat doseže pri posameznih delih izpita. Najvišji skupni dosežek pri posameznem predmetu je sto odstotnih točk (100 %). 

Splošni uspeh je izražen v točkah in predstavlja seštevek doseženih ocen pri vseh predmetih splošne mature (do 34 možnih točk ob dveh predmetih na višji ravni).

Zlati maturanti

Kandidat opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali t. i. »zlati maturanti« doseči vsaj 30 točk.

Povpraševanje na trgu dela se v današnjem času zelo hitro spreminja.

Hočeš ali nočeš se je temu treba prilagajati. Nemogoče je z gotovostjo trditi, kateri poklici bodo v prihodnosti najbolj perspektivni, saj se delovna mesta in s tem povpraševanje na trgu dela zelo hitro spreminja. Nove tehnologije ustvarjajo nove poklice. Zato je toliko bolj pomembno, da se pred izbiro študija odločite za program, ki ima vsaj trenutno neke možnosti za zaposlitev.

Eno so podatki Zavoda za zaposlovanje

Glede na poklicno izobrazbo so po podatkih Zavoda za zaposlovanje najbolj iskani poklici varilci, vozniki, zidarji, ključavničarji, elektromonterji, kuharji in natakarji. Na višji zahtevnostni ravni pa so to poklici informacijske in komunikacije tehnologije (IKT), programerji, inženirji strojništva in elektrotehnike.

Obetavni so poklici v negi in zdravstvu

Po napovedih ameriškega Urada za delo najhitreje naraščajo potrebe po poklicih, ki so povezani z zdravstvenim varstvom in nego. To je povezano z dejstvom, da se prebivalstvo vse bolj stara. Še posebej velika porast bo na področju osebne pomoči in nege. Napovedujejo tudi precejšnjo rast povpraševanja po visokošolskih profesorjih in, zanimivo, poklicnih voznikih tovornih vozil.

Pa v Sloveniji?

Razmere na slovenskem trgu dela kažejo trenutno veliko ponudbo kadrov družboslovnih usmeritev. Glede na dolgo trajajočo porast vpisa na družboslovne smeri in izražene potrebe gospodarstva je največji primanjkljaj med poklici naravoslovno-tehniških usmeritev. Slovenija ima v primerjavi z Evropo še vedno nižjo stopnjo zaposlitev v storitvenem sektorju. To se sicer spreminja, bo pa ta trend v prihodnosti še izrazitejši.

Odločitev o nadaljnjem šolanju je vse prej kot lahka in enostavna.

Od tega je v veliki meri odvisna vaša nadaljnja poklicna pot, vstop na trg dela, način življenja in še kaj. Zato se je pred odločitvijo za določen študijski program treba dobro pozanimati, vsestransko preveriti in si pridobiti čim več koristnih informacij.

 Dobra samoocena

Kot prvo se je treba najprej vprašati, kaj sploh želite in narediti nekakšno samooceno o tem, kaj vas zanima, osrečuje, katere so vaše vrednote itd. Pomembne so vaše lastnosti, sposobnosti, potrebe in motivi ter slog življenja.

Za samooceno si lahko pomagate z vprašanji kot npr.:

Kaj radi počnete v prostem času?

Kaj vas v življenju zanima?

V čem ste dobri in boljši do drugih? 

Pri katerih predmetih dosegate dobre ocene brez posebnega truda?

Česa ste se naučili pri svojih dejavnostih in konjičkih?

Pri čem ste spretni?

Kaj vam je v življenju pomembno?

Kaj vam je v karieri/pri delu najbolj pomembno?

Kakšni so vaši cilji?

Kako si predstavljate svoje delo?

Temeljito se pozanimajte o programih

Nato se je treba temeljito pozanimati o vsebinah, zahtevah in značilnostih študijskih programov, ki vas zanimajo. To dosežete s podrobnim pregledom programov. Udeležite se predstavitev študijskih programov na informativnih dnevih. Po potrebi glede nejasnosti zastavite vprašanja na kraju samem. Na ta način boste poleg koristnih informacij ujeli tudi vsakdanji utrip življenja na fakulteti.

Povprašajte tiste, ki so že ali še obiskujejo ta program. Pogovorite se tudi s starši. Obrnete se lahko na Center za informiranje in poklicno svetovanje (CIPS) in Karierne centre po Sloveniji. V pomoč so vam lahko karierni svetovalci na fakultetah, učitelji, strokovni delavci na srednjih šolah in drugi.

Pomembna je zaposljivost

Čeprav je pomembno, da se odločite za študij tistega, kar vas zanima, je vseeno treba upoštevati tudi, kako je z zaposljivostjo diplomantov po dokončanju študija. Strokovnjaki pravijo, da moramo med željami in zaposljivostjo najti neko pravo ravnovesje: če nas neko področje ne zanima, bomo morali v študij vložiti veliko več dela kot tisti, ki uživa v tej tematiki.

Najbolj uspešni na trgu dela so po raziskavah tisti, ki znajo v danem trenutku dobro uporabiti in prodati svojo kombinacijo znanj, pa tudi veščin in izkušenj, in to ne glede na področje dela.

Da je v skupini moč, pravi že reklo. Ljudje se pogosto tudi formalno povezujejo v različne organizacije in združenja.

To počno med drugim zato, da bi se družili, naredili kaj v skupno korist in tudi zato, da bi se glas o njihovih željah, potrebah in interesih slišal bolje in dlje. Navedeno velja tudi za dijake, ki imajo svojo prav posebno organizacijo.

DIJAŠKA ORGANIZACIJA SLOVENIJE (DOS)

Kot večina pomembnih interesnih skupin imajo tudi dijaki svojo predstavniško organizacijo. Njeni člani postanejo samodejno, s pridobitvijo statusa dijaka. Ta organizacija se imenuje Dijaška organizacija Slovenije (DOS) in je namenjena zastopanju interesov dijakov na različnih ravneh.

Kot izhaja iz njihovega statuta (tj. vrhovnega akta), se v DOS zavzemajo za:

• izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov (tu se lahko spomnite njihovega precej odmevnega udejstvovanja v zvezi z dijaško prehrano in štipendijami, pa tudi študentskim delom),

• uveljavljanje in varstvo pravic dijakinj in dijakov,

• zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih dejavnostih,

• utrjevanje in širjenje vpliva dijakinj in dijakov na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah,

• medsebojno povezovanje,

• zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov,

• izboljšanje kakovosti odnosov v srednjih šolah,

• informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi,

• zagotavljanje in utrjevanje vpliva dijakinj in dijakov pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo,

• zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse in

• laično, od ideologij in religij nevtralno šolo.

ORGANIZIRANOST DOS

DOS je organiziran podobno kot državna oblast; ima predsednika dijaške ‘vlade', ki je hkrati predsednik DOS in dijaške ‘ministre' – člane predsedstva DOS. Nad njimi bdi ‘mentor', Vodja DOS.

Najvišji organ DOS je Parlament DOS, katerega člani so dijaški ‘poslanci', predstavniki srednjih šol iz vse Slovenije. Parlament sprejema najpomembnejše odločitve, za njihovo uresničevanje med dvema sejama Parlamenta pa skrbi organ, ki se imenuje Svet DOS. Več o DOS si lahko preberete na njihovi spletni strani www.dijaska.org.

VARUH DIJAKOVIH PRAVIC

Za varstvo dijakovih pravic ima DOS prav posebej zadolženo osebo – Varuha dijakovih pravic. Slednjemu se lahko ‘potožijo' dijaki iz vse Slovenije v primerih, ko menijo, da so bile kršene njihove pravice – da so bili npr. diskriminirani, neupravičeno ali napačno kaznovani in podobno. Varuh prav tako odgovarja na vprašanja in zadrege v zvezi s samim učnim procesom. Njegov elektronski naslov je varuh@dijaska.org.

DIJAŠKA ŠOLSKA SKUPNOST (DŠS)

Na šolski ravni je stanovsko združenje dijakov dijaška šolska skupnost (DŠS), ki naj bi jo imela vsaka srednja šola (predsednik DŠS je hkrati poslanec v Parlamentu DOS). Udejstvovanje DŠS je odvisno od ustvarjalnosti njihovega članstva. Nabor sega vse od kulture, zabave, izobraževanja, informiranja in povezovanja dijakov pa do tega, da v skladu s 46. členom Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) imenujejo 2 svoja člana kot predstavnika dijakov v najvišji organ v ustroju vsake srednje šole, tj. svet šole. Ta med drugim imenuje in razrešuje ravnatelja, sprejema program razvoja, letni delovni načrt, odloča o pritožbah v zvezi s statusom dijaka kot drugostopenjski organ in tako dalje. Predstavnika dijakov tam enakopravno sodelujeta in glasujeta ter tako poskrbita, da je slišan tudi dijaški glas.

Glede na vse navedeno je jasno, da sta DŠS in DOS pomembni organizaciji, ki dajeta dijakom pomembno vlogo pri sooblikovanju življenja in dobrega počutja na šoli.

Blaž Božnar

Delo dijakov prek študentskega servisa je prav gotovo pomembno za nabiranje najrazličnejših izkušenj – navajanje na odgovornost, marljivost, izkušnje pri komunikaciji z ljudmi in podobno.

Poleg tega je lahko tudi kar pomemben vir zaslužka, saj morebiten vir v obliki štipendije ali žepnine staršev hitro skopni. Prav zato je pomembno, da ima dijak nekaj informacij o tem, kolikšen delež želi imeti pri njegovem zaslužku država, ali povedano drugače, v kolikšni meri je študentsko delo obdavčeno.

V prispevku analiziramo predvsem, kakšen je glede študentskega dela davčni režim pri davku od dohodka fizičnih oseb (dohodnini). Morda boste na podlagi prebranega začeli razmišljati o tem, da postanete samostojni zavezanci za ta davek. Vendar ta odločitev prinaša določene posledice, zato mora biti skrbno premišljena.

DOHODNINA

Sistem glede odmere dohodnine je kar zapleten. Na srečo za dijake, razen v izjemnih okoliščinah (zelo visoki dohodki), praktično vse uredi njihov študentski servis.

Dohodnina kot davek ima to posebnost, da se plačuje oziroma odvaja sproti, med letom, in sicer s tako imenovano akontacijo. V primeru dijaka se akontacija ne odvede, če znesek na napotnico ne preseže 400 EUR. Če je znesek višji, se od vsote odvede 22,5 % dohodnina (25 % dohodnina, od katere se odšteje 10 % kot normirani stroški, t. s. stroški, ki jih ni treba dokazovati). Če se torej želite izogniti plačilu davka, pazite, da vsota na napotnico ne preseže 400 EUR.

OLAJŠAVA ZA VZDRŽEVANE DRUŽINSKE ČLANE

Najpomembnejša je seveda ‘dovoljena' oz. neobdavčena letna vsota, ki je je lahko deležen dijak, ne da bi moral plačati dohodnino.

Če dijaka starši uveljavljajo kot vzdrževanega člana (kar jim prinese določeno davčno olajšavo – prihranijo pri plačilu davkov), lahko dijak v letu 2016 (vsota se namreč vsako leto spreminja!) zasluži 2752,26 EUR (to se imenuje posebna osebna olajšava, ki znaša 2.477,03 EUR, povišana za normirane stroške, ki v tem primeru znašajo 275,23 EUR).

Če to vsoto preseže, se tistemu od staršev, ki ga uveljavlja, presežek šteje v davčno osnovo. Še namig za starše – kot vzdrževanega družinskega člana naj študenta uveljavlja tisti z višjimi dohodki. Če pade v višji davčni razred, bo lahko pri davkih prihranil več!

OLAJŠAVE ZA SAMOSTOJNE ZAVEZANCE ZA PLAČILO DOHODNINE

Druga možnost za dijake/študente je, da se s starši domenijo, da jih ne uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana. Seveda to za starše prinaša finančne posledice, tako da je dogovor z njimi res nujen.

V tem primeru dijaku pripada še splošna davčna olajšava, ki za leto 2016 znaša 3.302,70 EUR.

Država je dijakom (ki jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane) pripravila še eno ‘darilo', ki se imenuje dodatna splošna olajšava. Če njegovi skupni obdavčljivi dohodki ne presežejo 10.866,37 EUR, dobi 3.217,12 EUR dodatne splošne olajšave, če so med 10.866,37 EUR in 12.570,89 EUR, dobi 1.115,94 EUR dodatne splošne olajšave.

DRUGI OBDAVČLJIVI PRIHODKI

Pri izračunu je pomembno vedeti, da so obdavčljivi dohodki tudi dohodki iz premoženjskih pravic (npr. avtorski honorar), dobiček iz kapitala, katastrski dohodek, dohodki iz premoženja (dividende, obresti, najemnine), pokojnina po starših in različne nagrade, kar pri izračunu ni bilo upoštevano. Štipendije (razen kadrovskih štipendij v višini nad minimalno plačo v RS) na drugi strani v to kvoto ne štejejo (niso obdavčljivi prihodki)!

Če je vaš primer bolj zapleten in v prispevku ne najdete ustrezne razlage, se lahko obrnete npr. na Študentsko svetovalnico ŠOU.

Blaž Božnar